18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/1

(1)

Sestava seznamov tretjih držav v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 539/2001 (2) bi morala biti in ostati še naprej skladna z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe (ES) št. 539/2001. Nekatere tretje države, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

(2)

Sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov s petimi državami Zahodnega Balkana – Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo – so začeli veljati 1. januarja 2008, kar je bil prvi konkreten korak na poti, določeni v Solunski agendi glede režima potovanj brez vizumov za državljane držav Zahodnega Balkana. Z vsako od teh držav se je leta 2008 začel dialog o liberalizaciji vizumskega režima in določeni so bili časovni načrti za liberalizacijo tega režima. Komisija je maja 2009 v oceni izvajanja časovnih načrtov menila, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje vsa merila iz časovnega načrta, v svoji oceni iz maja 2009 pa, da tudi Črna gora in Srbija izpolnjujeta vsa merila iz svojih časovnih načrtov.

(3)

Zato bi bilo treba Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo prenesti v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 539/2001. Izvzetje iz vizumske obveznosti bi se moralo uporabljati le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih izda vsaka od treh zadevnih držav.

(4)

Kar zadeva osebe, ki prebivajo na Kosovu, kot je opredeljen v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Kosovo (RVSZN 1244)), in osebe, katerih potrdilo o državljanstvu je bilo izdano za ozemlje Kosova (RVSZN 1244), bo za zbiranje njihovih vlog za potne liste in izdajanje potnih listov pristojen poseben usklajevalni urad v Beogradu. Vendar pa bi zaradi vprašanja varnosti zlasti glede možnosti nezakonite migracije morali biti imetniki srbskih potnih listov, ki jih izda ta posebni usklajevalni urad, izključeni iz brezvizumskega režima za Srbijo.

(5)

Zaradi pravne jasnosti in varnosti ter v skladu s členom 1(3) Uredbe (ES) št. 539/2001 bi bilo treba Kosovo (RVSZN 1244) dodati v Prilogo I k navedeni uredbi. To ne vpliva na status Kosova (RVSZN 1244).

(6)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki sodijo na področje točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma (4).

(7)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 4(1) Sklepa 2008/146/ES (6).

(8)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2008/261/ES (7).

(9)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri nekaterih določbah schengenskega pravnega reda (8). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(10)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(11)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(12)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 -

1.

Priloga I se spremeni:

2.

v delu 1 Priloge II se vstavijo naslednje navedbe:

„Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10)

Črna gora (10)

Srbija (razen imetnikov srbskih potnih listov, ki jih izda srbski usklajevalni urad (v srbščini: Koordinaciona uprava)) (10)

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/4

(1)

Svet je 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko skupnostjo in vlado Mongolije o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)

Sporazum je bil s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisan v imenu Skupnosti dne 3. aprila 2009.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/12

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/14

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1230/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/16

(1)

Evropska Komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 23. februarja 2009 prejela pritožbo v zvezi z uvozom nekaterih žic iz molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država).

(2)

Pritožbo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložilo Evropsko združenje za kovine (EUROMETAUX) (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje žic iz molibdena v Skupnosti.

(3)

Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu in znatni škodi, ki jo je povzročil, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(4)

Postopek se je začel 8. aprila 2009 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(5)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike in združenja v Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva, organe LRK, proizvajalca Skupnosti pritožnika in druge proizvajalce Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK poslala obrazce za zahtevek. Javila se je le ena skupina družb, ki jo sestavljajo Jinduicheng Molybdenum Co., Ltd in njena povezana družba Jinduicheng Molybdenum Mining Guangming Co., Ltd., (v nadaljnjem besedilu: skupina Jinduicheng), in zahtevala IO.

(7)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov v Skupnosti v obvestilu o začetku navedla, da bo morda uporabila vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi lahko izbrala vzorec, so bili vsi znani proizvajalci izvozniki v LRK in uvozniki v Skupnosti pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

(9)

Glede na omejeno število odgovorov na vzorčenje je bilo odločeno, da vzorčenje za kitajske proizvajalce izvoznike ali uvoznike v Skupnosti ni potrebno.

(10)

Posebni vprašalniki so bili poslani vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in sicer znanim proizvajalcem izvoznikom v LRK, proizvajalcem v Skupnosti, uvoznikom, trgovcem in uporabnikom v Skupnosti. Komisija je prejela odgovore od ene skupine proizvajalcev izvoznikov v LRK, proizvajalca Skupnosti pritožnika, enega uvoznika/trgovca in enega uporabnika.

(11)

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, potrebne za začasno določitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Zaradi potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, od katerih ni noben zahteval TGO, je bil v prostorih naslednje družbe izveden preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru ZDA:

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od marca 2005 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(14)

Zadevni izdelek je žica iz molibdena, ki vsebuje najmanj 99,95 mas. % molibdena, s prečnim prerezom med 1,35 mm in 4,0 mm, s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek ali žica iz molibdena), trenutno uvrščen pod oznako KN ex 8102 96 00.

(15)

Žica iz molibdena se uporablja predvsem v avtomobilskem sektorju za prekrivanje delov motorja, ki so izpostavljeni močni obrabi, kot so batni obročki, sinhronski obroči ali elementi za prenos moči, s kovino s toplotnim pršenjem, da se poveča njihova odpornosti proti obrabi.

(16)

Med zadevnim izdelkom in žico iz molibdena, ki jo proizvaja industrija Skupnosti in se prodaja na trgu Skupnosti, niso bile ugotovljene razlike. Glede na to, da je LRK gospodarstvo v tranziciji in da noben izvoznik ni zahteval TGO, kot je navedeno v uvodni izjavi (6), je treba normalno vrednost določiti na podlagi informacij, pridobljenih v tretji državi s tržnim gospodarstvom, tj. ZDA. V skladu z razpoložljivimi informacijami ima žica iz molibdena, proizvedena in prodana na notranjem trgu ZDA, ter žica iz molibdena, izvožena iz ZDA na druge trge, enake osnovne fizikalne in kemične značilnosti kot žica iz molibdena, proizvedena v LRK in izvožena v Skupnost.

(17)

Zato se začasno sklene, da so vse vrste žice iz molibdena podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(19)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (6), pa je skupina Jinduicheng zahtevala le individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO). Navedena merila se zato niso proučila.

(20)

Praviloma se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe, in se jim zato lahko odobri IO.

(21)

Merila so na kratko in le zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(22)

Kar zadeva merilo (c), je bilo ugotovljeno, da je matična družba Jingduicheng Molybdenum Co., Ltd, državno podjetje. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je bilo med OP samo 20 % delnic v lasti posameznikov in da so te delnice predstavljale le 2,4 % glasovalnih pravic. Preostalih 80 % delnic, ki so predstavljale 97,6 % glasovalnih pravic, je bilo v lasti državnih podjetij.

(23)

Na podlagi teh ugotovitev je bilo začasno ugotovljeno, da se skupini Jinduicheng ne more odobriti IO, kot je določeno v členu 9(5) osnovne uredbe.

(24)

V obvestilu o začetku je bilo predvideno, da se ZDA uporabijo kot primerljiva država. Proizvajalec iz ZDA, Global Tungsten & Powders Corp (v nadaljnjem besedilu: Global Tungsten), je privolil v sodelovanje in predložil vse potrebne informacije za določitev normalne vrednosti za LRK. Skupina Jinduicheng je nasprotovala tej izbiri in predlagala proizvajalce iz Mehike in Indije. Vendar pa so družbe iz teh držav, s katerimi je bil vzpostavljen stik, bodisi odklonile sodelovanje, kot se je zgodilo v Indiji, bodisi navedle, da ne proizvajajo podobnega izdelka. Zato so bile ZDA potrjene kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK.

(25)

Navesti je treba, da je imel proizvajalec iz primerljive države le obrobno prodajo na notranjem trgu ZDA, zato je bilo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe ugotovljeno, da teh podatkov o prodaji ni smiselno uporabiti za določitev ali konstruiranje normalne vrednosti. Normalna vrednost za LRK je bila zato začasno določena na podlagi izvoznih cen iz ZDA v druge tretje države, vključno s Skupnostjo.

(26)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (9), je v preiskavi sodelovala le ena skupina družb, in sicer skupina Jinduicheng, ki predstavlja med 60 in 75 % (3) uvoza iz LRK v Skupnost. Na podlagi tega se je raven sodelovanja štela za nizko. Izvozne cene za vse kitajske izvoznike so bile zato začasno določene na podlagi vrednosti, ki jih je sporočila sodelujoča skupina, dopolnjenih s podatki Eurostata o uvozu, ustrezno prilagojenimi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (34).

(27)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bili izvedeni popravki vrednosti za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza in zavarovalne stroške, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške ter posredno obdavčenje, če je bilo to ustrezno in upravičeno.

(28)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (23), skupina Jinduicheng ni izpolnjevala zahtev za IO, kot so določene v členu 9(5) osnovne uredbe. Zato je bila za LRK določena stopnja dampinga na ravni države.

(29)

Stopnja dampinga na ravni države za LRK je bila začasno določena v višini 68,4 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(30)

Preiskava je pokazala, da sta v Skupnosti dva proizvajalca, ki proizvajata podoben izdelek za prosti trg. En proizvajalec je izrazil nevtralno stališče do tega postopka in predložil splošne podatke o svoji proizvodnji in prodaji. Drug proizvajalec, v imenu katerega je bila pritožba vložena, je v celoti sodeloval v preiskavi in predložil popolno izpolnjen vprašalnik. Vse spodaj navedene vrednosti, povezane z občutljivimi podatki, so zaradi zaščite zaupnih poslovnih informacij navedenega proizvajalca indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti. Številke v oklepajih se nanašajo na negativne vrednosti.

(31)

Glede na navedeno je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe izračunan tako, da je bil proizvodnji proizvajalca Skupnosti, ki je v celoti sodeloval v preiskavi, prištet obseg proizvodnje, ki ga je sporočil drugi proizvajalec Skupnosti.

(32)

Preiskava je pokazala, da je proizvodnja proizvajalca Skupnosti, ki je v celoti sodeloval v preiskavi, v OP predstavljala več kot 80 % žice iz molibdena, proizvedene v Skupnosti. Zato se je štelo, da ta družba predstavlja industrijo Skupnosti v skladu s členom 4(1) in členom 5(4) osnovne uredbe.

(33)

Ker navedeni proizvajalec Skupnosti šteje poslovno leto od 1. marca do 28. februarja naslednjega leta, so vsi spodnji podatki navedeni za poslovna leta (v nadaljnjem besedilu: PL) in ne za koledarska leta (npr. PL 2005 zajema obdobje od 1. marca 2004 do 28. februarja 2005). Vendar pa podatki, uporabljeni za OP, kot je navedeno v uvodni izjavi (13), zajemajo obdobje od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009. Podatki v zvezi z uvozom so določeni na enaki osnovi.

(34)

Potrošnja Skupnosti je bila določena tako, da se je obsegu prodaje znanih proizvajalcev v Skupnosti prištel ves uvoz iz tretjih držav glede na podatke Eurostata. Opozoriti je treba, da oznaka KN, pod katero je zadevni izdelek uvrščen, poleg zadevnega izdelka vključuje tudi druge izdelke. Ker za zadevni izdelek ni bilo posebnih statističnih podatkov o uvozu, so bili podatki Eurostata prilagojeni v skladu z metodo, predlagano v pritožbi. Ugotovljeno je bilo, da je ta metoda zanesljiva za pridobivanje podatkov v zvezi z zadevnim izdelkom.

(35)

Iz podatkov, navedenih v preglednici 1, je razvidno, da se je povpraševanje po zadevnem izdelku v Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 10 %. Do leta 2008 se je povečalo za 4 %, nato pa se je spet zmanjšalo zaradi gospodarske krize, ki je prizadela zlasti avtomobilski sektor.

Preglednica 1

(36)

Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (34), je obseg kitajskega uvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju temeljil na podatkih Eurostata, prilagojenih v skladu z metodo, predlagano v pritožbi. Na tej podlagi je bil razvoj kitajskega uvoza naslednji:

Preglednica 2

(37)

Dampinški uvoz iz LRK se je znatno povečal, in sicer s 36 ton leta 2005 na 116 ton leta 2008, tj. za več kot trikrat. Vrh je dosegel leta 2008, nato pa se je v OP zmanjšal v skladu z razvojem potrošnje Skupnosti. Kljub temu se je tržni delež dampinškega uvoza na trgu Skupnosti med letom 2005 in OP skoraj potrojil.

(38)

Povprečna uvozna cena iz LRK je bila na najnižji ravni leta 2005. Vrh je dosegla leta 2006, nato pa se je med letom 2006 in OP postopno zmanjšala za 19 %.

(39)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene industrije Skupnosti za nepovezane stranke na trgu Skupnosti, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale s tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz LRK prvi neodvisni stranki, določenimi na podlagi CIF z ustrezno prilagoditvijo za stroške po uvozu in carino.

(40)

Primerjava je pokazala, da so cene uvoza iz LRK v OP nelojalno znižale cene industrije Skupnosti za od 30 do 35 %, izraženo v odstotkih cen industrije Skupnosti.

(41)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalcev za oceno položaja industrije Skupnosti od leta 2005 do konca OP.

(42)

Kot je prikazano v zgornji preglednici, se je proizvodnja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju postopno zmanjšala za 33 %, medtem ko se je kitajski uvoz v istem obdobju znatno povečal, in sicer za več kot trikrat. Proizvodnja industrije Skupnosti se je najprej med letoma 2005 in 2008 zmanjšala za 27 %. Upadanje se je nadaljevalo med letom 2008 in OP, ko se je proizvodnja zmanjšala še za 8 %.

(43)

Ker je proizvodna zmogljivost ostala nespremenjena, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjševala enako kot proizvodnja.

(44)

Spodnje številke predstavljajo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti v indeksirani obliki.

Preglednica 4

(45)

Obseg prodaje industrije Skupnosti neodvisnim strankam na trgu Skupnosti se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, in sicer za 32 %. To zmanjšanje je bilo veliko večje kot zmanjšanje potrošnje (– 10 %) v istem obdobju. Zato je industrija Skupnosti v istem obdobju izgubila tudi znaten tržni delež.

(46)

Povprečna prodajna cena franko tovarna industrije Skupnosti za nepovezane stranke na trgu Skupnosti se je v obravnavnem obdobju zniževala. V tem obdobju je bilo ugotovljeno rahlo povišanje v letu 2007 v primerjavi z letom 2006, ki je sledilo povišanju cen surovin v istem letu, nato pa so se prodajne cene spet znižale. Na splošno so se povprečne prodajne cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti znižale za 8 %.

(47)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 5

(48)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale kar za 133 %, kar kaže, da je industrija vedno težje prodajala svoje izdelke na trgu Skupnosti. Ugotovljeno zmanjšanje zalog med letoma 2006 in 2007 je sledilo gibanju potrošnje Skupnosti v istem obdobju.

(49)

Razvoj zaposlovanja, stroškov dela in produktivnosti v industriji Skupnosti je bil naslednji:

Preglednica 6

(50)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je med letom 2005 in OP močno zmanjšalo. Vzrok temu so bili zmanjšana proizvodnja in prizadevanja industrije Skupnosti, da bi racionalizirala proizvodnjo in povečala produktivnost. Rezultati te racionalizacije v industriji Skupnosti so bili vidni tudi v produktivnosti, ki je v obravnavanem obdobju ostala večinoma nespremenjena.

(51)

Povprečne ravni plač so se na začetku obravnavanega obdobja zvišale, nato pa so se med letom 2007 in OP znižale.

(52)

Razen leta 2007 je bilo gibanje stopnje dobička in denarnega toka industrije Skupnosti pri prodaji žice iz molibdena v obravnavanem obdobju negativno.

Preglednica 7

(53)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala, zlasti med letom 2007 in OP, ko je dosegla najnižjo stopnjo. Preiskava je pokazala, da je bila izboljšana dobičkonosnost v letu 2007 povezana s pozitivnim razvojem potrošnje Skupnosti, prizadevanji industrije Skupnosti za racionalizacijo in dejstvom, da je industriji Skupnosti v navedenem letu uspelo povišati prodajne cene.

(54)

Gibanje denarnega toka, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je v veliki meri izražalo razvoj dobičkonosnosti. Preiskava je na splošno pokazala, da se je denarni tok v obravnavanem obdobju poslabšal.

(55)

Industrija Skupnosti je na začetku obravnavanega obdobja veliko vlagala v sektor zadevnega izdelka. Vendar pa je bilo treba naložbe od leta 2006 zmanjšati.

(56)

Preiskava je pokazala, da je zmožnost zbiranja kapitala industrije Skupnosti sledila istemu gibanju kot njena dobičkonosnost.

Preglednica 8

(57)

Ugotovljena stopnja dampinga, navedena v uvodni izjavi (32), je bila precej nad stopnjo de minimis. Poleg tega se glede na obseg in ceno dampinškega uvoza, zlasti v OP, vpliv dejanske stopnje dampinga na trg Skupnosti ne more obravnavati kot zanemarljiv.

(58)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK se je med letom 2005 in OP povečal za več kot 150 % in je ob koncu obravnavanega obdobja dosegel 27,0-odstotni tržni delež. Poceni dampinški uvoz iz LRK je v OP nelojalno znatno nižal prodajne cene Skupnosti. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen je bila v OP razponu kar med 30 in 35 %.

(59)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti v istem obdobju zmanjšala za 10 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za 32 %. Njen tržni delež se je zmanjšal za 17 odstotnih točk, prodajne cene pa je bilo treba znižati za 8 %, da bi se omejilo upadanje prodaje in tržnega deleža.

(60)

Zato se je v obravnavanem obdobju položaj industrije Skupnosti znatno poslabšal. Proizvodnja se je podobno kot izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 33 % in je v OP dosegla zelo nizko raven, raven zalog pa se je več kot podvojila. Slabšanje položaja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju je potrdil tudi negativen razvoj dobičkonosnosti, denarnega toka, zaposlovanja in naložb.

(61)

Ob upoštevanju navedenega je bilo začasno sklenjeno, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(62)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe se je proučilo, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povzročil industriji Skupnosti takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so se proučili tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(63)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti je sovpadalo z nenadnim povečanjem dampinškega uvoza iz LRK. Obseg kitajskega uvoza se je med letom 2005 in OP povečal za več kot 150 %, njegov tržni delež pa se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v navedenem obdobju zmanjšal kar za 32 %. Hkrati je bil izgubljen znaten del tržnega deleža, skoraj vsi drugi kazalci škode, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, dobičkonosnost, denarni tok in zaposlovanje, pa so v obravnavanem obdobju kazali znatno zmanjšanje.

(64)

Cene dampinškega uvoza so se na začetku obravnavanega obdobja sicer povišale, vendar so se v preostanku obravnavanega obdobja nenehno zniževale in se znižale za kar 19 %. Čeprav je industrija Skupnosti znižala cene za 8 %, je bil dampinški uvoz iz LRK vedno pod cenami industrije Skupnosti in jih je tako v OP nelojalno znižal za 30 do 35 %.

(65)

Glede na negativen gospodarski položaj, zlasti v OP, v povezavi z gospodarsko krizo, ki je prizadela zlasti avtomobilsko industrijo, se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal kar trikrat bolj kot potrošnja Skupnosti. To je povzročilo bistveno zmanjšanje tržnega deleža, ta delež pa je v celoti prevzel kitajski uvoz. Hkrati sta se močno zmanjšali tudi proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti, zaloge pa so se povečale za več kot 100 %.

(66)

Zato se je štelo, da je ob upoštevanju negativnega gospodarskega položaja velik obseg poceni dampinškega uvoza iz LRK znatno negativno vplival na gospodarski položaj industrije Skupnosti v OP.

(67)

Drugi dejavniki, ki so se proučili v analizi vzročnosti, so bili razvoj potrošnje Skupnosti, razvoj stroškov industrije Skupnosti in zlasti cen surovin (molibdenovega oksida), izvoz industrije Skupnosti in uvoz iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju.

(68)

Preiskava je pokazala, da se je povpraševanje na trgu Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 10 %. Med letoma 2005 in 2008 se je potrošnja najprej povečala za 4 %, nato pa se je zaradi gospodarske krize in njenega vpliva na avtomobilski sektor med letom 2008 in OP zmanjšala za 14 %.

(69)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (65), se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju močno povečal, medtem pa se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal še veliko bolj (– 32 %) kot potrošnja Skupnosti (– 10 %). Tržni delež, ki ga je izgubila industrija Skupnosti, je v celoti prevzel kitajski uvoz. Zato z negativnim razvojem potrošnje ni mogoče pojasniti izrazitega poslabšanja gospodarskega položaja industrije Skupnosti v OP.

(70)

Industriji Skupnosti je v obravnavanem obdobju uspelo znižati svoje stroške na enoto za 6 %. Poudariti je treba, da se je cena molibdenovega oksida, tj. glavne surovine, ki se uporablja pri proizvodnji zadevnega izdelka, v obravnavanem obdobju zniževala. Zato negativnega gospodarskega položaja in finančnih izgub v OP ni mogoče pripisati višjim stroškom, temveč jih je treba pripisati nižjim prodajnim cenam (– 8 %) v navedenem obdobju.

(71)

Preiskava škode je bila osredotočena na analizo položaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, ki je njen glavni trg. Analiza izvoza industrije Skupnosti kot dejavnika, ki bi lahko povzročil škodo, je pokazala, da je bil izvoz industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju še naprej razmeroma skromen. Zajemal je manj kot 10 % celotne prodaje industrije Skupnosti v OP.

Preglednica 9

(72)

Čeprav se je izvoz v obravnavanem obdobju zmanjševal skladno z negativnim položajem v avtomobilskem sektorju po svetu od leta 2008, je bil trg Skupnosti vedno glavni trg industrije Skupnosti. Zato ima zmanjšanje obsega izvoza lahko le zanemarljiv negativen vpliv na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(73)

Proizvajalcev žice iz molibdena je po svetu zelo malo. Poleg LRK so ZDA glavni vir uvoza v Skupnost. V obravnavanem obdobju se je zanemarljivo uvažalo tudi iz Indije in Japonske.

(74)

Glede na podatke o izvozu, ki jih je predložil edini proizvajalec podobnega izdelka iz ZDA, ki je sodeloval v preiskavi, je uvoz zadevnega izdelka iz ZDA v OP zajemal med 15 in 20 % trga Skupnosti, vendar se je ta uvoz v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 21 %. Največje znižanje, in sicer kar za 17 %, je bilo med letom 2008 in OP. Podatki v preglednici 9 so zaradi zaupnosti predstavljeni v obliki indeksov.

Preglednica 10

(75)

Preiskava je pokazala tudi, da so bile cene uvoza iz ZDA v OP ne le znatno višje od cen kitajskega dampinškega uvoza, temveč tudi na isti ravni kot prodajne cene industrije Skupnosti, iz česar je mogoče sklepati, da je kitajski dampinški uvoz morda vplival tudi na cene uvoza iz ZDA. Morebiten negativen vpliv uvoza iz ZDA na trg Skupnosti zato ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(76)

Na podlagi dostopnih informacij se zdi, da ima drugi proizvajalec v Skupnosti omejen obseg prodaje na trgu Skupnosti. Zato navzočnost navedenega proizvajalca na trgu Skupnosti ne more biti vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(77)

Škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je nastala predvsem v obliki zmanjšanja proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža. Izguba ekonomije obsega zaradi majhne izkoriščenosti zmogljivosti je povzročila splošen negativni gospodarski položaj industrije Skupnosti. Preiskava je pokazala tudi, da je bila industrija Skupnosti zaradi pritiska na cene, ki se je izvajal z dampinškim uvozom, prisiljena znižati cene za 8 %, zaradi česar se je njen finančni položaj zlasti v OP poslabšal.

(78)

Poslabšanje položaja industrije Skupnosti je sovpadalo z velikim povečanjem obsega uvoza iz LRK po cenah, ki so stalno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. To pojasnjuje, zakaj je kitajski uvoz pridobil znaten tržni delež na trgu Skupnosti.

(79)

Proučitev drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, je pokazala, da nobeden od teh dejavnikov ne bi mogel tako znatno negativno vplivati na industrijo Skupnosti in prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, zlasti v OP.

(80)

Na podlagi zgoraj navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(81)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države ni v interesu Skupnosti. Komisija je poslala vprašalnike vsem uvoznikom, trgovcem in uporabnikom, navedenim v pritožbi. Odgovore je prejela od enega trgovca in enega uporabnika.

(82)

Na podlagi informacij, pridobljenih od sodelujočih strani, so bili sprejeti naslednji začasni sklepi.

(83)

Žica iz molibdena je ključni izdelek za celotno dejavnost, s katero se ukvarja proizvajalec pritožnik. V bistvu je to dejavnost velikih količin, pri kateri so potrebne zadostne količine, da se omogoči proizvodnja izdelkov z večjo dodano vrednostjo v isti proizvodni verigi, ki se uporabljajo na primer v sektorju razsvetljave. Velike količine so potrebne predvsem zaradi ohranitve nizkih fiksnih stroškov na enoto.

(84)

Glede na navedeno bi imela neuvedba protidampinške dajatve dodaten negativni vpliv na dejavnost z žico iz molibdena bi lahko povzročila, da bi kitajski uvoz izrinil industrijo Skupnosti s trga za žico iz molibdena.

(85)

Ugotavlja se, da bi uvedba predlaganih ukrepov omogočila industriji Skupnosti povečanje obsega proizvodnje, ponovno pridobitev tržnega deleža, ki ga je izgubila zaradi dampinškega uvoza, in s tem okrevanje od škodljivega dampinga.

(86)

Lahko se sklene, da bi uvedba začasnih protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da zagotovi sposobnost preživetja svoje dejavnosti proizvodnje žice iz molibdena in s tem celotnega sektorja, ki je odvisen od obstoja tega ključnega izdelka.

(87)

Čeprav je bil vzpostavljen stik s številnimi stranmi, vključno z združenji uvoznikov in uporabnikov ter posameznimi družbami, je bila raven sodelovanja zelo nizka.

(88)

Preiskava je pokazala, da obstajajo trgovci, ki žico iz molibdena pridobijo bodisi od industrije Skupnosti bodisi od kitajskih proizvajalcev in ga prodajo naprej neposredno avtomobilski industriji. Nekateri drugi gospodarski subjekti zagotavljajo storitve avtomobilski industriji. Omeniti je treba, da se v preiskavi ni javil niti en uporabnik v avtomobilski industriji. Zdi se, da je to skladno s trditvijo industrije Skupnosti, da je delež stroškov zadevnega izdelka v celotnih stroških avtomobilske industrije izjemno majhen.

(89)

Trem znanim uvoznikom, navedenim v pritožbi, so bili poslani vprašalniki. En uvoznik je izrecno navedel, da ne želi sodelovati v preiskavi, medtem ko se drug uvoznik ni odzval na poziv k sodelovanju. Javil se je le en trgovec iz Nemčije in ponudil sodelovanje.

(90)

Vprašalniki so bili poslani tudi 18 uporabnikom, navedenim v pritožbi. Vendar pa je v preiskavi sodeloval le en uporabnik iz Italije, ki je v OP pokrival med 35 in 50 % uvoza žice iz molibdena iz LRK.

(91)

Kar zadeva interese uvoznikov in trgovcev, je po podatkih, ki jih je predložil sodelujoči trgovec, ta žice iz molibdena pridobival izključno od proizvajalcev Skupnosti. Uvedba predlaganih ukrepov zato ne bi vplivala na njegove dejavnosti.

(92)

Majhno zanimanje, ki so ga za to preiskavo pokazali uvozniki in trgovci z zadevnim izdelkom iz Skupnosti, kaže, da uvedba predlaganih začasnih protidampinških ukrepov ne bi pomembno vplivala na njihove dejavnosti.

(93)

Glede sodelujočega uporabnika iz Italije je preiskava pokazala, da je uvažal velike količine žic iz molibdena iz LRK. Ta družba zagotavlja storitve površinske obdelave predvsem za avtomobilsko industrijo. Dejavnost, ki vključuje zadevni izdelek, pokriva od 15 do 25 % celotnega prometa družbe.

(94)

Z uvedbo predlagane protidampinške dajatve bi se zato verjetno povišali stroški dejavnosti površinske obdelave navedenega uporabnika. Vendar pa to ne bi pomembno vplivalo na skupni dobiček družbe. Če se po najslabšem možnem izidu predvideva, da ta uporabnik ne bi mogel prenesti katerega koli povišanja stroškov na svoje stranke, bi bil dobiček, dosežen v OP na ravni dejavnosti, nekoliko negativen, na ravni družbe pa za nekaj odstotnih točk manjši.

(95)

Glede na navedeno je jasno, da bi imela uvedba protidampinških ukrepov negativen vpliv na dejavnost površinske obdelave navedenega uporabnika, ki svoje izdelke dobiva izključno iz LRK. Ker pa ima navedeni uporabnik močan položaj v tej nišni dejavnosti v smislu zanesljivosti in varnosti dobave za svoje stranke, bi lahko vsaj del povišanja stroškov prenesel na svoje stranke in/ali kupoval žice iz molibdena iz drugih virov. S tem bi se delno zmanjšal negativni vpliv predlaganih ukrepov.

(96)

Ob upoštevanju navedenega je bilo začasno sklenjeno, da na splošno učinek protidampinških ukrepov ne bo znatno negativno vplival na splošen položaj uporabnikov zadevnega izdelka v Skupnosti.

(97)

Preiskava je pokazala, da je po svetu malo gospodarskih subjektov, ki proizvajajo in prodajajo zadevni izdelek. Zato se je proučilo, ali obstaja nevarnost, da bi uvedba protidampinških ukrepov lahko povzročila učinke izkrivljanja trgovine na trgu Skupnosti in zlasti pomanjkanje ponudbe. Čeprav je verjetno, da bi se zaradi uvedbe protidampinških ukrepov zmanjšal uvoz kitajskih žic iz molibdena, se zdi, da ne bi bilo nevarnosti pomanjkanja na trgu Skupnosti, saj je preiskava pokazala, da ima industrija Skupnosti proste zmogljivosti za zadovoljevanje povpraševanja na trgu. Poleg tega obstajajo drugi viri dobave, kot je uvoz iz ZDA.

(98)

Glede na to, da bi se s predlagano protidampinško dajatvijo znova vzpostavili enaki konkurenčni pogoji, je mogoče pričakovati, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki lahko še naprej prodajali žico iz molibdena v Skupnosti, čeprav po neškodljivih cenah.

(99)

Če pa se protidampinški ukrepi ne uvedejo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (86), industrija Skupnosti ne bo mogla prenesti nadaljnjega zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje na svojem glavnem trgu. Zato bi bilo ogroženo njeno preživetje v sektorju, ki zadeva več kot le podobni izdelek. Ker industrija Skupnosti dobavlja zadevni izdelek za več kot 50 % trga Skupnosti, bi njeno prenehanje delovanja najverjetneje povzročilo pomanjkanje žice iz molibdena na trgu Skupnosti, vsaj do takrat, ko bi uvoz nadomestil prodajo industrije Skupnosti.

(100)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi dostopnih informacij v zvezi z interesom Skupnosti na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz žice iz molibdena s poreklom iz LRK.

(101)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz iz LRK še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(102)

Za določitev stopnje teh dajatev so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(103)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da morajo kakršni koli ukrepi industriji Skupnosti omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Opozoriti je treba, da je bilo v obravnavanem obdobju leto 2007 tisto, v katerem je industrija Skupnosti ustvarila dobiček. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki se je uporabljala za ta izračun, je bila zato v razponu od 0 do 5 %, določila pa se je na podlagi dobička, ustvarjenega v navedenem letu. Na tej podlagi se je izračunala neškodljiva cena za industrijo Skupnosti za podobni izdelek.

(104)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, prilagojeno za stroške po uvozu in carini, kakor je bila določena pri izračunu nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek skupne uvozne vrednosti.

(105)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe na uvoz s poreklom iz LRK uvesti začasno protidampinško dajatev na ravni, nižji od stopenj dampinga in škode, v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru je treba stopnjo dajatve zato določiti na ravni ugotovljene stopnje škode.

(106)

Predlagana protidampinška dajatev je naslednja:

(107)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim stranem, ki bodo pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Njihove pripombe se bodo analizirale in upoštevale, če bodo utemeljene, preden bodo sprejete dokončne ugotovitve. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/27

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 676/2009 (2) je odprla javni razpis za najvišje znižanje dajatve za uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi najvišje znižanje uvozne dajatve. Pri tem mora upoštevati zlasti merila iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1296/2008.

(3)

Sprejmejo se vse ponudbe, ki so enake ali manjše od najvišjega znižanja uvozne dajatve.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/28

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 677/2009 (2) je odprla javni razpis za najvišje znižanje dajatve za uvoz koruze na Portugalsko iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi najvišje znižanje uvozne dajatve. Pri tem mora upoštevati zlasti merila iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1296/2008.

(3)

Sprejmejo se vse ponudbe, ki so enake ali manjše od najvišjega znižanja uvozne dajatve.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/29

(1)

Glede na strategijo ocenjevanja varnosti snovi v barvah za lase je bilo z državami članicami in zainteresiranimi stranmi dogovorjeno, da bi bil 31. december 2007 primeren, da se Znanstvenemu odboru za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: ZOVP) predložijo znanstveni podatki o reakcijskih produktih, ki zaradi oksidativnih snovi v barvah za lase nastanejo na lasišču, ter podatki o varnosti omenjenih produktov.

(2)

Trenutno je za uporabo v kozmetičnih izdelkih do 31. decembra 2009 v skladu z omejitvami in pogoji iz dela 2 Priloge III k Direktivi 76/768/EGS začasno dovoljenih 31 neoksidativnih snovi v barvah za lase. Kozmetična industrija je ZOVP predložila zahtevane znanstvene podatke o varnosti reakcijskih produktov, ki nastanejo zaradi oksidativnih snovi v barvah za lase, pred dogovorjenim rokom 31. decembra 2007.

(3)

ZOVP je ocenil predložene podatke o varnosti. Januarja 2009 je ZOVP v svojem mnenju ugotovil, da zaradi nepopolne dokumentacije, ki jo je predložila industrija, ne more dokončno oceniti tveganja reakcijskih produktov v oksidativnih barvah za lase. Kozmetična industrija je manjkajoče podatke predložila do konca septembra 2009.

(4)

Glede na navedeno bo za oceno tveganja iz predloženih dodatnih podatkov in končno mnenje ZOVP o varnosti reakcijskih produktov potrebno obdobje, ki bo za snovi iz dela 2 Priloge III preseglo začasni rok 31. decembra 2009.

(5)

Zato dokončna ureditev 31 snovi v barvah za lase iz dela 2 Priloge III na osnovi ocene tveganja zaradi reakcijskih produktov in njena uveljavitev v zakonodaji držav članic ne bo mogoča pred začasnim rokom. Njihovo začasno uporabo v kozmetičnih izdelkih v skladu z veljavnimi omejitvami in pogoji iz dela 2 Priloge III je tako treba podaljšati. Novi podaljšani rok 31. december 2010 se zdi zadosten za dokončno ureditev teh snovi.

(6)

Direktivo 76/768/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/31

(1)

Odločba Komisije 2009/177/ES z dne 31. oktobra 2008 o izvajanju Direktive Sveta 2006/88/ES v zvezi s programi za nadziranje in izkoreninjenje ter statusom brez bolezni držav članic, območij in kompartmentov (2) določa vzorčne obrazce, s katerimi države članice zaprosijo za odobritev programov za izkoreninjenje v skladu z Direktivo 2006/88/ES in predložijo dokumentacijo za odobritev statusa brez bolezni v skladu z navedeno direktivo.

(2)

V delu B Priloge I k Odločbi 2009/177/ES je seznam držav članic, območij in kompartmentov, za katere veljajo programi izkoreninjena, odobreni v skladu z Direktivo 2006/88/ES. V delu C navedene priloge je seznam držav članic, območij in kompartmentov s statusom brez bolezni v skladu z navedeno direktivo.

(3)

Danska je Komisiji predložila večletni program za izkoreninjenje virusne hemoragične septikemije (VHS) v skladu z Odločbo Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (3) za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2013. Navedeni program je bil odobren z Odločbo Komisije 2008/897/ES z dne 28. novembra 2008 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2009 in naslednja leta (4). Navedeni program je v skladu z zahtevami za odobritev iz Odločbe 2009/177/ES in ga je zato treba odobriti v skladu s členom 44(2) Direktive 2006/88/ES. Zato je treba območja, ki jih zajema navedeni program, vključiti na seznam v delu B Priloge I k navedeni odločbi.

(4)

Člen 12 Odločbe 2009/177/ES pod nekaterimi pogoji omogoča odstopanje od Direktive 2006/88/ES, po katerem državam članicam ni treba predložiti v odobritev programov za izkoreninjenje, ki so bili za pridobitev statusa odobrenega območja, prostega bolezni VHS, odobreni z Odločbo Komisije 2003/634/ES z dne 28. avgusta 2003 o odobritvi programov za pridobitev statusa odobrenih območij in odobrenih ribogojnic prostih virusne hemoragične septikemije (VHS) in infekciozne hematopoetske nekroze (IHN) rib znotraj neodobrenih območij (5).

(5)

Z Odločbo 2003/634/ES je bil odobren program, ki ga je predložila Finska za pridobitev statusa odobrenega območja glede VHS. Finska je zdaj predložila poročilo o navedenem programu v skladu z zahtevami iz Odločbe 2009/177/ES. Zato je treba območja, ki jih zajema navedeni program, vključiti na seznam v delu B Priloge I k navedeni odločbi.

(6)

Nemčija je Komisiji predložila večletni program za izkoreninjenje Koi herpes virusa (KHV) v skladu z Odločbo 90/424/EGS. Navedeni program je bil odobren z Odločbo 2008/897/ES za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2013. Navedeni program je v skladu z zahtevami za odobritev iz Odločbe 2009/177/ES in ga je zato treba odobriti v skladu s členom 44(2) Direktive 2006/88/ES. Zato je treba območja, ki jih zajema navedeni program, vključiti na seznam v delu B Priloge I k navedeni odločbi.

(7)

Celotno ozemlje Združenega kraljestva je na seznamu v delu C Priloge I k Odločbi 2009/177/ES razglašeno za prosto bolezni infekciozne anemije lososov (ISA) v skladu z Direktivo 2006/88/ES. Združeno kraljestvo je uradno sporočilo prisotnost bolezni ISA v kompartmentu, ki je bil razglašen za prostega navedene bolezni. Zato je treba na seznamu v delu C Priloge I k Odločbi 2009/177/ES spremeniti vnos za navedeno državo članico glede ISA.

(8)

Združeno kraljestvo je zdaj predložilo vlogo za odobritev programa za izkoreninjenje v zvezi z ISA, ki naj bi se izvajal na jugozahodnih Shetlandskih otokih. Navedeni program je v skladu z zahtevami iz Odločbe 2009/177/ES. Zato ga je treba odobriti in jugozahodne Shetlandske otoke vključiti na seznam v delu B Priloge I k navedeni odločbi.

(9)

Z Odločbo 2003/634/ES je bil odobren program, ki ga je predložilo Združeno kraljestvo za pridobitev statusa odobrenega območja glede VHS. Združeno kraljestvo je zdaj predložilo poročilo o navedenem programu v skladu z zahtevami iz Odločbe 2009/177/ES, da bi dobilo izjavo o razglasu statusa brez bolezni za navedena območja. Navedeno poročilo je v skladu z zahtevami iz Odločbe 2009/177/ES. Zato je treba navedena območja vključiti na seznam v delu C Priloge I k navedeni odločbi.

(10)

Poleg tega je ves obalni pas Severne Irske razen zaliva Lough Foyle na seznamu v delu C Priloge I k Odločbi 2009/177/ES razglašen za prost bolezni glede okužbe z Bonamia ostreae. Združeno kraljestvo je zdaj uradno sporočilo prisotnost okužbe z Bonamia ostreae v zalivu Strangforth Lough na navedenem obalnem pasu. Zato je treba Strangforth Lough izključiti iz ozemlja, razglašenega za prosto bolezni, ki je na seznamu v delu C Priloge I k navedeni odločbi.

(11)

Odločbo 2009/177/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/36

(1)

Direktiva 64/432/EGS se uporablja za trgovino z govedom znotraj Unije in poglavje II Priloge D k Direktivi določa diagnostične preiskave na enzootsko govejo levkozo za uporabo pri kontroli in izkoreninjenju navedene bolezni ter nadzoru in spremljanju, pa tudi za ugotovitev in vzdrževanje statusa črede, uradno proste enzootske goveje levkoze, ter za zahteve certificiranja za trgovino z govedom znotraj Unije.

(2)

Poglavje II Priloge D k Direktivi 64/432/EGS določa, da se preiskave na enzootsko govejo levkozo opravijo ali z imunodifuzijo v agarskem gelu (AGID) z uporabo antigena, ki je standardiziran glede na uradni standardni serum ES (serum EI), ali z encimskoimunskim testom (ELISA), ki je standardiziran glede na serum E4. Oba standardna seruma dobavlja National Veterinary Institute, Technical University of Denmark.

(3)

Nedavno je referenčni laboratorij za enzootsko govejo levkozo v Nemčiji (Friedrich-Loeffler-Institut) Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) v sodelovanju z referenčnim laboratorijem OIE v Združenem kraljestvu (Veterinary Laboratories Agency) in na Poljskem (National Veterinary Research Institute) razvil nov standardni serum za enzootsko govejo levkozo (serum E05), potem ko je bil ta primerjalno preskušan med navedenimi laboratoriji. Serum E05 je bil validiran glede na serume EI in E4 z različnimi preiskavami AGID in ELISA in nato vključen kot priznan standardni serum OIE v oddelek B(2) poglavja 2.4.11 Priročnika za diagnostične teste in cepiva za kopenske živali OIE, šesta izdaja, 2008. Ta serum je na voljo v referenčnem laboratoriju OIE za enzootsko govejo levkozo v Nemčiji.

(4)

Poleg tega je National Veterinary Institute iz Technical University of Denmark obvestil Komisijo, da ne more več izpolnjevati svoje obveznosti dobave standardnih serumov, ki jih trenutno določa poglavje II Priloge D k Direktivi 64/432/EGS.

(5)

Nemški pristojni organi in Friedrich-Loeffler-Institut so se dogovorili, da bodo dobavljali serum E05, ki bo zato postal novi uradni standardni serum Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za enzootsko govejo levkozo.

(6)

Direktivo 64/432/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

18.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 336/42

(1)

Na podlagi zahtevkov za sofinanciranje s strani Skupnosti, ki so jih predložile države članice v programih za nadzor ribištva za leto 2009, je Komisija sprejela Odločbo 2009/746/ES (2), s katero je ostalo na voljo nekaj sredstev proračuna za leto 2009 za nadzor ribištva neporabljenih.

(2)

Ta neporabljeni del sredstev iz proračuna za leto 2009 je treba zdaj dodeliti z novim sklepom.

(3)

V skladu s členom 21(2) Uredbe (ES) št. 861/2006 so bile države članice pozvane, da predložijo zahtevke za dodatno financiranje v zvezi s prednostnimi področji, ki jih je določila Komisija, t. j. avtomatizacija in upravljanje podatkov, nove tehnologije in seminarji na področju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova.

(4)

Na tej podlagi in ob upoštevanju proračunskih omejitev so bili zahtevki za financiranje dejavnosti s strani Komisije, kot so pilotni projekti ter zgraditev patruljnih čolnov in zrakoplovov, zavrnjeni, ker niso bili namenjeni prednostnim področjem, določenim zgoraj.

(5)

Zahtevki za ukrepe iz člena 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006 so lahko upravičeni do financiranja Skupnosti.

(6)

Zahtevki za financiranje s strani Skupnosti morajo biti skladni s pravili iz Uredbe Komisije (ES) št. 391/2007 (3).

(7)

Primerno je določiti najvišje zneske in stopnjo finančnega prispevka Skupnosti v okviru omejitev iz člena 15 Uredbe (ES) št. 861/2006 ter pogoje za njegovo odobritev.

(8)

Da bi se spodbudile naložbe v prednostne ukrepe, ki jih je opredelila Komisija, in zaradi negativnega učinka finančne krize na proračune držav članic, morajo biti izdatki za zgoraj navedena prednostna področja upravičeni do visoke stopnje sofinanciranja v okviru meja iz člena 15 Uredbe (ES) št. 861/2006.

(9)

Za upravičenost do prispevka morajo naprave za elektronsko določanje položaja plovil izpolnjevati zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (4).

(10)

Za upravičenost do prispevka morajo naprave za elektronsko zapisovanje in poročanje na krovu ribiških plovil izpolnjevati zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 1077/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1566/2007 (5).

(11)

Ukrepi, ki jih določa ta sklep, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –