30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/1

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/3

(1)

Člen 139(2) Uredbe (ES) št. 40/94 določa, da se zneski pristojbin, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga, v nadaljnjem besedilu „Urad“, določijo na višini, ki zagotavlja, da prihodki iz njih načeloma zadoščajo za uravnotežen proračun Urada.

(2)

Urad ustvarja znatne denarne rezerve. Pričakuje se dodatno zvišanje dohodkov Urada in posledično njegov proračunski presežek. To je zlasti posledica plačil pristojbin za prijavo in registracijo blagovnih znamk Skupnosti.

(3)

Posledično bi bilo lahko zmanjšanje pristojbin eden od možnih ukrepov za zagotavljanje proračunskega ravnotežja ob krepitvi dostopa uporabnikov do sistema blagovnih znamk Skupnosti.

(4)

Za zmanjšanje upravnega bremena tako za uporabnike kot za Urad bi bilo treba sistem pristojbin poenostaviti tako, da se višina pristojbine za registracijo blagovne znamke Skupnosti določi na vrednost nič. Tako bo potrebno le plačilo pristojbine za prijavo in čas, potreben za registracijo, se bo lahko znatno zmanjšal, če pred registracijo znamke Skupnosti ne bo potrebno plačilo registracijske pristojbine.

(5)

V zvezi z mednarodnimi registracijami, ki označujejo Evropsko skupnost, odločitev, da se višina pristojbine za registracijo blagovne znamke Skupnosti določi na vrednost nič, pomeni, da se tudi višina pristojbine, ki se povrne v skladu s členom 149(4) ali 151(4) Uredbe (ES) št. 40/94, določi na vrednost nič.

(6)

Z znižanjem pristojbin bi bilo treba zagotoviti ustrezno ravnovesje med sistemom znamke Skupnosti in nacionalnimi sistemi, pri čemer je treba upoštevati prihodnji razvoj odnosov med Uradom in uradi za industrijsko lastnino držav članic, vključno s povrnitvijo stroškov storitev, ki jih nudijo uradi v državah članicah.

(7)

Uredbo Komisije (ES) št. 2869/95 z dne 13. decembra 1995 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (2), in Uredbo Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Potrebna bo prehodna določba, da se zagotovita pravna gotovost in čim večja korist tako za uporabnike kot za Urad.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za pristojbine, pravila izvajanja ter postopke odbora za pritožbe Urada za harmonizacijo na notranjem trgu (znamke in modeli) –

1.

Razpredelnica iz člena 2 se spremeni:

2.

Točki (a) in (b) člena 11(3) se nadomestita z naslednjim:

3.

Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Vračilo pristojbin po zavrnitvi zaščite

1.   Kadar je zavrnitev za vse blago in storitve, vsebovane v oznaki Evropske skupnosti, ali le za del tega blaga in storitev, znaša višina vračila pristojbine v skladu s členom 149(4) ali členom 151(4) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94

2.   Povračilo se izvede, potem ko je bilo izdano sporočilo mednarodnemu uradu v skladu s pravilom 113(2)(b) in (c) ali pravilom 115(5)(b), (c) in (6) Uredbe (ES) št. 2868/95.

3.   Vračilo se izplača imetniku mednarodne registracije ali njegovemu zastopniku.“

1.

V pravilu 13a(3) se črta točka (c).

2.

Pravilo 23 se nadomesti z naslednjim:

„Pravilo 23

Registracija znamke

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/6

(1)

Komisija je prejela zahtevek za pregled glede „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila družba Greenwood Houseware (Zuhai) Ltd („vložnik“), proizvajalka izvoznica iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“).

(2)

Izdelek, ki se pregleduje, so likalne deske, prostostoječe ali ne, s sistemom za vsrkavanje odvečne pare in/ali ogrevalnim sistemom in/ali sistemom za pihanje zraka ali brez navedenih sistemov, vključno z rokavniki in njihovimi bistvenimi deli, tj. podnožjem, prevleko in odlagalno površino za likalnik, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“) in trenutno uvrščene v oznake KN ex 3924 90 90, ex 4421 90 98, ex 7323 93 90, ex 7323 99 91, ex 7323 99 99, ex 8516 79 70 in ex 8516 90 00.

(3)

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 452/2007 (2), v skladu s katero velja dokončna protidampinška dajatev 38,1 % za uvoz v Skupnost zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, vključno z zadevnim izdelkom, ki ga proizvaja vložnik, razen za izrecno navedene družbe, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(4)

Vložnik trdi, da deluje v razmerah tržnega gospodarstva, kot določa člen 2(7)(c) osnovne uredbe, oziroma zahteva individualno obravnavo v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Trdi tudi, da v obdobju preiskave, tj. od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („prvotno obdobje preiskave“), na katerem je temeljila uvedba protidampinških ukrepov, ni izvažal zadevnega izdelka v Skupnost, in ni povezan z nobenim od proizvajalcev izvoznikov izdelka, za katere veljajo navedeni protidampinški ukrepi.

(5)

Vložnik poleg tega trdi, da je začel izvažati zadevni izdelek v Skupnost po koncu obdobja prvotne preiskave.

(6)

Proizvajalci Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva, so bili obveščeni o zgornjem zahtevku in imeli možnost predložiti svoje pripombe. Pripomb ni bilo.

(7)

Po proučitvi razpoložljivih dokazov Komisija ugotavlja, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda glede „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Po prejemu zahtevka iz točke 8(c) se bo določilo, ali vložnik deluje v razmerah tržnega gospodarstva iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe ali pa izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Če vložnik izpolnjuje zahteve za individualno stopnjo dampinga, se ta izračuna in se v primeru ugotovitve dampinga določi raven dajatve, ki se mora uporabljati za uvoz zadevnega izdelka v Skupnost.

(8)

Če se ugotovi, da vložnik izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve, bo morda treba prilagoditi trenutno veljavno stopnjo dajatve za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo družbe, ki niso posamično navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 452/2007.

Izbira države s tržnim gospodarstvom

Kadar se vložniku ne odobri tržnogospodarska obravnava, vendar izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe, se bo za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabila primerna država s tržnim gospodarstvom. Komisija namerava v ta namen ponovno uporabiti Turčijo, kakor je storila že med preiskavo, ki je privedla do uvedbe ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske. Zainteresirane stranke so vabljene, da v roku iz člena 4(2) te uredbe predložijo pripombe k ustreznosti te izbire.

Če se vlagatelju odobri tržnogospodarska obravnava, lahko Komisija za določitev normalne vrednosti po potrebi uporabi tudi ugotovitve glede normalne vrednosti, določene v primerni državi s tržnim gospodarstvom, npr. zaradi zamenjave nezanesljivih stroškovnih ali cenovnih elementov v Ljudski republiki Kitajski, ki so potrebni za določitev normalne vrednosti, če v Ljudski republiki Kitajski ni na razpolago zanesljivih podatkov. Komisija namerava uporabiti Turčijo tudi v ta namen.

(9)

V skladu s členom 11(4) osnovne uredbe je treba razveljaviti veljavno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka, ki ga vložnik proizvaja in prodaja za izvoz v Skupnost. Hkrati je treba tak uvoz registrirati v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, s čimer se zagotovi obračun protidampinških dajatev za nazaj od datuma začetka tega pregleda, če se pri pregledu ugotovi damping s strani vložnika. V tej fazi postopka ni mogoče določiti vsote vložnikovih morebitnih prihodnjih obveznosti.

(10)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti roke, v katerih:

(11)

Kadar katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v rokih ali močno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

(12)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe pa se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

(13)

Treba je opozoriti, da bodo vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3).

(14)

Opozoriti je treba tudi, da lahko zainteresirane stranke, ki menijo, da imajo težave pri uveljavljanju pravic do obrambe, zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje GD za trgovino. Pooblaščenec deluje kot posrednik med zainteresiranimi strankami in službami Komisije tako, da po potrebi posreduje pri postopkovnih zadevah, ki vplivajo na zaščito njihovih interesov v tej preiskavi, zlasti glede zadev v zvezi z dostopom do dokumentacije, zaupnostjo, podaljšanjem rokov in predložitvijo pisnih in/ali ustnih stališč. Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim strankam na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino (http://ec.europa.eu/trade) –

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

Office: N105 4/92

1049 Bruselj

BELGIJA

Faks +32 22956505

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/10

(1)

Direktiva Sveta 78/25/EGS z dne 12. decembra 1977 o približevanju zakonov držav članic v zvezi z barvili, ki se lahko dodajajo zdravilom (3), je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Glavni namen katerih koli zakonov, ki zadevajo zdravila, mora biti varovanje javnega zdravja. Vendar mora biti ta cilj dosežen s sredstvi, ki ne bodo ovirala razvoja farmacevtske industrije ali prometa z zdravili v Skupnosti.

(3)

Med zakoni držav članic še vedno obstajajo razlike glede barvanja zdravil, čeprav je Direktiva 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (5) vzpostavila enoten seznam barvil, dovoljenih za uporabo v živilih.

(4)

Te razlike otežujejo promet z zdravili v Skupnosti in trgovino z barvili, ki se lahko dodajajo tem izdelkom. Te razlike torej neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

(5)

Izkušnje so pokazale, da zaradi zdravja ni nobenega razloga za to, da barvila, odobrena za uporabo v živilih, ne bi smela uporabljati tudi v zdravilih. Zato bi se morala uporabljati Priloga I k Direktivi 94/36/ES, kakor tudi Priloga k Direktivi Komisije 95/45/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistote v zvezi z barvili za uporabo v živilih (6).

(6)

Vendar pa, če je uporaba nekega barvila v živilih in zdravilih prepovedana zaradi varovanja javnega zdravja, bi bilo treba čim bolj preprečevati tehnološke in gospodarske motnje. V ta namen bi bilo treba določiti postopek, ki vzpostavlja tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo prek Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv o odstranjevanju tehničnih ovir v prometu z barvili, ki se lahko dodajajo zdravilom.

(7)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(8)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spremembo omejenega časa uporabe zdravil. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(9)

Nove določbe te direktive zadevajo samo postopke v odborih. Zato ni treba, da jih države članice prenesejo.

(10)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge I –

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/14

(1)

Po sprejetju Direktive 2006/87/ES decembra 2006 so bili v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu sprejeti predlogi sprememb k Uredbi o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu. Zato je treba Direktivo 2006/87/ES ustrezno spremeniti.

(2)

Zagotoviti je treba, da se spričevalo Skupnosti za plovilo in spričevalo za plovilo, izdano v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti.

(3)

Vključiti je treba določbe, enakovredne določbam iz Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, glede vgradnje in nadzora med uporabo motorjev, ki sodijo v okvir Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/68/ES z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (2).

(4)

Predloge sprememb k Direktivi 2006/87/ES je treba sprejeti čim prej, da se preprečita izkrivljanje konkurence in obstoj različnih stopenj varnosti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (3) –

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/37

(1)

Odločba Sveta z dne 21. marca 1962 o uvedbi postopka za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi zakoni in drugimi predpisi držav članic na področju prometa (3) je bila bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno odločbo kodificirati.

(2)

Doseganje ciljev Pogodbe v okviru skupne prometne politike zahteva ohranjanje postopka za predhodni pregled in posvetovanje v zvezi z nekaterimi predpisi, ki jih želijo na področju prometa izdati države članice.

(3)

Tak postopek bo pomagal pri spodbujanju tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo pri doseganju ciljev, zastavljenih v pogodbi, ter pomagal pri preprečevanju razlik v prometni politiki držav članic.

(4)

Tak postopek omogoča tudi postopno izvajanje skupne prometne politike –

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/40

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata Volkerja HOFFA se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/41

(1)

Konvencija o pomoči v hrani iz leta 1999 (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“) je bila v imenu Evropske skupnosti sklenjena s Sklepom Sveta 2000/421/ES (1), s sklepi, ki jih je Odbor za pomoč v hrani sprejel junija 2003, junija 2005, junija 2007 in junija 2008, pa je bila podaljšana in tako velja do 30. junija 2009.

(2)

Ponovno podaljšanje Konvencije za obdobje enega leta je v interesu Skupnosti in njenih držav članic. V skladu s členom XXV(b) Konvencije mora za tako podaljšanje v istem obdobju veljati tudi Konvencija o trgovanju z žitom iz leta 1995 (2). Konvencija o trgovanju z žitom iz leta 1995 velja do 30. junija 2009, o njenem ponovnem podaljšanju pa bo odločeno na zasedanju Mednarodnega sveta za žito, ki bo junija 2009. Komisijo, ki zastopa Skupnost v Odboru za pomoč v hrani, bi bilo zato treba s sklepom Sveta pooblastiti, da glasuje za tako podaljšanje –

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/42

(1)

Omejeno priznanje po členu 4(2) Direktive 94/57/ES je priznanje, dodeljeno organizacijam, poznanim kot klasifikacijski zavodi, ki izpolnjujejo vsa merila iz Priloge, razen tistih, ki so določena v odstavkih 2 in 3 oddelka A „Splošne zahteve“ Priloge, ki pa ima omejen rok veljavnosti in obseg, da bi zadevna organizacija pridobila nadaljnje izkušnje.

(2)

V skladu s členom 4(3) Direktive 94/57/ES se pri odločanju o podaljšanju takega priznanja ne upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 oddelka A Priloge, ampak zapisi organizacije o dejavnostih na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja iz člena 9(2) navedene direktive. Pri vsaki odločitvi o podaljšanju omejenega priznanja se določijo morebitni pogoji za tako podaljšanje.

(3)

Na zahtevo grških organov je Komisija z Odločbo 98/295/ES (2) z dne 22. aprila 1998„Hellenic Register of Shipping“ dodelila omejeno priznanje za obdobje treh let; učinki tega priznanja so omejeni na Grčijo. Po izteku veljavnosti priznanja je bilo na zahtevo grških organov z Odločbo Komisije 2001/890/ES (3) dodeljeno novo omejeno priznanje za nadaljnje obdobje treh let, pri čemer so bili učinki ponovno omejeni na Grčijo. Z odločbo Komisije 2005/623/ES (4) z dne 3. avgusta 2005 je bilo na zahtevo grških in ciprskih organov priznanje organizacije podaljšano za tretje obdobje treh let, učinki pa so bili omejeni na Grčijo in Ciper. Na zahtevo malteških organov je bilo priznanje leta 2006 z Odločbo Komisije 2006/382/ES (5) z dne 22. maja 2006 razširjeno na Malto, datum izteka veljavnosti pa je ostal isti.

(4)

Veljavnost omejenega priznanja „Hellenic Register of Shipping“ se je iztekla 3. avgusta 2008.

(5)

Komisija je „Hellenic Register of Shipping“ ocenila v skladu s členom 11(3) Direktive 94/57/ES. Ocena temelji na ugotovitvah štirih inšpekcijskih pregledov, ki so jih v letih 2006 in 2007 opravili strokovnjaki Evropske agencije za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: EMSA) v skladu s členom 2(b)(iii) Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Ciprski, grški in malteški organi so bili pozvani k sodelovanju pri tej oceni, tako da so sodelovali pri inšpekcijskem pregledu sedeža organizacije septembra 2006.

(6)

Po upoštevanju pripomb organizacije je ocena potrdila precejšnje število primerov neskladnosti z merili iz Direktive 94/57/ES, kar je imelo resne učinke na glavne sisteme in nadzorne mehanizme organizacije. Ti sklepi so se posredovali organom vseh treh zadevnih držav, ki niso imeli pripomb, in organizaciji.

(7)

Po prejemu teh sklepov je „Hellenic Register of Shipping“ pripravil korekcijski akcijski načrt.

(8)

Na zahtevo grških organov se je izvedla nova ocena organizacije na podlagi dveh inšpekcijskih pregledov, ki ju je izvedla EMSA med 12. in 20. novembrom 2008.

(9)

Medtem ko se je med ponovno oceno organizacije izkazalo, da so bile v omejenem obsegu dosežene nekatere izboljšave, je lahko Komisija črtala samo enega od prej opredeljenih primerov neskladnosti. Tako ostajajo resne pomanjkljivosti v zvezi z, med drugim, kakovostjo in izpolnjevanjem pravil organizacije, sistemi organizacije za usposabljanje in nadzor inšpektorjev, spoštovanjem tako predpisanih zahtev kot tudi zahtev iz pravil in postopkov organizacije same, vpisom novih ladij v register organizacije, uporabo nepoklicnih inšpektorjev ter ukrepi, sprejetimi po tem, ko organi pomorske inšpekcije zadržijo ladje iz razlogov, povezanih s spričevali, ki jih izda organizacija za te ladje. Na podlagi ponovne ocene „Hellenic Register of Shipping“ Komisija ni mogla potrditi, da je organizacija do sedaj opredelila in odpravila bistvene vzroke za pomanjkljivosti, ugotovljene med predhodno oceno, vključno z njihovim ponavljanjem, ter da je ocenila in odpravila varnostna tveganja, ki jih zaradi teh pomanjkljivosti povzroči njeno registrirano ladjevje.

(10)

Brez priznanja Skupnosti države članice nalog, povezanih z nadzorom ladij in izdajo spričeval na podlagi mednarodnih konvencij, ne morejo prenesti na „Hellenic Register of Shipping“ v skladu s členom 3(2) Direktive 94/57/ES, klasifikacija ladje s strani „Hellenic Register of Shipping“ pa ni več skladna z zahtevami iz člena 14(1) navedene direktive. Države članice „Hellenic Register of Shipping“ tudi ne morejo pooblastiti za izvajanje pregledov v skladu s členom 10(5) Direktive Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih za potniške ladje (7), klasifikacija ladje s strani HRS pa ne izpolnjuje več zahtev iz člena 6(1)(a) navedene direktive.

(11)

Grški organi so pokazali, da je notranji javni potniški promet po morju v Grčiji v veliki meri odvisen od ladij s klasifikacijskim spričevalom, ki ga izda „Hellenic Register of Shipping“, in da je ta organizacija do sedaj nadzorovala te ladje v imenu grških organov. Če torej ne bi bilo priznanja s strani „Hellenic Register of Shipping“, bi bilo zadevno ladjevje ob izteku veljavnosti certifikatov, ki jih je izdal „Hellenic Register of Shipping“, prisiljeno, da prosi za klasifikacijo drugo priznano organizacijo, hkrati pa bi se njihov nadzor v skladu z Direktivo 98/18/ES prenesel na to organizacijo ali grške organe. Grški organi so pokazali, da je za dokončanje tega postopka zaradi njegove zapletenosti in zaradi velikega števila ladij, ki bi jih to lahko zadevalo, potrebno precej časa, tj. več mesecev, v tem času pa bi se lahko zgodilo, da zadevne ladje ne bi bile pregledane in bi morale nazadnje prenehati z delovanjem. Taka situacija bi pomenila tveganje zloma pomembne javne storitve ter bi neposredno in resno ogrožala varnost in rentabilnost zadevnega ladjevja.

(12)

Da bi se izognili taki situaciji, je treba ponovno dodeli priznanje „Hellenic Register of Shipping“ pod razumnimi strukturnimi in operativnimi pogoji, da bo lahko organizacija še naprej opravljala klasifikacijske in nadzorne storitve pri ladjevju, ki opravlja storitve notranjega potniškega prometa v Grčiji varno in v skladu z zahtevami iz Direktive 94/57/ES. To priznanje je treba podeliti za omejeno obdobje, da lahko zadevno ladjevje in grški organi pripravijo vse potrebo za primer, da se ob koncu tega obdobja priznanje organizacije ne bi moglo več podaljšati.

(13)

Treba je zagotoviti prepoznavanje in ustrezno obravnavo tveganj, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti, po potrebi tudi s ponovnim inšpekcijskim pregledom zadevnih ladij. Pozornost je treba posvetiti ladjam v mednarodni trgovini, ki plujejo pod grško zastavo in ki imajo lahko v skladu s členom 3 Direktive 94/57/ES koristi od podaljšanja priznanja organizacije.

(14)

Grški organi so se zavezali k poostritvi nenapovedanih inšpekcijskih pregledov in pregledov plovil, ki plujejo pod grško zastavo in opravljajo storitve notranjega potniškega prometa v Grčiji ter jih je klasificiral in jim dodelil spričevalo „Hellenic Register of Shipping“, ter k strogemu izvajanju teh inšpekcij. Te inšpekcije se za vse zadevne ladje izvajajo vsaj vsake tri mesece, razen v obdobju, ko ladje ne opravljajo storitev.

(15)

Glede na podatke, ki jih je objavil Pariški memorandum o soglasju glede nadzora o inšpekcijskih pregledih, ki so jih leta 2007 opravile njegove podpisnice, je bil delež ladij, zadržanih iz razlogov, povezanih z njihovimi spričevali, ki jih je izdal „Hellenic Register of Shipping“, 1,88 % celotnega števila inšpekcijskih pregledov, povprečen delež pri priznanih organizacijah pa je bil 0,35 %.

(16)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljenega s členom 7 Direktive 94/57/ES –

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/47

(1)

Dne 7. septembra 2004 je družba Ottaway & Associates Ltd. v imenu družbe LycoRed pri pristojnih organih Združenega kraljestva vložila zahtevek za dajanje na trg likopena oleorezina iz paradižnikov kot nove živilske sestavine; pristojni organ Združenega kraljestva za ocenjevanje živil je 30. junija 2005 izdal poročilo o začetni oceni, v kateri je ugotovil, da je likopen oleorezin iz paradižnikov sprejemljiv za uporabo v predlaganem izboru živil.

(2)

Komisija je 9. avgusta 2005 vsem državam članicam poslala poročilo o začetni oceni.

(3)

V roku 60 dni, ki je določen v členu 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili v skladu z navedeno določbo predloženi utemeljeni ugovori zoper trženje proizvoda; zato je bil 13. septembra 2006 opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki je 24. aprila 2008 izdala svoje mnenje.

(4)

V navedenem mnenju je EFSA ugotovila, da se likopen lahko varno uporablja kot živilska sestavina za predlagano uporabo; vendar je EFSA tudi ugotovila, da bo povprečni uporabnik sicer užival likopen pod povprečnim dnevnim vnosom, nekateri uporabniki likopena pa sprejemljivi dnevni vnos lahko presežejo.

(5)

Medtem je EFSA glede na druge zahtevke za druge uporabe likopena kot nove živilske sestavine prišla do enake ugotovitve; zato se zdi primerno določiti seznam živil, za katere je dodatek likopena sprejemljiv.

(6)

Zato se zdi primerno zbirati podatke o vnosu več let po odobritvi, da se ta odobritev lahko pregleda ob upoštevanju kakršnih koli novih informacij o varnosti likopena in njegovega uživanja. Posebno pozornost je treba nameniti zbiranju podatkov v zvezi z ravnmi likopena v žitnih kosmičih za zajtrk. Vendar ta zahteva v tej odločbi velja za uporabo likopena kot nove živilske sestavine in ne za uporabo likopena kot živilskega barvila, ki je zajeta v področje uporabe Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (2).

(7)

Iz znanstvene ocene izhaja, da likopen oleorezin iz paradižnikov izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

30.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/52

(1)

Poveljnik operacije EU je 17. novembra 2008, 16. decembra 2008 in 19. marca 2009 organiziral konference o oblikovanju in popolnjevanju sil.

(2)

Na podlagi priporočil poveljnika operacije EU in vojaškega odbora EU (VOEU) glede prispevka Norveške je prispevek Norveške treba sprejeti.

(3)

V skladu s členom 6 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri oblikovanju in izvajanju sklepov in ukrepov Evropske unije, ki so obrambnega pomena –