15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/1

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Nemčije za registracijo imena „Spargel aus Franken“ ali „Fränkischer Spargel“ ali „Franken-Spargel“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, bi bilo treba navedeno ime registrirati –

15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/3

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Mela Rossa Cuneo“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/5

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Finske za registracijo imena „Kitkan viisas“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, bi bilo treba navedeno ime registrirati –

15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/7

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Uredba je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Ficodindia di San Cono“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, bi bilo treba navedeno ime registrirati –

15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/9

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/11

(1)

Poročilo o oceni tveganja glede 4-metilamfetamina je bilo pripravljeno na podlagi člena 6 Sklepa 2005/387/PNZ na posebnem zasedanju razširjenega znanstvenega odbora Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter nato predloženo Komisiji 29. novembra 2012.

(2)

4-metilamfetamin je sintetični derivat nadzorovane snovi amfetamin z metiliranim benzenovim obročem, ki se v večini primerov pojavlja v obliki prahu ali paste v vzorcih, ki vsebujejo amfetamin in kofein, pojavlja pa se tudi v tekoči obliki ali v obliki tablet. Pojavil se je na nezakonitem trgu amfetamina, kjer se prodaja in uporablja kot amfetamin, ki je nadzorovana droga. Eno poročilo navaja, da je bila snov odkrita v komercialen proizvodu, ki se prodaja na internetu. Glavna kemična predhodna sestavina za sintetiziranje 4-metilamfetamina je 4-metilbenzil metil keton (4-metil-BMK), za katerega kaže, da je komercialno dostopen na spletu in ni na seznamu Konvencije Združenih narodov proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami iz leta 1988.

(3)

Uporabniki 4-metilamfetamina redko navajajo njegove posebne fizične učinke, saj ponavadi ne vedo, da so zaužili to snov. Vendar maloštevilna dostopna poročila kažejo na to, da ima snov učinek, podoben poživilom. Omejeni dostopni podatki, ki se nanašajo na ljudi, kažejo, da škodljivi učinki 4-metilamfetamina vključujejo hipertermijo, povišan krvni tlak, anoreksijo, slabost, znojenje, želodčne težave, kašelj, bruhanje, glavobol, palpitacije, nespečnost, paranojo, anksioznost in depresijo. Obstoječi podatki ne zadostujejo za ugotavljanje relativne potencialne odvisnosti od te snovi.

(4)

Glede na omejene dostopne vire podatkov je akutna toksičnost 4-metilamfetamina podobna kot pri drugih poživilih. Nekateri podatki kažejo, da lahko 4-metilamfetamin v kombinaciji z drugimi snovmi, kot sta amfetamin in kofein, poveča tveganje splošne toksičnosti.

(5)

V obdukcijskih vzorcih 21 smrtnih primerov v štirih državah članicah je bila ugotovljena prisotnost 4-metilamfetamina ali kombinacije 4-metilamfetamina in ene ali več drugih snovi, predvsem amfetamina. Čeprav glede na dostopne informacije ni mogoče z gotovostjo določiti vloge 4-metilamfetamina v teh smrtnih primerih, je bila ta snov v nekaterih primerih prevladujoča ugotovljena droga, ugotovljene ravni pa so bile primerljive tistimi, ki so bile ugotovljene v nekaterih smrtnih primerih zaradi zaužitja amfetamina.

(6)

4-metilamfetamin je bil zaznan v 15 državah članicah, medtem ko je ena država članica poročala o proizvodnji te snovi na njenem ozemlju. Razširjenost 4-metilamfetamina je težko oceniti. Informacije o specifičnem povpraševanju skupin uporabnikov po tej snovi niso na voljo, prav tako se snov ne trži prek spletnih trgovin.

(7)

Dostopne informacije kažejo, da 4-metilamfetamin proizvajajo in distribuirajo iste organizirane kriminalne združbe, ki sodelujejo v proizvodnji in preprodaji amfetamina.

(8)

4-metilamfetamin nima znane, dokazane ali priznane zdravstvene vrednosti ali uporabe v Uniji in nima dovoljenja za promet v Uniji. Poleg uporabe snovi za analitični referenčni standard in znanstvene raziskave ni drugih indicev, ki bi kazali, da jo je mogoče uporabljati v druge zakonite namene.

(9)

4-metilamfetamin se trenutno ne ocenjuje in ni bil ocenjen v okviru sistema Združenih narodov. Osem držav članic je v skladu s svojimi obveznostmi na podlagi Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 v okviru zakonodaje na področju drog uvedlo nadzorne ukrepe za to snov. Dve drugi državi članici uporabljata za proizvod generično opredelitev za fetamin iz svojih nacionalnih zakonodaj, medtem ko ena država članica snov nadzoruje v skladu s svojo zakonodajo na področju zdravil.

(10)

Poročilo o oceni tveganja kaže, da obstaja pomanjkanje dostopnih znanstvenih dokazov glede značilnosti in tveganj, povezanih s 4-metilamfetaminom, in opozarja, da so potrebne nadaljnje raziskave o splošnih zdravstvenih in socialnih tveganjih, povezanih s snovjo. Dostopni podatki pa vseeno predstavljajo zadosten razlog za uvedbo nadzornih ukrepov nad 4-metilamfetaminom v Uniji. Zdravstvena tveganja, ki jih 4-metilamfetamin predstavlja, kot so bila dokumentirana ob potrditvi njegove prisotnosti v več smrtnih primerih, zlasti kadar se uporablja v kombinaciji z drugimi snovmi; velika podobnost z amfetaminom v izgledu in učinkih; dejstvo, da ga uporabniki zaužijejo nevede, ter njegova omejena vrednost za uporabo v zdravstvu so vse razlogi, zaradi katerih bi bilo treba uvesti nadzorne ukrepe v Uniji.

(11)

Ker je deset držav članic že uvedlo nadzorne ukrepe za 4-metilamfetamin, bi lahko z uvedbo nadzornih ukrepov v vsej Uniji pripomogli k odpravljanju težav pri čezmejnem kazenskem pregonu in sodelovanju pravosodnih organov.

(12)

Nadzorni ukrepi v vsej Uniji lahko pomagajo preprečevati razvoj 4-metilamfetamina kot nadomestka amfetamina na nezakonitem trgu z drogami –

15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/13

(1)

Priloga I k Direktivi 98/8/ES vsebuje seznam aktivnih snovi, ki so odobrene na ravni Unije za uporabo v biocidnih pripravkih. Direktiva Komisije 2009/87/ES z dne 29. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev indoksakarba kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi (2) je dodala aktivno snov indoksakarb k pripravkom, ki spadajo v 18. vrsto izdelkov: insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(2)

Direktiva 2009/87/ES določa, da države članice v postopku za izdajo dovoljenja za pripravek ocenijo vse ustrezne scenarije uporabe, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije.

(3)

Podjetje DuPont de Nemours (Nemčija) GmbH („predlagatelj“) je v skladu s členom 8 Direktive 98/8/ES pri pristojnih organih Združenega kraljestva vložilo vlogo za izdajo dovoljenja za pripravek, ki vsebuje indoksakarb („sporni pripravek“). Imeni in referenčni številki spornega pripravka v registru biocidnih pripravkov („R4BP“) so navedeni v Prilogi k temu sklepu.

(4)

Združeno kraljestvo je 28. oktobra 2011 izdalo dovoljenje za uporabo spornega pripravka za zaščito pred mravljami. V skladu z navedenim dovoljenjem se lahko pripravek uporablja samo v in okoli stanovanjskih domov, industrijskih obratov, pisarn, skladišč, komercialnih kuhinj, bolnišnic, šol, domov za ostarele, hotelov, avtobusov, vlakov, letal ter maloprodajnih in trgovskih podjetij. Navedeno dovoljenje še določa, da se sporni pripravek v prostorih obratov za ravnanje z živili in krmo lahko uporablja samo za obdelavo razpok in rež. Dovoljenje določa, da je treba pripravek označiti z naslednjim navodilom: „Ne uporabljati v območjih, kjer lahko živila/krma, pribor ali površine za predelavo živil pridejo v stik s pripravkom ali jih pripravek onesnaži.“

(5)

Predlagatelj je 21. decembra 2011 pri pristojnih organih Nemčije vložil popolno vlogo za medsebojno priznanje prvega dovoljenja za sporni pripravek.

(6)

Nemčija je 23. aprila 2012 uradno obvestila Komisijo, druge države članice in predlagatelja o svojem predlogu za omejitev prvega dovoljenja v skladu s členom 4(4) Direktive 98/8/ES, tako da se iz predvidenih uporab spornega pripravka izključi zaščita živil.

(7)

Nemčija je v utemeljitvi obvestila navedla, da so pripravki, ki se uporabljajo za zaščito živil, v ta namen zajeti v Uredbi (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (3) ter tako izvzeti iz področja uporabe Direktive 98/8/ES, če zaščiteno živilo sestavljajo rastline ali rastlinski proizvodi v smislu člena 3(5) in (6) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(8)

Komisija je povabila druge države članice in predlagatelja, naj predložijo pisne pripombe na obvestilo v 90 dneh v skladu s členom 27(1) Direktive 98/8/ES. Združeno kraljestvo, Francija in Španija so pripombe predložili v navedenem roku. O obvestilu so razpravljali tudi predstavniki Komisije in predstavniki pristojnih organov držav članic za biocidne pripravke na srečanju Skupine za poenostavitev medsebojnega priznavanja in izdajo dovoljenj za pripravke, ki je potekalo od 22. do 23. maja 2012 in katerega se je udeležil tudi predlagatelj.

(9)

Ker ni sporno, da je sporni pripravek zajet v opredelitvi biocidnega pripravka iz člena 2(1)(a) Direktive 98/8/ES, bi bilo treba preučiti le, ali je pripravek kljub temu izvzet iz področja uporabe Direktive 98/8/ES v skladu s členom 1(2)(r) navedene direktive za nekatere uporabe, v tem primeru pa bi bilo treba za navedene posebne uporabe izdati dodatno dovoljenje v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(10)

V skladu s členom 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se navedena uredba ne uporablja za proizvode, katerih glavni namen je higiena in ne varstvo rastlin ali rastlinskih proizvodov.

(11)

Sporni pripravek je med drugim namenjen za uporabo kot insekticid proti mravljam v komercialnih kuhinjah. Eden od namenov take uporabe je lahko varstvo rastlinskih proizvodov, kot so določeni v členu 3(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki lahko vključujejo živila.

(12)

Sporni pripravek je namenjen tudi za uporabo v številnih drugih prostorih, kjer ne bo prispeval k zaščiti živil iz rastlin ali rastlinskih proizvodov. Poleg tega se tudi uporaba v komercialnih kuhinjah ne more šteti predvsem za varstvo rastlinskih proizvodov, saj se sporni pripravek ne sme neposredno nanašati na živilo ali posredno priti v stik z živilom prek uporabe na praznih strukturah; večina izdelkov, s katerimi se ravna v komercialni kuhinji, niso rastlinski proizvodi (4) ter države članice, razen Nemčije, so obvestile Komisijo, da se sporni pripravek uporablja v kuhinjah, ki v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije izpolnjujejo splošne higienske zahteve iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (5).

(13)

Ker je glavni namen spornega pripravka higiena in ne varstvo rastlin ali rastlinskih proizvodov, pripravek ni izključen iz področja uporabe Direktive 98/8/ES na podlagi člena 1(2)(r) navedene direktive za uporabo v komercialnih kuhinjah. Zato Komisija meni, da omejitve, ki jo je zahtevala Nemčija, ni mogoče utemeljiti na podlagi predloženih razlogov.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

15.3.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/16