14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/1

(1)

Z Uredbo (EU) št. 1036/2010 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) je Komisija uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine (v nadaljnjem besedilu: BiH).

(2)

Postopek se je začel zaradi pritožbe, ki so jo 4. januarja 2010 vložile družbe Industrias Quimicas del Ebro SA, MAL Magyar Aluminium, PQ Silicas BV, Silkem d.o.o. in Zeolite Mira Srl Unipersonale (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje zeolita A v prahu v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičen začetek postopka.

(3)

Po razkritju bistvenih dejstev in vidikov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(4)

Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, za katere je menila, da so nujne za dokončne ugotovitve.

(5)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2005 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(6)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in vidikih, na podlagi katerih je Komisija nameravala priporočiti uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz BiH in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določen je bil tudi rok, v katerem so lahko predložile svoja stališča.

(7)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so se proučile in po potrebi ustrezno upoštevale.

(8)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s temi vprašanji, se uvodne izjave 12 do 15 začasne uredbe potrdijo.

(9)

Glede na navedeno se dokončno sklene, da so vse vrste zeolita A v prahu, kot so opredeljene zgoraj, podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(10)

Skupina bosanskih proizvajalcev izvoznikov (v nadaljnjem besedilu: Birac) je ponovila svojo trditev, ki jo je izrazila v začetni fazi preiskave, in sicer da bi moral biti nevzorčeni proizvajalec Unije (v nadaljnjem besedilu: „Silkem d.o.o.“ ali „Silkem“) v celoti vključen v odgovor na vprašalnik vzorčenega proizvajalca Unije (MAL Magyar Aluminium ali v nadaljnjem besedilu: MAL), ker sta družbi povezani. Trdila je, da bi sprejetje te opustitve pomenilo diskriminacijo med proizvajalci Unije in izvozniki, kot v primerih, kadar so povezani proizvajalci izvozniki s sedežem v državah, ki so predmet protidampinških preiskav, vsi dolžni predložiti odgovore na vprašalnike. Poleg tega je Birac trdil, da bi bilo treba MAL in Silkem razglasiti kot nesodelujoči družbi.

(11)

Teh trditev ni mogoče sprejeti. Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 19 začasne uredbe, sta MAL in Silkem v celoti sodelovala v preiskavi. Spomniti je treba, da je Silkem zagotovil informacije v odgovoru na obrazec za vzorčenje ter da je bil Silkem upoštevan pri kazalnikih za makropodatke. Vendar družba ni bila vključena na seznam vzorčenih družb zaradi svoje majhnosti. Zato družbi Silkem ni bilo treba predložiti tako imenovanih mikropodatkov, ki seveda posledično tudi niso bili preverjeni. Ker je poleg tega njihova prodaja zadevnega izdelka razmeroma majhna v primerjavi s prodajo MAL, nič ne kaže na to, da bi vključitev podatkov Silkem v podatke MAL kaj spremenila.

(12)

Nadalje je obtožba diskriminacije med proizvajalci izvozniki in proizvajalci Unije očitno neutemeljena, ker so okoliščine različne. Po eni strani se preiskava o obstoju dampinga običajno opravi na ravni družb, za kar morajo službe Komisije izračunati stopnjo dampinga za posamezno družbo. Skupino proizvajalcev izvoznikov je treba obravnavati v celoti, ker sicer obstaja tveganje, da bi se izvoz usmeril skozi tisti del skupine, ki ima najnižjo stopnjo dajatve. Po drugi strani pa je namen preiskave škode proučiti, ali je celotna industrija Unije utrpela znatno škodo. V tem primeru so se vzorčeni proizvajalci Unije v tej preiskavi šteli za predstavnike celotne proizvodnje Unije glede nekaterih kazalnikov škode (mikrokazalniki). Ta trditev se zato zavrne.

(13)

Birac je tudi trdil, da bi moralo tudi bosansko rudarsko podjetje, povezano z MAL, ki temu konkretnemu proizvajalcu Unije dobavlja surovine (tj. boksit), sodelovati v preiskavi. V zvezi s tem je treba opomniti, da je bilo rudarsko podjetje navedeno v izpolnjenem vprašalniku MAL. Prav tako je MAL v svojih stroških proizvodnje izčrpno poročal o stroških, povezanih s pridobivanjem boksita in njegovo pretvorbo v aluminijev trihidrat. Zato je skupina MAL v celoti upoštevala zahteve za poročanje, ki so jih določile službe Komisije. Ta trditev se zato zavrne.

(14)

Ker v zvezi s temi vprašanji ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 16 do 20 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(15)

Opozoriti je treba, da je bila zaradi odsotnosti reprezentativne domače prodaje normalna vrednost izračunana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(16)

Za oblikovanje normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so se nastali prodajni, splošni in administrativni (PSA) stroški ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je s prodajo na notranjem trgu podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvaril vsak izmed sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, prišteli k njihovim povprečnim stroškom proizvodnje v obdobju preiskave. Ker ni ločenih vrst zadevnega izdelka ali podobnega izdelka, se je uporabil tehtani povprečni dobiček. Kjer je bilo potrebno, so bili proizvodni stroški ter prodajni, splošni in administrativni stroški prilagojeni, preden so bili uporabljeni v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri oblikovanju normalnih vrednosti.

(17)

V zvezi z začasnim razkritjem je Birac predložil pripombe glede določitve stopnje dobička, uporabljene za izračun normalne vrednosti. Po mnenju Birac, uporabljena metodologija krši člen 2(3) osnovne uredbe, ker je v tem konkretnem primeru rezultat uporabe stopnje dobička nereprezentativne domače prodaje za izračun normalne vrednosti popolnoma enak, kot če bi uporabili cene nereprezentativne domače prodaje. Trdil je, da tak neskladen pristop gotovo ni bil namen istočasne obravnave člena 2(3) in 2(6) osnovne uredbe. Prav tako je menil, da je uporabljena stopnja dobička nerazumna in nesorazmerna, zlasti v primerjavi s ciljnim dobičkom, ki je bil uporabljen za izračun nelojalnega nižanja cen.

(18)

Poleg tega je Birac trdil, da se domača prodaja zaradi svoje narave ne sme šteti kot prodaja v običajnem poteku trgovanja in se zato ne sme uporabiti za določitev normalne vrednosti.

(19)

V zvezi s prvo trditvijo je treba opozoriti, da je uporabljena metoda v skladu z določbami osnovne uredbe in sodno prakso, ki izhaja iz odločb STO, v skladu s katerimi se mora pri določanju normalne vrednosti uporabiti dobiček domače prodaje v običajnem poteku trgovanja, čeprav ta prodaja ni bila reprezentativna. Opozoriti je treba, da je bila v tem konkretnem primeru vsa domača prodaja dobičkonosna, zato je določitev normalne vrednosti res dala enak rezultat, kot če bi normalna vrednost temeljila na domačih prodajnih cenah. Najprej je treba opomniti, da so podatki o dobičku ter prodajnih, splošnih in administrativnih stroških temeljili na domači prodaji družbe, za katero se šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja. Nadalje je treba opozoriti, da „razumnosti“ ni mogoče meriti glede na ciljni dobiček, ki je bil uporabljen za izračun nelojalnega nižanja cen, ker navedeni dobiček kaže na razmere na trgu EU brez dampinškega uvoza in zato ne more šteti kot ustrezno merilo za določanje dobička, ki naj se uporabi pri konstruiranju normalne vrednosti. Trditev bi se zato morala zavrniti.

(20)

V zvezi s trditvijo, da se domača prodaja ne sme obravnavati, kot da je nastala v običajnem poteku trgovanja, je preiskava ugotovila, da so podatki in dokazi, ki jih je zagotovil Birac, zanesljiva osnova za določanje normalne vrednosti. Ta trditev se zato ni štela za utemeljeno in je bila zato zavrnjena.

(21)

Ob odsotnosti drugih pripomb glede določitve normalne vrednosti se potrdi metodologija, opisana v uvodnih izjavah 21 do 26 začasne uredbe.

(22)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z izvozno ceno, se uvodni izjavi 27 in 28 začasne uredbe potrdita.

(23)

Ker ni bilo pripomb glede primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se uvodna izjava 29 začasne uredbe potrdi.

(24)

Ker ni bilo drugih pripomb glede določitve stopnje dampinga, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodne izjave 30 do 32 začasne uredbe potrdijo.

(25)

Pripombe k ugotovitvam glede škode so bile prejete od nekaterih proizvajalcev Unije, dveh uporabnikov v EU in enega bosanskega proizvajalca izvoznika.

(26)

Če so bili argumenti že obravnavani v začasni uredbi, se ne ponovijo v tej uredbi.

(27)

Uvodni izjavi 45 in 68 začasne uredbe jasno določata, da industrija Unije v tej preiskavi zajema vse proizvajalce Unije. Poleg tega dejavniki škode, na podlagi katerih je bila ugotovljena škoda, praviloma temeljijo na podatkih, povezanih z industrijo Unije. Kadar so bili uporabljeni podatki, povezani z industrijo Unije, jih oddelek 5.4 začasne uredbe opredeli z nanašanjem na „makropodatke“. Kadar pa informacije niso bile na voljo za celotno industrijo Unije, so bili uporabljeni podatki reprezentativnega vzorca proizvajalcev Unije. K tem vprašanjem ni nihče poslal pripomb in tako so začasne ugotovitve dokončno potrjene.

(28)

Vendar je bila trditev v uvodni izjavi 34 začasne uredbe napačna. Ta uvodna izjava bi se morala glasiti: „Vsi proizvajalci Unije predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani industrija Unije.“

(29)

Ker ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 52 do 56 začasne uredbe potrdijo.

(30)

Ker ni bilo pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 35 do 38 začasne uredbe potrdijo.

(31)

Ker ni bilo pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 39 do 43 začasne uredbe potrdijo.

(32)

Oktobra 2010 se je na območju MAL, enega od proizvajalcev Unije, zgodila industrijska nesreča. Vendar številke, ki jih je družba predložila, kažejo, da se je dobava zadevnega izdelka popravila do januarja 2011. Zato je bilo jasno, da ta nesreča ni povzročila resnih težav z dobavo na trgu EU.

(33)

Birac je trdil, da bi Komisija glede na to, da je imela navedena bosanska rudarska družba, povezana z MAL, dobiček v OP, morala prilagoditi proizvodne stroške in dobiček MAL pri izračunu ekonomskih kazalnikov, ker se je stanje glede dobička MAL domnevno poslabšalo zaradi visokega dobička, ki ga je imela z njim povezana rudarska družba v BiH.

(34)

V zvezi z navedeno trditvijo je treba opozoriti, da je bil nakup boksita od zadevne družbe opravljen po načelu tržnih cen med neodvisnimi strankami. To vprašanje je bilo zajeto med preverjanjem na kraju samem. Ker je MAL kupil boksit od povezanih in nepovezanih družb med OP po približno enakih povprečnih cenah, se je Komisija prepričala, da so bili nakupi opravljeni po načelu tržnih cen med neodvisnimi strankami in zato ni potrebna nobena prilagoditev gibanja dobičkonosnosti MAL, ki je bil uporabljen pri izračunu gibanja, prikazanega v uvodni izjavi 52 začasne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(35)

Birac je trdil tudi, da je imel znatno konkurenčno prednost pred večino proizvajalcev Unije, ker je dobil nekatere surovine neposredno iz svoje proizvodnje aluminijevega oksida, zato bi se to moralo izraziti v stopnjah škode. Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Če ima družba konkurenčno prednost, bi to običajno moralo vplivati na njen skupni izračun dampinga z vidika nižjih stroškov ter posledično tudi na nižjo normalno vrednost. Taka konkurenčna prednost nima konceptualno nobene zveze s stopnjo škode. Stopnja škode pojasnjuje, ali bi bila stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga, zadostna za odpravo škode. Trditev je bila zato zavrnjena.

(36)

Uporabniki Unije so trdili, da je bil pozitiven razvoj nekaterih dejavnikov škode v začasni oceni Komisije zanemarjen (dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb) ter da bi morali biti analizirani vsi dejavniki. Vendar so ti pozitivni razvoji v celoti analizirani v oceni škode. Bili so upoštevani, vendar se v tem primeru niso obravnavali kot odločujoči zaradi razlogov iz uvodnih izjav 52 do 60 začasne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(37)

Ker ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 44 do 64 začasne uredbe potrdijo.

(38)

Skladno s tem in ker drugih pripomb v zvezi s tem ni bilo, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 65 do 69 začasne uredbe potrdijo.

(39)

Eden od sodelujočih uporabnikov je trdil, da je analiza vzročne zveze pomanjkljiva, ker je Komisija navedla, da so se nekateri dejavniki škode začasno izboljšali v OP (2009). Ta uporabnik se ni strinjal z oceno Komisije, da je večja dobičkonosnost v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 posledica kratkoročnega začasnega razvoja, ki naj se ne bi ponovil leta 2010.

(40)

V zvezi z navedeno predložitvijo se opominja, da so argumenti strani samo izjave in niso okrepljene z nobenim novim dokazom. Nasprotno pa stališče Komisije podpirajo informacije, ki so jih predložili proizvajalci Unije med preiskavo v začasni in dokončni fazi. Informacije, ki so bile predložene pred preveritvenimi obiski, so bile preverjene tudi na kraju samem. Poslabšanje stopnje dobička po OP predvideno s strani Komisije potrjujejo tudi podatki za celotno leto 2010, ki sta jih predložila dva proizvajalca Unije. Ta trditev se zato zavrne.

(41)

Birac je izpodbijal začasno ugotovitev glede učinka uvoza iz tretjih držav. Vendar je Komisija v svoji analizi v začasni uredbi (uvodna izjava 77) navedla, da je bil Birac edini večji izvoznik na trg EU. Iz drugih virov praktično ni bilo uvoza. Birac v zvezi s tem ne zagotavlja nobenih novih dokazov in njegova trditev se zato zavrne.

(42)

Eden od sodelujočih uporabnikov je izpodbijal analizo iz začasne uredbe v zvezi s padcem potrošnje ter navedel, da je protidampinška preiskava katodnih cevi za barvne televizijske sprejemnike precedens glede zmanjševanja povpraševanja (3). Trdil je, da je v tej preiskavi zmanjševanje povpraševanja povzročilo zaključek postopka. Vendar ni povezave med primerom katodnih cevi za barvne televizijske sprejemnike in sedanjo preiskavo. Pri prvem je potrošnja strmo padla, ker je bil zadevni izdelek nadomeščen z drugimi izdelki. Nasprotno pa je padec potrošnje v sedanji preiskavi zelo skromen (7 %, kot je navedeno v uvodnih izjavah 37 in 38 začasne uredbe). V zvezi s tem se opozarja tudi, da se je razvoj potrošnje nadalje obravnaval v uvodnih izjavah 78 do 80 začasne uredbe, vendar zadevni sodelujoči uporabnik ni mogel zagotoviti nobenega dokaza, ki bi izpodbil ugotovitve Komisije. Te trditve se zato zavrnejo.

(43)

Glede na navedeno se ugotovitve iz uvodnih izjav 70 do 92 začasne uredbe potrdijo, tj. da je znatno škodo industriji Unije povzročil dampinški uvoz.

(44)

Eden od sodelujočih uporabnikov je trdil, da je Komisija v uvodni izjavi 104 začasne uredbe zagotovila zavajajoče informacije o pomenu stroškov zeolita glede na celotne stroške. Zlasti je trdil, da stroški zeolita predstavljajo več kot 5 % celotnih stroškov, kakor navaja ta uvodna izjava. V zvezi s tem se opozarja, da ta stran ni zagotovila nobenih novih podatkov, ki bi podprli njeno trditev, pri čemer so ugotovitve Komisije temeljile na preverjenih informacijah sodelujočih uporabnikov. Opozarja se, da pojem „celotni stroški“, ki je bil uporabljen v uvodni izjavi 104 začasne uredbe vključuje vse proizvodne stroške ter PSA stroške. Poleg tega je navedba „manj kot 5 %“ povprečje, ki zajema hkrati detergente za perilo in mehčalce za vodo. Nazadnje je treba pojasniti, da so stroški zeolita v mehčalcih za vodo višji kot v detergentih za perilo, vendar je uporaba zdaleč pomembnejša pri detergentih za perilo. Pri tem konkretnem sodelujočem uporabniku so mehčalci za vodo dejansko pomenili manjši del prometa z izdelki s konca proizvodne verige, v katerih je bil uporabljen zeolit. Ta trditev se zato zavrne.

(45)

Eden od sodelujočih uporabnikov je izpodbijal ugotovitev v uvodni izjavi 102 začasne uredbe, da je Kitajska možen alternativni vir dobave. Komisija ob upoštevanju pripomb soglaša, da je malo verjetno, da bo Kitajska v bližnji prihodnosti postala glavni dobavitelj, čeprav je nekaj kitajskega blaga vstopilo na trg EU med OP (glej uvodno izjavo 41). Vendar Komisija glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji za zadevni izdelek vztraja pri svojem stališču, da v zvezi zadevnim izdelkom ni težav z dobavo. Ta trditev se zato zavrne.

(46)

Eden od sodelujočih uporabnikov je trdil, da se bodo stroški zeolita v primeru uvedbe dajatev na podlagi te preiskave tako povečali, da se bodo zvišale tudi cene njegovih detergentov za perilo in mehčalcev za vodo, s tem pa se bodo zvišale cene za potrošnike. Ta trditev temelji na predpostavki, da bodo uporabniki prenesli povišanje cen zeolita zaradi protidampinške dajatve. Komisija pravzaprav meni, da bodo proizvajalci Unije imeli koristi od ukrepov zaradi povečane ekonomije obsega in ne zaradi zvišanja cen (glej uvodni izjavi 108 in 111 začasne uredbe). Nazadnje pa je, kot že navedeno, delež stroškov, povezanih z zeolitom, glede na celotne stroške proizvodnje izdelkov s konca proizvodne verige tako majhen, da nobena posledica dajatve, čeprav ni verjetna, ne bi nasprotovala začasni ugotovitvi, da ni prednostnih razlogov z vidika interesov Unije proti uvedbi ukrepov. Ta trditev se zato zavrne.

(47)

Eden od sodelujočih uporabnikov je trdil, da bo morda prešel na formule brez zeolita v svojih detergentih za perilo, kar bi negativno vplivalo na proizvajalce zeolita v Uniji. Proizvajalci Unije se zavedajo obstoja tega tveganja za svoje poslovanje iz informacij iz dokumenta odprtega za pregled zainteresiranih strani. Vendar ni nobenega konkretnega dokaza, na podlagi katerega bi ocenili predvideni učinek tega hipotetičnega prehoda na industrijo Unije. Ta trditev se zato zavrne.

(48)

Navedene točke so se upoštevale v zaključni fazi preiskave, vendar niso spremenile njenih glavnih sklepov. Ker ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 93 do 112 začasne uredbe potrdijo. Zato se zaključi, da niso bili predloženi nobeni argumenti, ki bi nakazovali, da uvedba ukrepov na podlagi te preiskave ni v interesu Unije.

(49)

Ker ni bilo pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 114 do 116 začasne uredbe potrdijo.

(50)

Na podlagi sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeni stopnji dampinga. Ta je bila izračunana v višini 28,1 %.

(51)

Glede na navedeno je stopnja dokončne protidampinške dajatve za BiH 28,1 %.

(52)

Glede na višino ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se zdi nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno poberejo v obsegu višine dajatev, dokončno uvedenih s to uredbo.

(53)

Med preiskavo je bosanski proizvajalec izvoznik Alumina d.o.o., Zvornik, skupaj s povezano družbo v Uniji, Kauno Tiekimas AB s sedežem v Kaunasu, Litva, ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je podjetje Fabrica glinice „Birac“ nedavno postalo holdinška družba in da je podjetje Alumina d.o.o. s sedežem v Zvorniku ostalo edini proizvajalec izvoznik skupine.

(54)

Komisija je proučila ponudbo. Zadevni izdelek je osnovni izdelek, ki obstaja le v eni vrsti in specifikaciji izdelka, zato je izključeno možno tveganje cenovnega nadomestila z različnimi vrstami izdelkov. Preiskava je pokazala, da je bil ves izvoz v Unijo zaračunan prek povezane družbe v Uniji (tj. Kauno Tiekimas AB, Kaunas, Litva). Ta povezana družba prodaja tudi druge izdelke, ki jih proizvaja skupina Birac. Vendar je trg zeolita A v prahu že izoblikovan in kupci zeolita A v prahu že po naravi ne bi kupovali drugih izdelkov skupine Birac Group. Zato je bilo ugotovljeno, da je bila nevarnost navzkrižne kompenzacije z morebitno prodajo drugih izdelkov istim strankam zelo majhna.

(55)

Komisija je s sklepom 2011/279/EU (4) sprejela zavezo, ki sta jo ponudili družba Alumina d.o.o. Zvornik in povezana družba Kauno Tiekimas. Svet priznava, da cenovno zavezujoča ponudba odpravlja škodljiv učinek dampinga in v zadostnem obsegu omejuje tveganje izogibanja.

(56)

Da se Komisiji in carinskim organom nadalje omogoči učinkovito spremljanje skladnosti družbe Alumina d.o.o. Zvornik in povezane družbe z zavezo, če se zadevnemu carinskemu organu predloži zahteva za sprostitev v prosti promet, mora biti oprostitev plačevanja protidampinške dajatve pogojena (i) s predložitvijo računa v okviru zaveze, tj. trgovinskega računa, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, navedene v Prilogi; (ii) z dejstvom, da družba Alumina d.o.o. Zvornik uvoženo blago proizvede, odpremi in zanj izda račun neposredno prvi neodvisni stranki v Uniji ali ga prvi nepovezani stranki v Uniji zanj neposredno izda račun družba Kauno Tiekimas, ter (iii) dejstvom, da blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, v celoti ustreza opisu na računu v okviru zaveze. Kadar navedeni pogoji niso izpolnjeni, se ob sprejetju izjave o sprostitvi v prosti promet uvede ustrezna protidampinška dajatev.

(57)

Kadar Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe po kršitvi umakne svoje sprejetje zaveze s sklicevanjem na določene transakcije ter razglasi zadevne račune v okviru zaveze za neveljavne, nastane ob sprejetju izjave o sprostitvi v prosti promet carinski dolg.

(58)

Uvozniki se morajo zavedati, da lahko v času sprejetja izjave o sprostitvi v prosti promet carinski dolg nastane kot del običajnega poslovnega tveganja, kot je opisano v uvodnih izjavah 56 in 57, čeprav je Komisija sprejela zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec, od katerega so neposredno ali posredno kupovali.

(59)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi Komisijo obvestiti takoj, ko odkrijejo znake kršitve zaveze.

(60)

Iz zgoraj omenjenih razlogov šteje Komisija zavezo, ki sta jo ponudila Alumina d.o.o. Zvornik in Kauno Tiekimas, za sprejemljivo. Zadevni družbi sta bili obveščeni o bistvenih dejstvih, razmislekih in obveznostih, na katerih je temeljilo sprejetje.

(61)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali če Komisija umakne sprejetje zaveze, začne protidampinška dajatev, ki jo je določil Svet v skladu s členom 9(4), samodejno veljati s členom 8(9) osnovne uredbe –

(a)

uvoženo blago proizvede, odpremi in zanj neposredno izda trgovinski račun prvi neodvisni stranki v Uniji bodisi Alumina d.o.o., Zvornik, Bosna in Hercegovina, ali prvi neodvisni stranki v Uniji izda trgovinski račun Kauno Tiekimas AB, Kaunas, Litva;

(b)

mu je priložen račun na osnovi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo iz Priloge k tej uredbi, in

(c)

blago, ki je deklarirano in predloženo carinskim organom, natančno ustreza opisu na trgovinskem računu v okviru zaveze.

—

če se ugotovi, da pri sprostitvi blaga iz odstavka 1 eden ali več pogojev iz navedenega odstavka ni izpolnjen ali

—

če Komisija umakne sprejete zaveze na podlagi člena 8(9) osnovne uredbe v uredbi ali sklepu, ki velja za določene transakcije, ter razglasi zadevne trgovinske račune v okviru zaveze za neveljavne.

14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/9

(1)

V skladu s točko (d) prvega odstavka člena 61 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko sladkor, katerega proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 56 navedene uredbe, izvozi le v okviru količinske omejitve, ki jo je treba določiti.

(2)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 397/2010 z dne 7. maja 2010 o določitvi količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze do konca tržnega leta 2010/2011 (3) je bila količinska omejitev sladkorja določena na 650 000 ton.

(3)

Količine sladkorja iz zahtevkov za izvozna dovoljenja so presegle navedeno količinsko omejitev. Z Uredbo Komisije (EU) št. 882/2010 z dne 6. oktobra 2010 o določanju odstotka sprejetja za izdajo izvoznih dovoljenj, o zavračanju zahtevkov za izvozna dovoljenja in začasni odložitvi vlaganja zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor (4) je bilo zato začasno odloženo vlaganje zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor za obdobje od 11. oktobra 2010 do 30. septembra 2011.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 461/2011 z dne 12. maja 2011 o spremembi Uredbe (EU) št. 397/2010 o določitvi količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze do konca tržnega leta 2010/2011 (5) se je količinska omejitev za izvoz izvenkvotnega sladkorja za tržno leto 2010/2011 povečala za 700 000 ton.

(5)

Zaradi povečane količinske omejitve za tržno leto 2010/2011 bo vlaganje zahtevkov ponovno mogoče od prvega tedna v juliju.

(6)

Uredbo (EU) št. 882/2010 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/10

14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/12

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. maja 2011 –

14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/15

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 1017/2010 (2) je odprla razpisne postopke za prodajo žit v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 z dne 11. decembra 2009 o določitvi skupnih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov z javno intervencijo (3).

(2)

V skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 1272/2009 in členom 4 Uredbe (EU) št. 1017/2010 Komisija glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, za vsako žito in državo članico določi minimalno prodajno ceno oziroma se odloči, da minimalne prodajne cene ne bo določila.

(3)

Na podlagi ponudb, prejetih v okviru dvanajstih posamičnih razpisov, je bilo odločeno, da ni treba določiti minimalne prodajne cene za nobeno žito in nobeno državo članico.

(4)

Da se trg hitro obvesti in zagotovi učinkovito upravljanje ukrepa, mora ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/17

(1)

Po objavi znanstvene študije „Uporaba trajnih barv za lase in tveganje za nastanek raka na mehurju“ leta 2001 je Znanstveni odbor za kozmetične in neprehrambene izdelke, namenjene potrošnikom, ki ga je v skladu s Sklepom Komisije 2004/210/ES (2) pozneje nadomestil Znanstveni odbor za potrošniške izdelke (v nadaljnjem besedilu: SCCP), sklenil, da je morebitna tveganja treba vzeti resno. SCCP je predlagal, da Komisija sprejme nadaljnje ukrepe za nadzor uporabe snovi v barvah za lase.

(2)

SCCP je priporočil tudi celostno strategijo ocenjevanja varnosti snovi za barvanje las, vključno z zahtevami za preskušanje snovi, ki se uporabljajo v izdelkih za barvanje las, glede njihove morebitne genotoksičnosti/mutagenosti.

(3)

Na podlagi mnenj SCCP se je Komisija z državami članicami in zainteresiranimi stranmi dogovorila o celostni strategiji za zakonsko urejanje snovi, ki se uporabljajo v izdelkih za barvanje las, v skladu s katero mora industrija predložiti dokumentacijo s posodobljenimi znanstvenimi podatki o varnosti snovi v barvah za lase SCCP zaradi priprave ocene tveganja.

(4)

SCCP, ki ga je s Sklepom Komisije 2008/721/ES z dne 5. avgusta 2008 o vzpostavitvi svetovalne strukture znanstvenih odborov in strokovnjakov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja ter razveljavitvi Sklepa 2004/210/ES (3) nadomestil Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: SCCS), je ocenil varnost posameznih snovi, za katere je industrija predložila posodobljeno dokumentacijo.

(5)

Zadnji korak strategije ocenjevanja varnosti je bil oceniti morebitna tveganja za varnost potrošnikov glede reakcijskih produktov, ki nastanejo med barvanjem las z oksidativnimi snovmi za barvanje las. SCCS v svojem mnenju z dne 21. septembra 2010 ni izrazil resne zaskrbljenosti glede genotoksičnosti in karcinogenosti barv za lase in njihovih reakcijskih produktov, ki se trenutno uporabljajo v EU.

(6)

Nekatere snovi za barvanje las so začasno dovoljene za uporabo v izdelkih za barvanje las do 31. decembra 2010 v skladu z omejitvami in pogoji iz dela 2 Priloge III k Direktivi 76/768/EGS.

(7)

Ob upoštevanju ocene tveganja na podlagi predloženih podatkov o varnosti in končnih mnenj, ki jih je podal SCCS o varnosti posameznih snovi in reakcijskih produktov, je primerno vključiti začasno dovoljene snovi za barvanje las, trenutno naštete v delu 2, v del 1 Priloge III k Direktivi 76/768/EGS.

(8)

Ocene varnosti za snovi hydroxyethyl-2-nitro-p-toluidine in HC Red No 10 + HC Red No 11, navedene v delu 2 Priloge III k Direktivi 76/768/EGS, ni mogoče zaključiti pred 31. decembrom 2010. Zato je treba uporabo snovi začasno podaljšati do 31. decembra 2011.

(9)

SCCS je glede snovi o-aminophenol 22. junija 2010 podal mnenje, da na podlagi razpoložljivih podatkov o varnosti navedene snovi ni mogoče dokončno sklepati. Na podlagi navedenega mnenja o-aminophenola ni mogoče šteti za varnega, če se uporablja v izdelkih za barvanje las, in ga je zato treba navesti v Prilogi II k Direktivi 76/768/EGS.

(10)

Direktivo 76/768/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/26

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 1036/2010 (2) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine v Unijo.

(2)

Komisija je po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov nadaljevala preiskavo dampinga, škode in interesa Unije. Preiskava je potrdila začasne ugotovitve škodljivega dampinga, ki se nanašajo na ta uvoz.

(3)

Dokončne ugotovitve in sklepi te preiskave so določeni v Uredbi Sveta (EU) št. 464 z dne 11. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine (3) („zadevni izdelek“).

(4)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Bosne in Hercegovine, družba Alumina d.o.o. Zvornik, skupaj s svojo povezano družbo v Uniji, AB Kauno Tiekimas filialas „Kauno Tiekimas“, s sedežem v Kaunasu, Litvi, ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. V tej zavezi sta družbi ponudili, da bosta zadevni izdelek prodajali po ceni ali nad ceno, ki odpravlja škodljive učinke dampinga, ki so bili ugotovljeni med preiskavo.

(5)

Ponudba minimalne uvozne cene („MIP“) družb je temeljila na normalni vrednosti, izračunani za obdobje preiskave.

(6)

Ponujena zaveza je vsebovala tudi določbo, da bo družba Alumina d.o.o. Zvornik odpravila prodan zadevni izdelek neposredno prvi neodvisni stranki v Uniji, pri čemer bo prvi neodvisni stranki v Uniji račun izstavila družba Alumina d.o.o. Zvornik ali neposredno družba Kauno. Poleg tega sta družbi ponudili vzpostavitev povezave med prenosom računov, ki jih družba Alumina d.o.o. Zvornik izstavi družbi Kauno Tiekimas za zadevni izdelek, ter računi, ki jih družba Kauno Tiekimas izstavi prvi neodvisni stranki v Uniji za ponovno prodajo.

(7)

Družbi sta se tudi strinjali, da bosta Komisiji redno posredovali podrobne podatke o svoji prodaji v Uniji in s tem Komisiji omogočili učinkovit nadzor zaveze.

(8)

Industrija Unije je navedla, da se ne strinja s sprejetjem ponujene zaveze, zlasti ne z določenimi minimalnimi uvoznimi cenami. Trdila je, da so cene zeolita A v prahu odvisne od stroškov surovin, zlasti kavstične sode, in energije ter da bodo tržne cene predvidoma narasle. V zvezi s tem je treba opozoriti, da razpoložljive informacije o razvoju proizvodnih stroškov (ki vključujejo stroške surovin in energije) potrjujejo, da je bil razvoj premosorazmeren. Informacije, zbrane med preiskavo, kažejo, da se cene glavnih surovin niso bistveno spremenile, razen cen kavstične sode sredi leta 2009, vendar se je to gibanje popravilo proti koncu leta 2009, ko so se cene vrnile na dolgoročno povprečje. Energija poleg tega ni vhodna surovina in je ni bilo mogoče povezati z minimalnimi uvoznimi cenami. Industrija unije je oporekala, ali je mogoče bosanskega proizvajalca izvoznika in njegovo povezano družbo v Uniji šteti za zanesljiva ob upoštevanju njunega finančnega položaja. Vendar ni bila predložena nobena konkretna in preverljiva informacija, ki bi potrdila to trditev. Izražen je bil tudi dvom v verodostojnost navedenih strani, ker naj bi pri uvozu zadevni izdelek deklarirali pod različnimi oznakami KN. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je zadevni izdelek trenutno uvrščen v oznako KN ex 2842 10 00 ter da družbi, ki ponujata zavezo, ne izvajata carinske deklaracije. Trdilo se je tudi, da bi bosanski proizvajalec izvoznik v Uniji lahko prodajal druge izdelke, s čimer bi povečal tveganje navzkrižne kompenzacije, ter da bi povezana družba v Uniji lahko zagotovila kompenzacijo svojim strankam Unije pri prodaji izdelka po minimalnih uvoznih cenah. V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija ni ustvarila nobenega sistemskega tveganja navzkrižne kompenzacije, zlasti ker so trg in stranke zeolita A v prahu jasno opredeljene. Stranke, ki kupijo zeolit A v prahu dejansko ne kupijo nobenega drugega izdelka, ki ga proizvaja družba Alumina d.o.o. Zvornik, ker poslujejo na popolnoma različnih trgih od strank, ki kupijo druge izdelke. V zvezi s tem je treba poudariti, da se bodo vse strani, ki jih zadeva ta ponujena zaveza, pozorno spremljale. Industrija Unije je prav tako navedla, da ponujena zaveza ni bila predložena v časovnem obdobju, ki ga predvideva osnovna uredba. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila ponudba predložena v časovnem obdobju, ki ga predvideva člen 8(2) osnovne uredbe. Industrija Unije je predložila nekaj dodatnih pripomb v zvezi z metodo izračuna minimalne uvozne cene in spremljanjem take zaveze, ki pa se niso štele za relevantne ali utemeljene, ker je Komisija zagotovila, da so predlagane minimalne uvozne cene v skladu z upravnimi praksami, ki jih ima pri ponujanju zavez.

(9)

Glede na navedeno je zaveza, ki sta jo ponudili družbi, sprejemljiva.

(10)

Da bi lahko Komisija učinkovito spremljala izpolnjevanje zaveze družb, kadar je zahtevek za sprostitev v prosti promet predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev protidampinške dajatve možna le (i) če bo predložen račun na podlagi zaveze, ki bo vseboval vsaj podatke iz Priloge k Uredbi (EU) št. 464; (ii) če uvoženo blago proizvede družba Alumina d.o.o. Zvornik, ki ga neposredno odpravi prvi neodvisni stranki v Uniji, in če prvi neodvisni stranki v Uniji izstavi račun neposredno družba Alumina d.o.o. Zvornik ali družba Kauno Tiekimas ter (iii) če blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, točno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Kadar takšna faktura ni predložena ali ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezna stopnja protidampinške dajatve.

(11)

Za zagotovitev spoštovanja zaveze so bili uvozniki z uredbo Sveta, navedeno v uvodni izjavi (3), opozorjeni, da neizpolnjevanje pogojev iz navedene uredbe ali umik sprejetja zaveze s strani Komisije lahko privede do carinskega dolga za zadevne transakcije.

(12)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali kadar Komisija umakne sprejetje zaveze, se v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe samodejno uporablja protidampinška dajatev, uvedena v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe –