29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/1

29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/2

(1)

Uredba Sveta (EU) 2017/127 (1) določa ribolovne možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

(2)

Odstopanje dovoljuje ulov brancina z nekaterimi kategorijami orodja in je povezano s preteklo evidenco ulova z navedenim orodjem. Pojasniti bi bilo treba, da se odstopanje ob zamenjavi ribiških plovil ohrani, pri čemer pa se zagotovi, da se število plovil, za katera velja to odstopanje, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.

(3)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je leta 2017 v svojem mnenju na podlagi referenčne vrednosti za leto 2016 spremenil območja upravljanja prave peščenke. Območje upravljanja prave peščenke 3r se nahaja predvsem v norveških vodah, en del pa je tudi v vodah Unije, kjer se med območjema upravljanja 2r in 3r nahajajo nekatere pomembne ribolovne plitvine. Primerno je zagotoviti, da imajo ribiška plovila Unije dostop do jat prave peščenke v vodah Unije območja upravljanja 3r. Ribolovne možnosti, določene za območje upravljanja 2r, bi zato morale vključevati tudi vode Unije območja upravljanja 3r.

(4)

ICES je 27. marca 2017 izdal mnenje za ulov severne kozice (Pandalus borealis) v razdelku ICES IVa vzhodno in podrazdelku ICES 20 (severno Severno morje, v Norveškem jarku in Skagerraku). Na podlagi navedenega mnenja in posvetovanj z Norveško je primerno določiti delež Unije za severno kozico v Skagerraku v višini 3 856 ton in spremeniti kvoto Unije za Norveški jarek.

(5)

V preteklih letih je bil celotni dovoljeni ulov za papalino (Sprattus sprattus) v Severnem morju določen za koledarsko leto, medtem ko ICES izdaja mnenje za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. Ta obdobja bi bilo treba uskladiti, da bi se obdobje celotnega dovoljenega ulova ujemalo z obdobjem, za katerega se izdaja nasvet ICES. Izjemoma in samo zaradi tega prehoda bi bilo treba spremeniti celotni dovoljeni ulov za papalino tako, da bo zajemal obdobje 18 mesecev, ki se konča 30. junija 2018. Vse nadaljnje ribolovne možnosti je treba določiti v skladu z obdobjem, za katerega se izdaja nasvet ICES.

(6)

V Uredbi (EU) 2017/127 je bil celotni dovoljeni ulov za papalino določen na 33 830 ton, da se zajame ulov papaline v prvi polovici leta 2017. ICES je svetoval, da ulov med 1. julijem 2017 in 30. junijem 2018 ne bi smel presegati 170 387 ton. Zato bi bilo treba celotni dovoljeni ulov za papalino za 18 mesecev določiti tako, da bo zajemal dejanski ulov v prvi polovici leta 2017 v okviru omejitev celotnega dovoljenega ulova iz Uredbe (EU) 2017/127 in raven ulova v mnenju ICES za preostalih 12 mesecev (od 1. julija 2017 do 30. junija 2018).

(7)

Z Uredbo Sveta (EU) 2017/595 (2) je bila črtana tabela ribolovnih možnosti za limando (Limanda limanda) in iverko (Platichthys flesus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV, določena v Prilogi IA k Uredbi (EU) 2017/127. Zato je primerno limando črtati iz opomb v Prilogi IA k Uredbi (EU) 2017/127, ki se nanašajo na limando kot povezano vrsto iz prilova.

(8)

V priporočilu Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) 1:2014 je prepovedan ribolov kljunatega okuna (Sebastes mentella) v mednarodnih vodah podobmočij ICES I in II od 1. januarja do 30. junija 2014. Ta prepoved se v skladu z navedenim priporočilom po koncu tega obdobja ne uporablja več. Ribolovne možnosti bi bilo zato treba spremeniti, da se omogoči ribolov kljunatega okuna za celo leto 2017.

(9)

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je na letnem zasedanju leta 2016 sprejela priporočilo 16-05 (v nadaljnjem besedilu: priporočilo 16-05) o določitvi celotnega dovoljenega ulova za sredozemsko mečarico (Xiphias gladius) v višini 10 500 ton in ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi opredelila pošteno in pravično shemo dodeljevanja celotnega dovoljenega ulova za sredozemsko mečarico, določila kvoto za pogodbenice, sodelujoče nepogodbenice, ribolovne ali druge subjekte za leto 2017 ter opredelila mehanizem za upravljanje celotnega dovoljenega ulova.

(10)

Unija je v pismu sekretariatu ICCAT 23. decembra 2016 potrdila, da bo priporočilo 16-05 začela izvajati 1. januarja 2017. Unija je zlasti potrdila, da bo obdobje prepovedi za sredozemsko mečarico iz odstavka 11 priporočila 16-05, in sicer od 1. januarja do 31. marca, uvedla z letom 2017. Zato je tako prepoved primerno uvesti kot pogoj, ki je funkcionalno povezan z določitvijo in dodelitvijo ribolovnih možnosti za sredozemsko mečarico.

(11)

Delovna skupina, ustanovljena s priporočilom 16-05, se je sestala med 20. in 22. februarjem 2017 ter predlagala ključ za dodelitev in kompromis za upravljanje izkoriščanja kvot za leto 2017. V okviru navedenega kompromisa je bil določen delež Unije 70,756 % celotnega dovoljenega ulova ICCAT, kar v letu 2017 znaša 7 410,48 ton. Zato je primerno, da se delež Unije izvede v pravu Unije in da se določijo kvote za države članice. Dodelitev bi morala temeljiti na preteklem ulovu v referenčnem obdobju 2012–2015.

(12)

Omejitve ulova iz Uredbe (EU) 2017/127 se uporabljajo od 1. januarja 2017. Določbe o omejitvah ulova, ki jih uvaja ta uredba o spremembi, bi se zato prav tako morale uporabljati od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj zadevne ribolovne možnosti še niso bile izkoriščene.

(13)

Uredbo (EU) 2017/127 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 9(2) se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Navedena odstopanja se uporabljajo za ribolovna plovila Unije, ki so zabeležila ulov brancina v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016: v točki (b) z zabeleženimi ulovi s trnki in vrvicami ter v točki (c) z zabeleženimi ulovi z zabodnimi mrežami na kolih. V primeru zamenjave ribiškega plovila Unije lahko države članice dovolijo, da se odstopanje uporabi za drugo ribiško plovilo, pod pogojem da se število ribiških plovil Unije, za katera velja to odstopanje, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.“;

(2)

prilogi IA in ID k Uredbi (EU) 2017/127 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/8

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Le aditivi za živila, vključeni v seznam Unije iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008, se lahko dajo v promet kot taki in uporabljajo v živilih v skladu s pogoji uporabe iz navedene priloge.

(3)

Nekateri aditivi za živila so namenjeni za posebne uporabe pri nekaterih enoloških postopkih in obdelavah. Uporaba takšnih aditivov za živila bi morala biti v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008 in s posebnimi določbami iz ustrezne zakonodaje Unije.

(4)

Posebne določbe o odobritvi uporabe aditivov v vinu so določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Sklepu Sveta 2006/232/ES (4) in Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 (5) ter njihovih izvedbenih ukrepih.

(5)

V Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (6) so določene specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(6)

Seznam Unije in specifikacije se lahko posodobijo v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 na pobudo Komisije ali z zahtevkom.

(7)

Dne 24. februarja 2015 je bil vložen zahtevek za odobritev uporabe kalijevega poliaspartata kot stabilizatorja v vinu. Zahtevek je bil dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(8)

Evropska agencija za varnost hrane je ocenila varnost kalijevega poliaspartata kot aditiva za živila in v svojem mnenju (7) z 9. marca 2016 navedla, da ni skrbi glede varnosti zaradi predlagane uporabe v vinu pri najvišji ravni uporabe 300 mg/L in običajnih ravneh uporabe od 100 do 200 mg/L.

(9)

Kalijev poliaspartat deluje kot stabilizator proti izločanju kristalov vinskega kamna v vinu (rdeče, rosé in belo). Pomaga ohranjati kakovost in stabilnost vina, njegova uporaba pa ne vpliva na senzorične lastnosti. Zato je primerno vključiti kalijev poliaspartat na seznam Unije aditivov za živila in mu kot E-številko določiti številko E 456, da se omogoči njegova odobritev kot stabilizatorja v vinu v posebnih določbah ustrezne zakonodaje Unije.

(10)

Specifikacije za kalijev poliaspartat (E 456) bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 231/2012, ko bo ta snov prvič vključena na seznam Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(11)

Uredbi (ES) št. 1333/2008 in (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/12

—

ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

—

ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta (1),

—

ob upoštevanju svojega sklepa (EU) 2016/1021 z dne 8. junija 2016 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2);

—

ob upoštevanju svojega sklepa (EU) 2017/846 z dne 16. marca 2017 o podaljšanju mandata preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (3),

—

ob upoštevanju člena 198(11) Poslovnika,

A.

ker je preiskovalni odbor zaprosil za podaljšanje mandata, da bi mogel v celoti in ustrezno izpolniti svoj mandat glede na število dokumentov, ki jih mora še preučiti, naročene analize in deležnike, ki jih mora še zaslišati;

1.

sklene podaljšati mandat preiskovalnega odbora za dodatne tri mesece.

29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/13

(1)

Na podlagi člena 9(1) Sklepa 2013/233/SZVP je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s členom 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev glede političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya), vključno z odločanjem o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 30. avgusta 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1634 (2), s katerim je Vincenza TAGLIAFERRIJA imenoval za vodjo misije EUBAM Libya od 1. septembra 2016 do 21. avgusta 2017.

(3)

Svet je 4. avgusta 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/1339 (3), s katerim je bil Sklep 2013/233/SZVP spremenjen in podaljšan do 21. avgusta 2017.

(4)

Svet je 17. julija 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1342 (4), s katerim je mandat misije EUBAM Libya podaljšal od 22. avgusta 2017 do 31. decembra 2018.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 12. julija 2017 predlagal, da se mandat Vincenza TAGLIAFERRIJA kot vodje misije EUBAM Libya podaljša od 22. avgusta 2017 do 21. avgusta 2018 –

29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/14

(1)

Proizvajalec BMW AG (v nadaljnjem besedilu: „vložnik“) je 23. junija 2016 predložil vlogo za odobritev funkcije iztekanja motorja v prostem teku kot ekološke inovacije. Popolnost vloge je bila ocenjena v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011. Ugotovljeno je bilo, da je vloga popolna.

(2)

Vloga je bila ocenjena v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 443/2009, Izvedbeno uredbo (EU) št. 725/2011 in tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 (3). Zaradi zapletenosti tehnologije je ocenjevalno obdobje v skladu s členom 10(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 bilo podaljšano za pet mesecev, tj. do 23. avgusta 2017.

(3)

Vloga se nanaša na funkcijo iztekanja motorja v prostem teku proizvajalca BMW AG, ki se bo uporabljala v vozilih BMW M1 s konvencionalnim pogonskim sistemom in avtomatskim menjalnikom. Osnovno načelo te inovativne tehnologije je ločitev motorja z notranjim zgorevanjem od sistema za prenos moči in preprečitev zmanjševanja hitrosti zaradi zaviranja motorja. Funkcija bi se morala samodejno aktivirati v prevladujočem načinu vožnje, ki je način, ki je samodejno izbran, ko se vozilo vklopi. Iztekanje motorja se lahko zato uporabi za povečanje prevožene razdalje vozila v primerih, ko pogon ni potreben ali pa je potrebno počasno zmanjševanje hitrosti. Ko se uporabi funkcija iztekanja, se kinetična in potencialna energija vozila neposredno uporabljata za preseganje voznega upora in, posledično, zmanjšanje porabe goriva. Zaradi manjšega zmanjševanja hitrosti se motor loči od sistema za prenos moči z odprtjem sklopke. To se zgodi samodejno s pomočjo krmilne enote avtomatskega menjalnika. Med temi fazami iztekanja motor deluje s hitrostjo prostega teka („iztekanje motorja v prostem teku“).

(4)

Komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/1132 (4) odobrila vlogo proizvajalca Porsche AG v zvezi s funkcijo iztekanja, predvideno za uporabo samo v vozilih Porsche S M1 (športni kupeji). Vloga proizvajalca BMW AG v zvezi s funkcijo iztekanja motorja v prostem teku se nanaša na uporabo v vozilih BMW M1 s konvencionalnim pogonskim sistemom in avtomatskim menjalnikom.

(5)

Vložnik je zagotovil metodologijo za preskušanje zmanjšanja emisij CO2 z uporabo funkcije iztekanja motorja v prostem teku, vključno s spremenjenim preskusnim ciklom NEDC, ki vozilu omogoča iztekanje. Zaradi primerjave vozila s funkcijo iztekanja motorja v prostem teku z osnovnim vozilom, ki te funkcije nima, pri čemer ta funkcija ni na voljo v prevladujočem načinu vožnje ali pa je zaradi preskusa izklopljena, bi bilo treba obe vozili preskusiti z enakim spremenjenim preskusnim ciklom NEDC. Vendar se zaradi težav osnovnega vozila, da sledi hitrostni krivulji spremenjenega preskusnega cikla NEDC, preskus osnovnega vozila opravi s standardnim NEDC pod pogoji za vroči zagon, ob tem pa se spremenjeni pogoji upoštevajo s faktorjem pretvorbe, ki se uporabi za izračun prihrankov emisij CO2. Določitev faktorja pretvorbe je odvisna od vozila in se nanaša predvsem na strojno konfiguracijo pogonskega sistema. Na podlagi preteklih študij se zdi, da je faktor pretvorbe v razponu med 0,96 in 0,99. Vložnik je zaprosil, da bi se faktorju pretvorbe določila vrednost 0,98. Vendar Komisija meni, da vložnik ni predložil zadostnih dokazil, na podlagi katerih bi za faktor pretvorbe bila upravičena višja vrednost od 0,96. S tega vidika se zdi ustrezno ohraniti faktor pretvorbe na spodnji meji ugotovljenega razpona, tj. pri vrednosti 0,960, in sicer v skladu s faktorjem pretvorbe, opredeljenim v Izvedbenem sklepu (EU) 2015/1132.

(6)

Ključni element za določitev prihranka emisij CO2 je delež prevožene razdalje vozila z aktivirano funkcijo iztekanja, pri tem pa se upošteva, da se lahko funkcija iztekanja v načinih vožnje, ki niso prevladujoči način vožnje, deaktivira. Vložnik je predlagal faktor uporabe 0,7, ki izraža ugotovljeno prevoženo razdaljo z uporabo iztekanja pri preskusu dejanske vožnje v primerjavi s prevoženo razdaljo z uporabo iztekanja pod spremenjenimi pogoji NEDC. Vendar se je vrednost navedenega predlaganega faktorja uporabe izkazala kot vrednost v najboljšem primeru, brez vzdržne podporne analize. Na podlagi dodatne analize in ob upoštevanju analize, opravljene za namen Izvedbenega sklepa (EU) 2015/1132, je ustrezno upoštevati bolj restriktiven faktor uporabe, ki je enak 0,62.

(7)

Študija primera, ki jo je izdelal BMW AG, se je nanašala na dve vozili, pri katerih je tehnologija iztekanja motorja v prostem teku bila aktivirana do 40 km/h. Zaradi prihodnje proizvodnje modelov BMW, ki lahko iztekajo do 15 km/h, je vložnik predlagal analitično metodo za razširitev področja uporabe, da se zajame tudi to daljše obdobje aktivacije iztekanja. Vendar vložnik ni analiziral vpliva razširjenega obdobja iztekanja na faktor uporabe. Zato je kot aktivno ustrezno obravnavati funkcijo iztekanja do hitrosti najmanj 40 km/h.

(8)

Informacije iz vloge dokazujejo, da so pogoji iz členov 2 in 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 ter merila iz člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 bili izpolnjeni za vsaj eno izmed dveh vozil iz študije primera. Poleg tega je bilo vlogi priloženo poročilo o preverjanju, ki ga je pripravil neodvisen in priglašen organ v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011.

(9)

Na podlagi informacij iz zadevne vloge in ob upoštevanju izkušenj pri ocenjevanju vloge za odobritev funkcije iztekanja proizvajalca Porsche AG v okviru Izvedbenega sklepa (EU) 2015/1132 je bilo zadovoljivo dokazano, da funkcija iztekanja motorja v prostem teku BMW lahko v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 za določena vozila BMW zagotovi zmanjšanje emisij CO2 za najmanj 1 g CO2/km. Zato mora homologacijski organ preveriti, ali je za certificiranje prihrankov emisij CO2, ustvarjenih z vozili BMW, opremljenimi s funkcijo iztekanja motorja v prostem teku, dosežena mejna vrednost 1 g CO2/km, določena v členu 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011.

(10)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da odobritvi zadevne inovativne tehnologije ni treba ugovarjati.

(11)

Za certificiranje prihrankov emisij CO2 zaradi funkcije iztekanja motorja v prostem teku proizvajalca BMW AG bi moral navedeni proizvajalec homologacijskemu organu skupaj z vlogo za certificiranje predložiti poročilo o preverjanju, v katerem neodvisen in priglašen organ potrjuje skladnost opremljenega vozila s pogoji iz tega sklepa.

(12)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi bilo treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo –

(a)

inovativna tehnologija je vgrajena v vozila BMW M1 s konvencionalnim pogonskim sistemom z avtomatskim menjalnikom, pri čemer se funkcija iztekanja motorja v prostem teku BMW samodejno aktivira v prevladujočem načinu vožnje; to je način vožnje, ki je izbran vedno, ko se vozilo vklopi, ne glede na način delovanja, ki je bil izbran ob predhodnem izklopu vozila; funkcije iztekanja motorja v prostem teku BMW v prevladujočem načinu vožnje voznik ne more deaktivirati, niti je ni možno deaktivirati z zunanjim posegom;

(b)

funkcija iztekanja motorja v prostem teku BMW je aktivna do najmanj 40 km/h;

(c)

pri vozilih z zmogljivostjo iztekanja do hitrosti, ki je nižja od 40 km/h, se funkcija iztekanja motorja v prostem teku BMW za namen preskusa iz Priloge deaktivira pri 40 km/h.

29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/24

(1)

Svet ECB je 16. marca 2016 odobril ustanovitev Odbora za tržno infrastrukturo, novega organa upravljanja, ki je odgovoren za naloge tehničnega in operativnega upravljanja na področju tržnih infrastruktur in platform.

(2)

Zato je treba Sklep ECB/2012/6 (2) spremeniti, da se upošteva ustanovitev Odbora za tržno infrastrukturo in delovanje Odbora T2S kot ene od namenskih sestav Odbora za tržno infrastrukturo –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Opredelitev pojmov

Pojmi, ki se uporabljajo v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Smernici ECB/2012/13 (*1) in okvirnem sporazumu o T2S, ki ga je odobril Svet ECB 17. novembra 2011.

(*1)  Smernica ECB/2012/13 z dne 18. julija 2012 o TARGET2-Securities (UL L 215, 11.8.2012, str. 19).“;"

2.

v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Odbor T2S se ustanovi kot organ upravljanja, ki za Svet ECB pripravlja predloge o ključnih strateških vprašanjih in izvršuje naloge izključno tehnične narave, ki mu jih dodeli Svet ECB. Deluje kot ena od namenskih sestav Odbora za tržno infrastrukturo (MIB).“;

3.

v Prilogi I se v oddelku Sestava četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Član Odbora T2S ima mandat v trajanju 24 mesecev z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet ECB lahko odloči o krajšem mandatu, kar vključuje primere, ko člani odstopijo ali se upokojijo pred potekom mandata.“;

4.

Priloga II se spremeni:

29.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/26

(1)

Svet ECB je 16. marca 2016 odobril ustanovitev Odbora za tržno infrastrukturo, novega organa upravljanja, ki je odgovoren za naloge tehničnega in operativnega upravljanja na področju tržnih infrastruktur in platform.

(2)

Istega dne je Svet ECB odobril ustanovitev Odbora za tržno infrastrukturo in plačila, ki nadomešča Odbor za plačilne in poravnalne sisteme.

(3)

Ustanovljena je bila Svetovalna skupina za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: AMI SeCo), ki prevzema odgovornosti Svetovalne skupine za T2S, da Eurosistemu svetuje o zadevah, pomembnih za kliring in poravnavo vrednostnih papirjev, upravljanje zavarovanja in T2S.

(4)

Zato je treba Smernico ECB/2012/13 (1) spremeniti, da se upošteva nadomestitev Odbora za plačilne in poravnalne sisteme z Odborom za tržno infrastrukturo in plačila, ustanovitev Odbora za tržno infrastrukturo ter nadomestitev Svetovalne skupine za T2S z AMI SeCo –

1.

v členu 2 se dodajo naslednje opredelitve pojmov:

2.

v členu 2 se točka 18 nadomesti z naslednjim:

3.

v členu 7 se v odstavkih 1 do 3 vsa sklicevanja na „Svetovalno skupino za T2S“ nadomestijo z „AMI SeCo“;

4.

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Centralne banke Eurosistema v izogib nasprotju interesov med Eurosistemovim zagotavljanjem storitev T2S in Eurosistemovimi pregledniškimi funkcijami zagotovijo, da:

5.

v členu 9 se v odstavkih 3 in 4 vsa sklicevanja na „Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (PSSC)“ nadomestijo z „Odbor za tržno infrastrukturo in plačila (MIPC)“;

6.

Priloga se nadomesti s Prilogo k tej smernici.