1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/3

(1)

Člen 10 Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se pri uvozu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe, zaračuna stopnja dajatve skupne carinske tarife. Vendar pa je za proizvode iz odstavka 2 tega člena uvozna dajatev enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 % in znižani za uvozno ceno cif, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa dajatev ne sme preseči stopnje dajatve skupne carinske tarife.

(2)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 se uvozne cene cif izračunajo na podlagi reprezentančnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu.

(3)

Uredba (ES) št. 1249/96 določa pogoje izvajanja Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede uvoznih dajatev v sektorju žit.

(4)

Uvozne dajatve veljajo do določitve in začetka veljavnosti novih.

(5)

Da se omogoči normalno delovanje sistema uvoznih dajatev, se za izračun dajatev uporabi reprezentančna tržna stopnja, evidentirana v referenčnem obdobju.

(6)

Uporaba Uredbe (ES) št. 1249/96 določa uvozne dajatev v skladu s Prilogo I k tej uredbi –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/6

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/8

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/10

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/12

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/14

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/16

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trgu Skupnosti (2) lahko intervencijske agencije v okviru stalnega razpisa prodajo določene količine masla iz intervencijskih zalog, s katerimi razpolagajo, in dodelijo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 25 navedene uredbe določa, da se glede na prejete ponudbe na vsak posamičen razpis določi najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Poleg tega določa, da lahko cena ali pomoč nihata glede na predvideno uporabo masla, njegovo vsebnost maščobe in postopek vdelave. Znesek varščine za predelavo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1898/2005 se določi temu ustrezno.

(2)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/18

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trgu Skupnosti (2), lahko intervencijske agencije v okviru stalnega razpisa prodajo določene količine masla iz intervencijskih zalog, s katerimi razpolagajo, in dodelijo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 25 navedene uredbe določa, da se glede na prejete ponudbe na vsak posamičen razpis določi najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Poleg tega določa, da lahko cena ali pomoč nihata glede na predvideno uporabo masla, njegovo vsebnost maščobe in postopek vdelave. Znesek varščine za predelavo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1898/2005 se določi temu ustrezno.

(2)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/20

(1)

V skladu s členom 47 Uredbe Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trgu Skupnosti (2) intervencijske agencije izvedejo stalen razpis za dodelitev pomoči za zgoščeno maslo. Člen 54 navedene uredbe določa, se glede na prejete ponudbe na vsak posamičen razpis določi najvišji znesek pomoči za zgoščeno maslo z najmanjšo vsebnostjo maščob 96 %.

(2)

Varščina za končno uporabo iz člena 53(4) Uredbe (ES) št. 1898/2005 se položi, da se zagotovi prevzem zgoščenega masla v trgovini na drobno.

(3)

Glede na prejete ponudbe se določi najvišja pomoč v ustrezni višini in skladno s tem tudi varščina za končno uporabo.

(4)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/21

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 343/2006 (3) vzpostavlja seznam držav članic, v katerih se uvede odkup masla, v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999.

(2)

Na podlagi zadnjih sporočil Češke v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2771/1999 ugotovila, da so bile dva zaporedna tedna tržne cene masla nižje od 92 % intervencijske cene. Zato je treba v Češki uvesti intervencijski odkup. Češko je treba zato vključiti na seznam v Uredbi (ES) št. 343/2006.

(3)

Uredbo (ES) št. 343/2006 je treba zato ustrezno spremeniti –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/22

(1)

Intervencijske agencije so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 2771/1999 z dne 16. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla in smetane (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine mleka, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 2771/1999 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/23

(1)

Agencije za posredovanje so v skladu s členom 21 Uredbe Komisije (ES) št. 214/2001 z dne 12. januarja 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka (2) dale z odprtim razpisom za oddajo ponudb v prodajo določene količine posnetega mleka v prahu, ki so ga imele na zalogi.

(2)

Glede na ponudbe, ki so prispele na posamezen razpis, se v skladu s členom 24a Uredbe (ES) št. 214/2001 določi najnižja prodajna cena ali pa se odloči, da se ne izbere nobenega ponudnika.

(3)

V luči prejetih ponudb se določi najnižja prodajna cena.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/24

(1)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1043/2005 (2) se lahko za potrdila o nadomestilu, ki se izdajo za eno proračunsko obdobje, zaprosi v šestih ločenih obdobjih. Za vsako od teh obdobij velja rok za oddajo zahtevkov. Izvajalci lahko vložijo zahtevek za potrdilo o nadomestilu le za obdobje, ki po datumu vložitve zahtevka pride prvo na vrsto.

(2)

Sistem obdobij dodeljevanja je bil vzpostavljen z namenom, da so v primerih, ko so v prispelih zahtevkih za potrdila o nadomestilu navedeni višji zneski, kakor jih je mogoče dodeliti, potrdila na voljo izvajalcem, ki izvažajo na začetku proračunskega obdobja, in tistim, ki izvažajo ob koncu proračunskega obdobja.

(3)

Če zneski, za katere se lahko izdajo potrdila o nadomestilu, proti koncu proračunskega obdobja ostanejo na razpolago, po zaključku sistema šestih obdobij dodeljevanja člen 38 Uredbe (ES) št. 1043/2005 Komisiji omogoča, da dovoli tedensko vlaganje zahtevkov za dodelitev preostalih zneskov.

(4)

Nedavna znižanja stopenj nadomestila, določenih za kmetijske proizvode, so privedla do znižanj zneskov, za katera se v okviru sistema obdobij vlaga zahtevke za potrdila o nadomestilu. Posledično zneski, rezervirani za dodelitev v okviru nedavnih posameznih obdobij, niso bili v celoti dodeljeni.

(5)

Zato je treba povečati fleksibilnost izvoznih operacij. V primerih, ko je raven zahtevkov za potrdila o nadomestilu za posamezno obdobje nižja od zneska, ki je v tem obdobju na voljo, se izvajalcem dovoli tedensko vlaganje zahtevkov za potrdila o nadomestilu, ki jih je treba izdati ob upoštevanju vseh preostalih zneskov, ki so na voljo za to obdobje, za katero zahtevki za potrdila o nadomestilu še niso bili vloženi.

(6)

Obstoječi sistem tedenskega dodeljevanja potrdil o nadomestilu ob upoštevanju zneska, ki je na voljo ob koncu proračunskega obdobja, je tako treba razširiti na dodeljevanje preostalega razpoložljivega zneska za posamezno obdobje.

(7)

Uredbo (ES) št. 1043/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso našteti v Prilogi I k Pogodbi –

1.

Vstavi se člen 38a:

„Člen 38a

1.   Če po roku za vložitev zahtevkov za potrdila o nadomestilu ob upoštevanju posameznega obdobja iz točk (a) do (f) prvega odstavka člena 33 ni bil objavljen koeficient znižanja na podlagi člena 37(2), lahko izvajalci vložijo zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu za vse preostale razpoložljive zneske za to obdobje, za katere zahtevki še niso bili vloženi.

Zahtevek se vloži v obdobju do naslednjega roka, določenega v točkah (a) do (f) prvega odstavka člena 33.

2.   O zahtevkih, oddanih vsak teden, države članice obvestijo Komisijo naslednji torek. Ustrezna potrdila se lahko izdajajo od ponedeljka, ki sledi prejemu obvestila, razen če Komisija izda drugačna navodila.

3.   Če skupni znesek zahtevkov, prejetih v določenem tednu za vložitev, presega preostali razpoložljivi znesek iz odstavka 1, se Komisija lahko odloči za eno ali več od naslednjih možnosti:

2.

V oddelku I Priloge VI se peti odstavek nadomesti z:

„Prosilci v polju 20 navedejo eno od naslednjih možnosti:

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/26

(1)

V skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2) je bil dodatek narazin (Monteban, Monteban G 100) iz skupine kokcidiostatikov in drugih zdravilnih snovi dovoljen pod nekaterimi pogoji. Uredba Komisije (ES) št. 1464/2004 (3) je dovolila ta dodatek za obdobje desetih let za uporabo za piščance za pitanje ter povezala dovoljenje z osebo, ki je odgovorna, da je dodatek prišel v promet. Ta dodatek je priglašen na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 1831/2003 kot obstoječi proizvod. Ker so bili predloženi vsi podatki, ki ji zahteva navedena določba, je bil ta dodatek vpisan v Register krmnih dodatkov Skupnosti.

(2)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa možnost spremembe dovoljenja za dodatek na zahtevo imetnika dovoljenja in v skladu z mnenjem Evropske agencije za varnost hrane („Agencije“).

(3)

Agencija je v mnenju, ki ga je sprejela 27. julija 2004, predlagala uvedbo najvišje mejne vrednosti ostanka (MVO) 50 μg/kg za vsa mokra tkiva v piščancih za pitanje. Karenca enega dne pred zakolom se zato šteje kot zadostna. Največje mejne vrednosti ostankov iz Priloge k tej uredbi bo morda treba pregledati zaradi rezultatov vrednotenja Evropske agencije za zdravila v zvezi s to učinkovino.

(4)

Imetnik dovoljenja za dodatek narazin (Monteban, Monteban G 100) je predlagal spremembo pogojev za dovoljenje za dodatke z vložitvijo zahtevka na Komisiji, s katerim je zahteval, da se uvede MVO, kot ga je ovrednotila Agencija.

(5)

Uredbo (ES) št. 1464/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/28

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa odobritev nacionalnih programov držav članic za nadzor nad praskavcem, če izpolnjujejo nekatera merila, določena v navedeni uredbi. Uredba (ES) št. 999/2001 določa tudi opredelitev kakršnih koli dodatnih jamstev, ki so lahko potrebna za trgovanje in uvoz znotraj Skupnosti v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Odločba Komisije 2003/100/ES z dne 13. februarja 2003 o določitvi minimalnih pogojev za vzpostavitev rejskih programov za odpornost na transmisivne spongiformne encefalopatije pri ovcah (2) in zahteva, da mora vsaka država članica uvesti rejski program za izbiro odpornosti proti TSE pri nekaterih pasmah ovc. Ta odločba določa tudi možnost, da država članica odstopa od zahteve po uvedbi rejskega programa na podlagi njenega nacionalnega programa za nadzor nad praskavcem, ki je predložen in odobren v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001, če določa stalno aktivno spremljanje na farmi poginulih ovc in koz v vseh čredah v tej državi članici.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1874/2003 z dne 24. oktobra 2003 o odobritvi nacionalnih nadzornih programov nekaterih držav članic za nadzor nad praskavcem, določanju dodatnih jamstev in odobritvi odstopanj v zvezi s programi za rejo za odpornost ovc proti TSE v skladu z Odločbo 2003/100/ES (3) je odobrila nacionalne programe za nadzor nad praskavcem Danske, Finske in Švedske.

(4)

Dne 18. novembra 2005 je Avstrija Komisiji predložila nacionalni program za nadzor nad praskavcem. Dne 5. januarja 2006 so bile Komisiji predložene nekatere spremembe programa. Navedeni program, kakor je bil spremenjen, izpolnjuje zahtevana merila iz Uredbe (ES) št. 999/2001. Poleg tega je v Avstriji zelo verjetno majhna prevalenca praskavca ali pa ga sploh ni.

(5)

Na podlagi navedenega nacionalnega programa za nadzor nad praskavcem je treba Avstriji odobriti odstopanje od rejskega programa, ki ga določa Odločba 2003/100/ES. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti dodatna trgovska jamstva, ki jih zahtevata poglavje A Priloge VIII in poglavje E Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999(2001).

(6)

Uredba (ES) št. 1874/2003 določa v zvezi z gospodarstvi nekatera dodatna jamstva za Dansko, Finsko in Švedsko. Vendar je treba navedena dodatna trgovska jamstva spremeniti, da bi povečali subsidiarnost v navedenih državah članicah in tudi v Avstriji, ob upoštevanju različnih epidemioloških in tržnih razmer ter razlik sevov praskavca v navedenih državah članicah.

(7)

Zato je zaradi praktičnih razlogov in v interesu jasnosti zakonodaje Skupnosti primerno, da se Uredba (ES) 1874/2003 razveljavi in nadomesti s to uredbo.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

potrjen ni bil noben primer praskavca;

(b)

uveden ni bil noben ukrep za izkoreninjenje zaradi praskavca;

(c)

gospodarstva niso imele živali, ki so navedene kot ogrožene živali v členu 13(1)(b) Uredbe (ES) št. 999/2001.

(a)

odstavku 1, če prihajajo iz drugih držav članic, ki niso navedene v Prilogi, ali tretjih držav; ali

(b)

odstavku 2, če prihajajo iz drugih držav članic, ki so navedene v Prilogi.

(a)

prihajajo živali, seme, zarodki in jajčne celice iz drugih držav članic, ki niso navedene v Prilogi, ali tretjih držav; ter

(b)

je bil potrjen praskavec v obdobju treh let pred ali po datumu pošiljke živali, semena, zarodkov in jajčnih celic v državi članici ali tretji državi izvora pošiljke, kot je navedeno v točki (a).

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/32

(1)

Direktiva 2002/46/ES določa vitamine in minerale ter oblike, v katerih se lahko le-ti uporabljajo za proizvodnjo prehranskih dopolnil.

(2)

Navedene vitaminske in mineralne snovi, ki jih je ocenila Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljevanju „Agencija“) in so bile pozitivno znanstveno ocenjene, je treba vključiti v prilogi k Direktivi 2002/46/ES.

(3)

Agencija je pred kratkim izdala in objavila pozitivno znanstveno oceno za nekatere vitamine in mineralne snovi.

(4)

Primerno je zamenjati naslov skupine „folna kislina“, da se upošteva vključitev drugih oblik folata v Prilogo II k Direktivi 2002/46/ES.

(5)

Direktivo 2002/46/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/34

(1)

V pismu z dne 18. decembra 2002 so italijanske oblasti Komisiji priglasile načrt za dodeljevanje regionalne pomoči družbama Societá Consortile De Tomaso srl in UAZ Europa srl. Komisija je 4. februarja 2003 zahtevala dodatne informacije. Po zahtevi za podaljšanje roka za odgovor 12. marca in 22. aprila 2003 so italijanske oblasti v pismu z dne 26. maja 2003 zagotovile informacije.

(2)

V pismu z dne 24. julija 2003 je Komisija Italijo obvestila, da se je v zvezi s pomočjo odločila sprožiti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, da predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija od zainteresiranih strank ni prejela nobenih pripomb.

(5)

Italija je 13. oktobra 2003 svoje pripombe predložila v odgovor na sklep o sprožitvi postopka. Komisija je 6. februarja 2004 od Italije zahtevala pojasnitev. 17. februarja 2004 je potekalo srečanje med uradniki Komisije, italijanskimi oblastmi in predstavniki družbe. V pismu z dne 23. aprila 2004 je Italija poslala dodatne informacije. Italijanski minister za proizvodne dejavnosti je 30. aprila 2004 na Komisijo naslovil pismo, v katerem je zaprosil za hitro odločitev o zadevi. Komisija je na to pismo odgovorila 18. junija 2004.

(6)

Načrtovana pomoč bi bila dodeljena družbama Societá Consortile De Tomaso srl in UAZ Europa srl, ki sta del skupine De Tomaso („De Tomaso“). Skupina De Tomaso se trenutno ukvarja s proizvodnjo zelo omejenega števila visoko zmogljivih športnih avtomobilov. Po podatkih Italije velja skupina De Tomaso po opredelitvi, navedeni v Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (3) („Uredba MSP“), za majhno ali srednje veliko podjetje.

(7)

Načrti skupine De Tomasa za izgradnjo povsem novega proizvodnega obrata, ki bo ob koncu izgradnje imel vgrajene zmogljivosti za:

Začetek projekta je načrtovan takoj, ko Komisija odobri državno pomoč, zaključek projekta je predviden za leto 2006. Proizvodnja motornih vozil bi se začela leta 2005.

(8)

Projekt bi bil izveden v Cutru, Kalabrija. Kalabrija je območje člena 87(3)(a), kjer je regionalna zgornja meja pomoči 50 % bruto ekvivalenta dotacije (4) („gge“) za obdobje 2000-06.

(9)

Po podatkih italijanskih oblasti projekt ni vezana na določeno lokacijo in skupina De Tomaso obravnava kot alternativni lokaciji za izvedbo projekta Timisoaro (Romunija) za model Simbir ter Modeno (Italija) za modela Vallelunga in Pantera. V Timisoari bi se naložba izvedla na povsem novi lokaciji, medtem ko bi naložbo v Modeni predstavljala razširitev obstoječega obrata skupine De Tomaso, ki trenutno proizvaja zelo omejeno število modela Guara, visoko zmogljivega športnega avtomobila.

(10)

V skladu s priglasitvijo namerava skupina De Tomaso vložiti nominalni znesek v višini 218 760 000 EUR (206 912 337 EUR v trenutni vrednosti, izračunani z uporabo leta 2003 kot izhodiščnega leta in diskontne stopnje v višini 5,06 % (5)). Italijanske oblasti so potrdile upravičenost celotnega naložbenega zneska.

(11)

Priglašena pomoč je bila ob upoštevanju odobritve Komisije dodeljena dvema družbama v lasti skupine De Tomaso v dveh fazah . Aprila 2001 so bila odobrena prva neposredna nepovratna sredstva v korist družbe UAZ Europa srl v nominalni vrednosti 9 518 817 EUR. Druga neposredna nepovratna sredstva so bila odobrena avgusta 2002 v korist družbe Societá Consortile De Tomaso srl v nominalni vrednosti 168 490 000 EUR. Sredstva bi bila izplačana v obdobju 2004-08. Pomoč bi bila dodeljena na podlagi programov, odobrenih s strani Komisije (6) in predvidenih z Zakonom o ukrepih za spodbujanje proizvodnih dejavnosti v območjih v krizi („Zakon št. 488/1992“) in z Zakonom o ukrepih za racionaliziranje javnih financ („Zakon št. 662/1996“).

(12)

Ker se obe odobritvi nanašata na enak projekt, so ju italijanske oblasti prijavile skupaj. Skupni znesek pomoči skupini De Tomaso bi tako znašal nominalno 178 008 817 EUR (155 640 104 EUR v sedanji vrednosti, izračunani z uporabo leta 2003 kot izhodiščnega leta in diskontne stopnje v višini 5,06 %). Intenzivnost pomoči, ki so jo priglasile italijanske oblasti, znaša 75,22 % bruto ekvivalenta dotacije (gge).

(13)

Po podatkih Italije projektu ni bila dodeljena nobena druga pomoč ali financiranje s strani Skupnosti.

(14)

Komisija je v svojem sklepu z dne 23. julija 2003 o sprožitvi postopka izrazila dvom o opredelitvi skupine De Tomaso kot MSP. Izrazila je tudi dvome glede števila elementov analize stroškov in koristi (CBA) ter zlasti glede:

(15)

Italija je 13. oktobra 2003 poslala svoje pripombe v odgovor na sklep o sprožitvi postopka. Nadaljnje informacije in dokumenti so bili Komisiji predloženi med srečanjem, ki je potekalo 17. februarja 2004 in v pismih z dne 23. in 30. aprila 2004.

(16)

V zvezi s statusom MSP skupine De Tomaso je Italija zagotovila podrobne informacije o lastniški strukturi kot tudi računovodski izkazi za podjetje Alejandro S.A. in izvleček oporoke g. De Tomasa.

(17)

Glede primerljivosti projektov na izbrani in alternativnih lokacijah je Italija potrdila, da v primerjavi med projekti samimi ti ponujajo identično proizvodnjo, v identičnih številkah, za enako ponudbo in z identičnimi cenami. Razliko v naložbah, potrebnih za alternativni lokaciji, je mogoče razložiti z upoštevanjem specifičnosti izbrane lokacije, ki je bila z vidika stroškov dela in socialne, varnostne ter okoljevarstvene zakonodaje podobna severnem delu Italije, vendar ni imela usposobljene delovne sile in zanesljive industrijske tradicije.

(18)

Po podatkih Italije je bil položaj na alternativnih lokacijah zelo drugačen: v Modeni je bila na voljo visoko usposobljena delovna sila kot tudi zgoščena mreža avtomobilskih dobaviteljev in proizvajalcev. V Timisoari so bili na voljo usposobljeni delavci za samo delček stroškov, ki bi jih zahtevala lokacija v Cutru. Timisoara je predstavlja tudi logistično prednost za proizvodnjo modela Simbir.

(19)

Italija je ponovno potrdila strateško vrednost projekta Cutro za industrijski razvoj območja. V tem kontekstu je bil namen tehnološke izbire vzpostavitev izpopolnjenega proizvodnega obrata, ki je vključeval najbolj inovativne tehnologijo in opremo ter skupini De Tomaso omogočil izvedbo interne raziskave in razvoja. Nasprotno so bile v projektih za alternativni lokaciji izbrane bolj tradicionalne tehnološke rešitve.

(20)

Na podlagi teh premislekov je Italija zatrdila, da je zahteva Komisije po primerjavi med popolnoma identičnima projektoma napačna in zavajajoča, saj bi izsilila primerjavo med „hipotetičnimi“ rešitvami, ki ne temeljijo na resničnih namerah družbe, ki izvaja naložbe.

(21)

Italija je trdila, da primerjava „delovanje z delovanjem“ za naložbe v alternativnih rešitvah, kot je zahtevala Komisija za analizo stroškov in koristi (CBA) ni izvedljiva, saj bi zahtevala popolni razvoj alternativnih projektov, kar pa bi lahko skupina De Tomaso zagotovila šele po izbiri lokacije.

(22)

Ne glede na to je Italija podala nove, podrobnejše informacije o primerjavi naložb v Cutru in alternativnih lokacijah namenjenih stiskanju, varjenju in lakiranju športnih avtomobilov (Cutro proti Modena) ter končnemu sestavljanju in lakiranju modela Simbir (Cutro proti Timisoara).

(23)

Po podatkih Italije številne naložbe, načrtovane za Cutro, na alternativnih lokacijah ne bi bile potrebne zaradi možnosti zunanje izvedbe zadevnih postopkov (lakiranje in testiranje motorja) ali dajanja v najem obstoječih obratov (testna steza v bližini Modene). V zvezi z lakiranjem športnih avtomobilov je Italija podala oceno stroškov vlaganja v novo lakirnico v Modeni, da bi pokazala, da bi bilo interno lakiranje v Modeni ceneje kot če bi delo opravili zunanji izvajalci in bi se zato delno povečala prikrajšanost v Cutru. V zvezi s preskusno napravo za motorje, je Italija opozorila na to, da bi obrat Cutro skupini De Tomaso tudi omogočil razvoj specifičnih verzij motorjev za prihodnje proizvodnje.

(24)

V zvezi z vidiki delovanja analize stroškov in koristi (CBA) je Italija pojasnila, da sta delna razloga za razliko, opisano v številu zaposlenih, napaka v analizi CBA, kjer je bilo število upravljavcev in uslužbencev za alternativno rešitev podcenjeno, in dejstvo, da bi bilo v Modeni potrebno manjše število delavcev, saj bi lakiranje lahko opravili zunanji izvajalci. Ob upoštevanju teh dveh dejavnikov je Italija ugotovila, da obstajajo za alternativni rešitvi podobne potrebe po delovni sili.

(25)

V zvezi s stroški zunanjega prevoza je Italija podala posodobljene podatke in dokumentacijo o prevoznih stroških za model Simbir na lokaciji Timisoara, skladno s katerimi stroški zunanjega prevoza iz Cutra ne bi presegali alternativne Timisoare.

(26)

Nazadnje je Italija pripomnila, da je družba trpela zaradi dolgotrajnosti postopka.

(27)

Ukrep, ki ga je Italija prijavila za skupino De Tomaso, predstavlja državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Financiran bi bil s strani države ali iz državnih sredstev.Nadalje, ker predstavlja pomemben delež financiranja projekta, lahko pomoč z dajanjem prednosti skupini De Tomaso nad konkurenti, ki ne prejemajo pomoči, izkrivlja konkurenco v Skupnosti. Nazadnje, trgovanje med državami članicami na avtomobilskem trgu je znatno. Tega Italija ne spodbija.

(28)

Člen 87(2) Pogodbe ES navaja nekatere vrste pomoči, ki so združljive s skupnim trgom. Glede na naravo in namen pomoči ter zemljepisne lege podjetja, se pododstavki (a), (b) in (c) ne uporabljajo za zadevni načrt. Člen 87(3) Pogodbe določa druge oblike pomoči, ki se lahko upoštevajo kot združljive s skupnim trgom. Komisija ugotavlja, da je projekt lociran v Kalabriji, regiji, upravičeni do pomoči po členu 87(3)(a), z najvišjo regionalno zgornjo mejo 50 % neto ekvivalenta dotacije (nge) za velike družbe (7).

(29)

Komisija meni, da je upravičenec do pomoči pod nadzorom skupina De Tomaso, ki vključuje družbi Societá Consortile De Tomaso srl in UAZ Europa srl, ki bosta prejemnici pomoči. Skupina De Tomaso načrtuje proizvodnjo in sestavo avtomobilov. Zato je to podjetje del industrije motornih vozil v smislu okvira Skupnosti za državno pomoč industriji motornih vozil (8) („okvir za motorna vozila“), ki se uporablja za zadevni projekt, saj je bila pomoč priglašena Komisiji pred 1. januarjem 2003.

(30)

Tako skupni stroški projekta in znesek pomoči presegajo priglašene prage v okviru za motorna vozila. Ti pragi so: (i) skupni stroški projekta enaki 50 milijonom EUR, (ii) skupna bruto pomoč za projekt, bodisi državna pomoč, bodisi pomoč instrumentov Skupnosti, enaka 5 milijonom EUR. S prijavo predlagane pomoči za skupino De Tomaso so italijanske oblasti ravnale v skladu z zahtevami člena 88(3) Pogodbe.

(31)

Glede na okvir za motorna vozila mora Komisija zagotoviti, da je dodeljena pomoč potrebna za izvedbo projekta in tudi sorazmerna glede na resnost problemov, ki naj bi jih rešila. Izpolnjeni morata biti obe zahtevi, potrebnost in sorazmernost, da lahko Komisija odobri državno pomoč v industriji motornih vozil.

(32)

Skladno z odstavkom 3.2(a) okvira za motorna vozila mora prejemnik pomoči, da bi pokazal potrebo po regionalni pomoči, jasno dokazati, da ima za svoj projekt ekonomsko izvedljivo alternativno lokacijo. Če projekt sestavlja modernizacija in racionalizacija obstoječega obrata ali ni alternativne industrijske lokacije, nove ali že obstoječe, ki bi lahko prejela zadevno naložbo znotraj skupine, bi bilo podjetje prisiljeno v izvajanje projekta na izbrani lokaciji, tudi brez pomoči. Zato se projektu, ki ni zemljepisno mobilen, ne sme dodeliti pomoči.

(33)

V tem primeru bi bila za projekt geografska alternativa Cutru sestava modela Simbir v Timisoari (Romunija) in proizvodnja modelov Vallelunga in Pantera v Modeni (Italija). Komisija meni, da je Italija predložila zadostna dokumentarna dokazila v podporo tej trditvi. Predložena dokazila vključujejo študije izvedljivosti alternativnih lokacij, načrte, razporeditve in cenovne navedbe potencialnih dobaviteljev opreme.

(34)

Ob upoštevanju narave naložbe (popolnoma nov projekt na popolnoma novi lokaciji) in na podlagi prejete dokumentacije je Komisija sklenila, da je projekt mobilen in obstaja izvedljiva alternativna lokacija.

(35)

Skladno s točko 3.2.(b) okvira za motorna vozila Komisija odloči, ali so stroški v zvezi z mobilnimi vidiki projekta upravičeni ali ne. Skladno s točko 3.2.(c) okvira za motorna vozila mora Komisija zagotoviti, da je načrtovana pomoč v sorazmerju z regionalnimi problemi, ki jih namerava rešiti. Za to se uporablja analiza stroškov in koristi (CBA).

(36)

Analiza stroškov in koristi v zvezi z mobilnimi elementi primerja stroške vlagatelja pri izvedbi projekta v zadevni regiji s stroški vlagatelja za enak projekt na drugi lokaciji. S tem je mogoče določiti specifično prikrajšanost zadevne regije – prejemnice pomoči. Komisija odobri regionalno pomoč v okviru regionalne prikrajšanosti, nastale zaradi naložbe v primerjalni obrat.

(37)

V skladu s točko 3.2.(c) okvira za motorna vozila se prikrajšanosti pri delovanju Cutra v primerjavi s Timisoaro in Modeno v analizi stroškov in koristi (CBA) ocenijo v petih letih, saj se bo projekt izvedel na povsem novi lokaciji. Časovno obdobje, zajeto v analizi stroškov in koristi (CBA), ki so jo predložile italijanske oblasti, je od leta 2005 do 2009, to je tri leta (9) od začetka proizvodnje v skladu s točko 3.3 Priloge I okvira za motorna vozila. Priglašena analiza stroškov in koristi nakazuje prikrajšanost v neto stroških v višini 158 248 977 EUR v trenutni vrednosti za lokacijo v Cutru v primerjavi z alternativnimi lokacijami. Zato bi „razmerje regionalne prikrajšanosti“ znašalo 76,48 % (10).

(38)

Kot predhodno tehnično točko Komisija navaja, da analiza stroškov in koristi (CBA), ki jo je predložila Italija, kot izhodiščno leto uporablja leto 2003 za diskontiranje zadevnih številk. Pravilno leto je 2002, ki je leto prijave načrtovane pomoči Komisiji. Pravilno uporabljena diskontna stopnja je iz leta 2002 (5,06 %), vendar sprememba referenčnega leta na noben način ne spreminja zadevna razmerja in številke ter se zato lahko ohrani.

(39)

Pri vsebini analize stroškov in koristi (CBA) je Komisija informacije, ki jih je predložila Italija, ocenila s pomočjo zunanjega avtomobilskega strokovnjaka. Presoja je potrdila dvome, izražene v sklepu o sprožitvi postopka v zvezi s primerljivostjo projektov v Cutru in na alternativni lokaciji. Razlogi za to odločitev so podrobno opisani v točkah (40) do (63).

(40)

Kot je navedeno v sklepu o sprožitvi formalnega postopka preiskave, je Komisija zahtevo „identičnih projektov“ v okviru za motorna vozila dosledno razlagala kot projekte, ki zadevajo proizvodnjo primerljivih motornih vozil, v primerljivih številkah in vključujejo primerljive proizvodne postopke. Komisija ponavadi sprejema dejstvo, da obstajajo pri projektih, izvedenih na različnih lokacijah, razlike v zvezi z ravnmi kakovosti končnega proizvoda ali različnimi stopnjami avtomatizacije obrata kot funkcijo stroškov dela. Vendar Komisija ne sprejema primerjave bistveno drugačnih projektov, kot so projekti, kjer se pomembne naložbe v opremo in stroje izvedejo na eni lokaciji, medtem ko na primerjalni strani v ustrezno proizvodnjo niso izvedene nobene naložbe.

(41)

V tem primeru Komisija na podlagi informacij, ki jih je predložila Italija, ni mogla v celoti primerjati stroškov naložb. Italija je v svojih pripombah kot odgovor na sklep o sprožitvi postopka sama izjavila, da primerjava „delovanje z delovanjem“ za naložbe v alternativni rešitvi, kot je zahtevala Komisija, ni izvedljiva. Projekti na izbranih lokacijah v Cutru in na alternativnih lokacijah v Modeni in Timisoari so, v skladu z informacijami, ki jih je predložila Italija, bistveno drugačni z vidika tehnološke vsebine naložb in stopnje vertikalne diferenciacije.

(42)

Ob upoštevanju te omejitve je Komisija pregledala razpoložljive informacije, da bi razumela razloge za podporo različnim naložbenim izbiram in ugotovila ali je v analizi stroškov in koristi (CBA) sprejemljiva bistvena razlika v naložbenih stroških. Pri izvedbi svoje ocene Komisija ne spodbija dejstva, da se lahko projekti na različnih lokacijah zelo razlikujejo, na primer zaradi različnih industrijskih odločitev. Komisija mora vseeno zagotoviti, da je analiza stroškov in koristi sredstvo za učinkovito oceno posebne prikrajšanosti izbrane lokacije. Takšna ocena je mogoča le, če so alternativni projekti primerljivi.

(43)

Komisija je naprej ugotovila, da so naložbeni stroški zemljišča, gradnje in konstrukcije, strojev in opreme, orodja in barvil ter orodja dobavitelja v Cutru bistveno višji kot na alternativnih lokacijah. Komisija v zvezi s stroški zemljišča, gradnje in konstrukcije meni, da je mogoče razliko, navedeno v analizi stroškov in koristi (41 530 657 EUR v Cutru proti 10 084 237 EUR v alternativi) na eni strani utemeljiti z dejstvom, da so ta sredstva v Romuniji veliko cenejša kot v Italiji, na drugi strani pa z dejstvom, da ima skupina De Tomaso v Modeni že v lasti zemljišče in del stavb, potrebnih za projekt.

(44)

Nasprotno bi morala skupina De Tomaso stroje, opremo, orodja, barvila in orodja za dobavitelje v Cutru in na obeh alternativnih lokacijah v veliki meri kupiti nove. Za ta sredstva, ki so ponavadi kupljena mednarodno, je mogoče velike razlike v naložbenih stroških (165 381 681 EUR v Cutru proti 75 624 552 EUR na alternativnih lokacijah) pojasniti le z dejstvom, da projekt v Cutru predvideva višjo stopnjo avtomatizacije in višjo vertikalno integracijo.

(45)

Komisija je razpoložljive informacije ocenila, da bi ugotovila ali posebni pogoji različnih lokacij te razlike v stroških upravičujejo in ali so združljive z zahtevami analize stroškov in koristi (CBA).

(46)

Komisija ugotavlja, da Italija razlike v stroških med Cutrom in Timisoaro pripisuje večinoma višjim stroškom dela (predvidena je večja avtomatizacija za zmanjšanje števila zaposlenih) in strožji socialni, varnostni in okoljski zakonodaji (novejša in bolj zapletena oprema se mora z njo skladati). Po mnenju Italije je razlika v stroških med Cutrom in Modeno posledica manj usposobljene delovne sile (za nadomestilo pomanjkanja usposobljenosti delovne sile bo potrebna večja avtomatizacija) in pomanjkanja vzpostavljene dobaviteljske mreže (potreba po večji vertikalni integraciji).

(47)

Komisija dopušča možnost, da lahko ti dejavniki prispevajo k povečanju naložbenih stroškov. Vendar meni, da ne morejo pojasniti zelo velike razlike v stroških v primeru pod nadzorom.

(48)

Prvič, za proizvajalca majhnega obsega kot je skupina De Tomaso, je mera, do katere lahko avtomatizacija pomaga zmanjšati število zaposlenih, omejena: naložbe v avtomatizacijo se ponavadi izplačajo le za proizvodnje velikega ali zelo velikega obsega. Rešitev Cutro bi rešila zelo malo delovne sile glede alternativ. V skladu s podatki iz analize stroškov in koristi (CBA), bi štela delovna sila v Cutru leta 2009 786 zaposlenih, v primerjavi z 685 zaposlenimi v Modeni in Timisoari skupaj. Tudi ob upoštevanju višje stopnje vertikalne integracije (ki ima za posledico večjo delovno silo za dejavnosti, izvedene znotraj podjetja) je razvidno, da se z večjo avtomatizacijo komaj kaj zmanjša število zaposlenih.

(49)

Drugič, čeprav je res, da je socialna, varnostna in okoljska zakonodaja v Italiji strožja kot v Romuniji in bi zato zahtevala večje naložbe, se tega dejavnika ne sme precenjevati. Pri odločanju za srednje in dolgoročne naložbe proizvajalci avtomobilov poleg obstoječih zakonov navadno pregledajo tudi bodočo zakonodajo. V primeru Romunije se zdi zbliževanje s standardi zahodno evropskih ravni v srednjeročnem obdobju razumno, tudi ob upoštevanju verjetnega pristopa države k Evropski uniji.

(50)

Tretjič, ne velja vedno, da je za nadomestilo manjše usposobljenosti delovne sile potrebna večja avtomatizacija. Pogosto velja nasprotno: avtomatizirane naprave za svoje delovanje in vzdrževanje potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, medtem ko lahko manj usposobljena delovna sila lažje upravlja preprostejše stroje.

(51)

Nenazadnje je res, da lahko pomanjkanje vzpostavljene dobaviteljske mreže vodi k višji stopnji vertikalne integracije in posledično povzroči večje naložbe. Vendar je treba vsako dodatno naložbo, upravičeno s temi razlogi, neposredno povezati s pomanjkanjem obstoječih ali bodočih dobaviteljev za določene dejavnosti. To za primer pod nadzorom pogosto ne velja.

(52)

Italija je na primer v svojih pripombah kot odgovor na sklep o sprožitvi formalnega postopka trdila, da zunanje opravljanje del lakiranja športnih avtomobilov v Modeni ni umetno povečalo prikrajšanosti za Cutro. V podporo svoji trditvi je Italija predložila oceno naložbe in stroškov delovanja za interno lakiranje v Modeni in pokazala, da je bil vpliv te spremembe na analizo stroškov in koristi zelo majhen ter v smeri povečanja prikrajšanosti Cutra. Vendar bi bili naložbeni stroški lakirnice v Modeni zaradi manj avtomatizirane vsebine znatno nižji kot predvideni stroški za Cutro (4,5 milijonov EUR proti 6,3 milijonov EUR). To kaže, da večje naložbe v lakirnico v Cutru ni mogoče pripisati pomanjkanju vzpostavljene dobaviteljske mreže, temveč je to posledica drugačnih tehnoloških odločitev na alternativnih lokacijah.

(53)

Podobni razlogi veljajo za testno stezo v Cutru. Res je, da bi lahko na alternativni lokaciji v Modeni skupina De Tomaso obstoječe možnosti oddajala v najem za testiranje športnih avtomobilov, medtem ko takšnih možnosti za model Simbir v Timisoari ni. Italija je zatrdila, da bi model Simbir testirali na normalnih cestah v okolici romunskega obrata. V Cutru je predvidena posebna naložba v testno stezo za testiranje modela Simbir.

(54)

Komisija nadalje ugotavlja, da v tem primeru ne veljajo drugi dejavniki, ki bi lahko upravičili višjo stopnjo avtomatizacije na različnih lokacijah. Naložbe v avtomatizacijo so pogosto upravičene s proizvodnjovelikega obsega, vendar to ne velja za skupino De Tomaso, saj je to proizvajalec majhnega obsega tako v Cutru, kot tudi na alternativnih lokacijah. Podobno bi bile ravni kakovosti na alternativnih lokacijah identične.

(55)

Zaradi zgoraj navedenih elementov je Komisija sklenila, da je mogoče zelo velike razlike v naložbenih stroških med Cutrom in alternativnima lokacijama razložiti le z dejstvom, da se primerjana projekta zelo razlikujeta po naravi. Ta sklep podpira podroben opis naložb, ki ga je Italija predložila za nekatere dejavnosti.

(56)

Najnovejše informacije kažejo, da sestavlja projekt v Cutru najnovejši, povsem avtomatiziran proizvodni sistem, namenjen proizvodnji velikega obsega, medtem ko temelji alternativni projekt na nizki avtomatizaciji in konceptu proizvodnje majhnega obsega. Primeri v nadaljevanju kažejo na različno naravo primerjanih projektov:

(57)

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov Komisija ugotavlja, da so naložbeni stroški za stroje in opremo, orodja in barvila ter orodja dobaviteljev v Cutru previsoki in niso primerljivi z naložbenimi stroški v alternativni rešitvi. Na podlagi razpoložljivih informacij je Komisija s pomočjo svojih zunanjih avtomobilskih strokovnjakov ocenila, da lahko objektivne razlike med alternativnima lokacijama glede obstoja dobaviteljske mreže, stroškov delovne sile, zakonskih zahtev in usposobljenosti delovne sile upravičijo 25 % prikrajšanost v Cutru glede alternativne rešitve. Komisija zato ugotavlja, da naložbeni stroški za stroje in opremo, orodja in barvila ter orodja dobaviteljev, ki upravičeni do pomoči, v Cutru znašajo 94 530 690 EUR (11), v primerjavi z 165 381 681 EUR po podatkih Italije.

(58)

V zvezi z zgoraj izvedeno oceno upravičenih stroškov Komisija najprej poda pripombo, da ni njen namen odločiti, katera naložba se mora ali ne sme izvesti v Cutru, temveč ugotoviti katere naložbe, ki jih namerava skupina De Tomaso izvesti, so primerljive, v smislu okvira za motorna vozila, z naložbami, ki bi bile izvedene na alternativnih lokacijah in so zato upravičene do pomoči. Drugič, Komisija poda pripombo, da ni imela možnosti izvesti podrobnejše primerjave alternativnih projektov zaradi trditve Italije, da takšna primerjava ni izvedljiva. Zato se je morala Komisija zanesti na informacije, ki so ji bile na voljo.

(59)

Komisija zato ugotavlja, da znašajo skupni upravičeni stroški za projekt 136 061 346 EUR (12) v trenutni vrednosti. Zato so se pri izračunu regionalne prikrajšanosti v Cutru upoštevale le te naložbe. Zaradi te spremembe se je zmanjšala prikrajšanost za naložbene stroške in druge upravičene stroške z 89 757 129 EUR na 18 906 138 EUR (13).

(60)

Komisija je tudi ocenila primerjavo poslovnih stroškov v analizi stroškov in koristi (CBA), ki jo je predložila Italija s svojimi pripombami kot odgovor na sklep o sprožitvi postopka. V zvezi s potrebami delovne sile Komisija sprejema popravke s strani Italije za število upravljavcev in uslužbencev v alternativni rešitvi. Komisija vseeno ugotavlja, da za izračun stroškov dela povečana delovna sila ni bila pravilno vključena v analizo stroškov in koristi (CBA). Število delavcev, ki je v analizi stroškov in koristi (CBA) navedeno za alternativno rešitev, znaša 642 v letu 2009, medtem ko spremljajoča dokumentacija navaja število 685. Komisija meni, da je slednje število pravilno in je ustrezno spremenila analizo stroškov in koristi (CBA). Posledično se skupni delovni stroški v alternativni rešitvi povečajo z 23 448 521 EUR na 28 526 739 EUR, prikrajšanost za ta predmet se zmanjša za 5 078 218 EUR (62 658 707 EUR namesto 67 736 925 EUR).

(61)

Komisija v zvezi s stroški zunanjega prevoza sprejema popravek Italije, s katerim se zmanjša prikrajšanost skupnih stroškov zunanjega prevoza na 745 269 EUR (italijanske oblasti so prvotno izračunale 754 916 EUR).

(62)

Spremembe, uvedene v analizi, prinašajo rezultate stroškov in koristi, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je prijavila Italija. Spremenjena analiza stroškov in koristi (CBA) nakazuje na prikrajšanost v neto stroških v Cutru v višini 82 310 114 EUR (14) v vrednostih iz leta 2003 (v primerjavi s priglašenimi 15 248 977 EUR). Iz tega izhajajoče razmerje prikrajšanosti projekta je 60,49 % (15) (namesto 76,48 %, kot prvotno priglašeno).

(63)

Končno, v skladu s točko 3.2.(d) okvira za motorna vozila, je Komisija obravnavala vprašanje „doplačila“, ki pomeni povečanje dovoljene intenzivnosti pomoči, predvidene za nadaljnjo spodbudo vlagateljev, da vlagajo v zadevno regijo. Seveda bo skupina De Tomaso zaradi naložbe zelo povečala svojo zmogljivost, saj so njene proizvodne stopnje trenutno zelo nizke. Zato se skladno z okvirom za motorna vozila „regionalno razmerje prikrajšanosti“, ki je rezultat analize stroškov in koristi (CBA) zniža za eno odstotno točko („velik“ vpliv na konkurenco za naložbeni projekt v regiji iz člena 87(3)(a)), zaradi česar je končno razmerje 59,49 % bruto ekvivalenta dotacije (gge), kar je nižje od regionalne zgornje meje 50 % neto ekvivalenta dotacije (nge) za velika podjetja v Kalabriji (ki za projekt pod nadzorom ustreza 73,83 % gge) in še zlasti za MSP. Glede na dejstvo, da ostaja „razmerje regionalne prikrajšanosti“ v vsakem primeru pod regionalno zgornjo mejo 73,83 % bruto ekvivalenta dotacije (gge) za projekt, ni več treba ugotoviti, ali je skupina De Tomaso MSP.

(64)

Komisija ugotavlja, da je regionalna pomoč, ki jo namerava Italija dodeliti skupini De Tomaso za zadevni projekt, združljiva s skupnim trgom, v kolikor ne presega intenzivnosti pomoči 59,49 % bruto ekvivalenta dotacije (gge) upravičenih stroškov. Komisija meni, da znašajo upravičeni stroški za zadevni projekt 136 061 346 EUR v vrednostih iz leta 2003 (diskontna stopnja 5,06 %). Komisija zato ugotavlja, da je regionalna pomoč, ki jo namerava Italija dodeliti skupini De Tomaso za zadevni projekt, združljiva s skupnim trgom, v kolikor ne presega 80 949 501 EUR bruto ekvivalenta dotacije (gge) (v vrednostih iz leta 2003, diskontna stopnja 5,06 %).

(65)

Vsaka dodatna državna pomoč za zadevne naložbene projekte je nezdružljiva s skupnim trgom–

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/42

1.

Italija je sprejela Zakonski odlok št. 269 z dne 30. septembra 2003 o določanju nujnih ukrepov za spodbujanje razvoja in spremembo gibanja javnih financ („DL 269/2003“), ki je začel veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Italije št. 229 z dne 2. oktobra 2003. Člena 1(1)(d) in 11 DL 269/2003 predvidevata posebne davčne spodbude za družbe, ki so dobile dovoljenje za vključitev v organizirano borzno poslovanje v Evropski uniji med 2. oktobrom 2003 in 31. decembrom 2004. Zgornje določbe so bile nato brez dodatnih sprememb spremenjene v Zakon št. 326 z dne 24. novembra 2003 („L 326/2003“), objavljen v Uradnem listu Republike Italije št. 274 z dne 25. novembra 2003.

2.

Komisija je z dopisom z dne 22. oktobra 2003 (D/56756) zaprosila italijanske organe, naj ji posredujejo informacije o zadevnih spodbudah in njihovem začetku veljavnosti, da bi lahko ugotovila, ali gre za pomoč v smislu člena 87 Pogodbe. Komisija je v istem dopisu opomnila Italijo na njeno obveznost po členu 88(3) Pogodbe, da mora pred izvedbo kakršnih koli ukrepov, ki predstavljajo pomoč, o njih obvestiti Komisijo.

3.

Italijanski organi so predložili zahtevane informacije z dopisi z dne 11. novembra 2003 (A/37737) in 26. novembra 2003 (A/38138). Komisija je z dopisom z dne 19. decembra 2003 (D/58192) spet opomnila Italijo na njene obveznosti po členu 88(3) Pogodbe in italijanske organe pozvala, naj morebitne upravičence zadevnih davčnih spodbud obvestijo o posledicah, ki jih predvidevata Pogodba in člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2), če bi se ugotovilo, da gre pri zadevnih spodbudah za nezakonito pomoč, uresničeno brez predhodnega dovoljenja Komisije.

4.

Komisija je z dopisom z dne 18. februarja 2004 (SG 2004 D/200644) obvestila Italijo, da se je v zvezi z italijanskimi davčnimi spodbudami za družbe, katerih delnice so začele kotirati na borzi, odločila sprožiti postopek, predpisan v členu 88(2) Pogodbe.

5.

Italijanski organi so predložili svoje pripombe v dopisu z dne 22. aprila 2004 (A/32918).

6.

Sklep Komisije, da bo sprožila formalni postopek preiskave, je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti3. septembra 2004, s pozivom zainteresiranim strankam, da predložijo svoje pripombe (3).

7.

Dne 16. in 27. septembra 2004 so pripravili dva priložnostna sestanka med predstavniki Komisije in italijanskimi davčnimi organi, da bi preučili nekatere vidike programa.

8.

Borsa Italiana SpA (italijanska borza) je svoje pripombe sporočila v telefaksu z dne 4. oktobra 2004 (A/37459). Komisija jih je posredovala italijanskim organom z dopisom z dne 28. oktobra 2004 (D/57697) in ti so se odzvali z dopisom z dne 2. decembra 2004 (A/39473).

9.

Ukrep predvideva dve vrsti davčnih spodbud za družbe, ki so zavezanci za italijanski davek od dobička pravnih oseb in so se vključile v borzno poslovanje.

10.

V skladu s členom 11 DL 269/2003 lahko vse družbe, katerih delnice lahko začnejo kotirati na organiziranem trgu v državi članici Evropske unije med 2. oktobrom 2003 in 31. decembrom 2004, tri leta uživajo za 20 % znižano stopnjo davka od dobička pravnih oseb (stopnja, ki se običajno uporablja: 35 % v letu 2003 in 33 % v letu 2004). Ta „premija za vključitev v borzno poslovanje“ se uporablja samo, če družbe, katerih delnice so začele kotirati na borzi, s prvo javno ponudbo svojih delnic povečajo svojo neto vrednost za najmanj 15 odstotkov in če njihove delnice še niso kotirale na evropski borzi. Največji dohodek, za katerega se lahko uporablja znižana stopnja, je omejen na 30 milijonov EUR na leto, kar ustreza najvišji pomoči 4,5 milijona EUR (35 – 20 = 15 % od 30 milijonov) v letu 2003 in 3,9 milijona EUR (33 – 20 = 13 % od 30 milijonov) v letu 2004.

11.

Če družba dobi dovoljenje za vključitev v borzno poslovanje v zgornjem obdobju, a se jo nato izključi, se spodbuda uporablja samo za obdobje(-a), v katerem(-ih) se je dejansko trgovalo z njenimi delnicami na borzi. Ugodnost se ohrani pod enakimi pogoji, če je družba pozneje vključena na drugo evropsko borzo, ki zagotavlja enako raven zaščite vlagateljev, kot jo ponuja italijanska borza.

12.

Člen 1(1)(d) DL 269/2003 določa, da družbe, katerih delnice so začele kotirati na borzi in ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 11 DL 269/2003, lahko znižajo svoj obdavčljivi prihodek za znesek, enak stroškom za prvo javno ponudbo, ki so jih imele v letu 2004. To znižanje obdavčljivega prihodka se prišteje k običajnemu odbitku stroškov, povezanih s prvo javno ponudbo, ki se priznavajo za davčne namene kot vsak drugi poslovni izdatek. Stroški, nastali v zvezi s transakcijo prve javne ponudbe, vključujejo predvsem stroške primerne skrbnosti, honorarje zunanjih svetovalcev in upravne stroške transakcije, ki na italijanski borzi skupaj znašajo med 3,5 % in 7 % zneska, s katerim se je trgovalo med vključitvijo v borzno poslovanje. Če želi družba uživati to ugodnost znižanja obdavčljivega prihodka, mora pridobiti potrdilo zunanjega revizorja o dejanskih nastalih stroških.

13.

Znižanje obdavčljivega prihodka iz člena 1(1)(d) DL 269/2003 ima učinek znižanja dejanske davčne obremenitve za leto 2004, saj se znesek davčne obveznosti zmanjša za 33 % (stopnja davka od dobička pravnih oseb za leto 2004, brez upoštevanja za 20 % zmanjšane nominalne obrestne mere za vrednostne papirje, ki bi se uporabljala zaradi zgornje premije za vključitev v borzno poslovanje) upravičenih stroškov v zvezi z vstopom na borzo. Po sistemu predplačil davka od dobička pravnih oseb v Italiji bi družba upravičenka v dveh obrokih plačala davek od dohodka, ki ji je bil odmerjen za davčno leto 2004 na podlagi ocene davka, ki naj bi ga družba po pričakovanju plačala za leto 2004, pri čemer bi vključili znižanje, ki izhaja iz programa. Da bi preprečili prenos ugodnosti na predplačila za leto 2005 (kar bi se zgodilo, če bi bilo slednje izračunano na podlagi – zmanjšanega – davka, plačanega v letu 2004), člen 1(1)(d) DL 269/2003 predvideva, da je treba predplačila za leto 2005 izračunati na podlagi davka, ki bi ga bilo treba plačati v letu 2004 brez zadevne davčne olajšave.

14.

Pobudi iz členov 1(1)(d) in 11 DL 269/2003 imata zato različna časovna okvira. Medtem ko se znižanje davka uporablja samo v letu 2004, se premija ob vključitvi v borzno poslovanje uporablja od prvega dneva kotiranja na borzi in še tri leta. Italijanski organi so potrdili, da pobude nimajo nikakršnega učinka na predplačilo davka za leto 2003, temveč so na voljo samo v letu 2004 in, samo v primeru premije ob vključitvi v borzno poslovanje v skladu s členom 11 DL 269/2003, v treh letih po vstopu.

15.

Italijanska vlada je pri predložitvi zakonskega odloka za zadevno davčno spodbudo ocenila, da bi ukrep lahko zajel 10 upravičencev v letu 2003 in 25 v letu 2004, kar ustreza davčnim odhodkom 7,2 milijona EUR v letu 2003 in 27,7 milijona EUR v letu 2004. Za naslednji dve leti delovanja programa ocena davčnih odhodkov ni bila izdelana.

16.

Komisija je v dopisu o sprožitvi formalnega postopka preiskave menila, da ukrep izpolnjuje vsa merila za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Komisija je zlasti menila, da ukrep zagotavlja dve vrsti ekonomskih ugodnosti. Prvič, družbam, ki so se šele vključile v organizirano borzno poslovanje, prizna za 20 % nižjo stopnjo davka od dobička pravnih oseb, s čimer jim povečuje čisti dobiček, ki ga v treh letih zaslužijo pri vseh poslovnih dejavnostih. Upravičena podjetja zaradi znižanja nominalne mere v letu, v katerem so bila vključena v borzno poslovanje, in v naslednjih dveh letih uživajo znižano davčno obveznost. Drugič, program tudi zmanjša obdavčljivi prihodek v davčnem letu vključitve v borzno poslovanje, tako da upravičenim podjetjem omogoča znižanje obdavčljivih prihodkov za znesek, ki ustreza stroškom za prvo javno ponudbo. Tudi ta negativna prilagoditev ima učinek zmanjšanja dejanske davčne stopnje, ki se je uporabila za dohodek iz leta 2004.

17.

Kot je menila Komisija, se zdi, da zgornje ugodnosti dajejo prednost določenim podjetjem. Zlasti je opozorila, da zadevne davčne spodbude lahko dajejo prednost družbam z registriranim sedežem v Italiji. Tuje družbe, ki delujejo v Italiji s stalnimi poslovnimi enotami ali katerimi koli drugimi enotami v obliki agencije, podružnice ali hčerinske družbe v smislu člena 43 Pogodbe, bi uživale ugodnosti znižanja dejanske davčne stopnje samo za delež njihovih poslovnih dejavnosti, ki jih je mogoče pripisati takšnim italijanskim podjetjem, in to razlikovanje – čeprav je upravičeno pri davčnih ukrepih, ki upoštevajo ozemeljsko načelo davčnega sistema – pri ukrepu pomoči ni upravičeno, saj postavlja italijanske družbe v konkurenčno prednost pred tujimi družbami, ki poslujejo v Italiji.

18.

Kot je še menila Komisija, ukrep kljub dejstvu, da so ugodnosti programa formalno odprte za vse družbe z dovoljenjem za vključitev na evropski organizirani trg in program potemtakem dozdevno ne razlikuje med družbami, ki dobijo dovoljenje za kotiranje njihovih delnic na borzi v Italiji, in tistimi, katerih delnice kotirajo na borzi v drugi državi članici, dejansko postavlja v prednost samo družbe, ki v predvidenem ozkem časovnem okviru prvič kotirajo na borzi. V tem smislu je Komisija opozorila, da pravila o vključevanju družb v borzno poslovanje postavljajo vrsto strogih zahtev, vključno s sposobnostjo dokazovanja trdnosti premoženja in finančnega položaja družbe, ki ga ustrezno potrjujejo računovodski izkazi družbe in zunanji revizorji. Kandidatke za vključitev v borzno poslovanje morajo prevzeti obliko delniške družbe, tako da so njihove delnice prosto prenosljive, in morajo izpolniti določene zahteve minimalne kapitalizacije. Komisija je tako pripomnila, da bi omejitve, ki jih določa program, dejansko izključile veliko potencialnih kandidatk za zadevne ugodnosti.

19.

Komisija je v svojem sklepu, da bo sprožila formalni preiskovalni postopek, poudarila, da ukrep vključuje uporabo državnih sredstev, sestavljen je namreč iz odpovedovanja davčnim prihodkom in bi v takšni obliki lahko izkrivljal konkurenco in trgovino na skupnem trgu, saj upravičenci, ki so družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, delujejo na trgih, kjer je konkurenca ostra in kjer poteka trgovanje znotraj Skupnosti.

20.

Komisija je na koncu menila, da narava ali splošna zasnova italijanskega davčnega sistema ne upravičuje selektivnosti zadevnih davčnih ugodnosti, in zdi se, da ukrep tudi ne nadomešča stroškov, ki bi nastali, saj znesek pomoči ni pogojen s posebnimi stroški, ki jih prinese dovoljenje za vključitev v borzno poslovanje. Kot kaže, se ne uporablja tudi nobena izjema iz člena 87(2) in (3) Pogodbe.

21.

Tako italijanski organi kot Borsa Italiana Spa, edina zainteresirana stran, ki je predložila pripombe, so v bistvu podali tri ugovore.

22.

Prvič, po mnenju italijanskih organov in Borsa Italiana SpA bi morali na program gledati kot na splošni ukrep davčne politike, usmerjen v spodbujanje italijanskih družb k vključitvi v borzno poslovanje, s čimer bi se spopadli z negativnim trendom zadnjih let, in v krepitev njihove kapitalske strukture in konkurenčnosti na svetovnih trgih. Ugotavljajo, da za program potemtakem ne veljajo pregledi državnih pomoči.

23.

Drugič, trdijo, da program ne vpliva na konkurenco, saj ugodnosti spodbude lahko uživa vsako podjetje, ki dobi dovoljenje za vključitev na evropsko borzo; program se na splošno uporablja za vse poslovne sektorje in vse dejavnosti, tako da ni selektiven.

24.

Na koncu ugotavljajo, da program ne vpliva na konkurenco zaradi omejenega trajanja in proračuna in ker lahko zadevne spodbude uživajo tudi tuje družbe.

25.

Ob upoštevanju pripomb, ki so jih poslali italijanski organi, Komisija ostaja pri stališču, ki ga je izrazila v dopisu z dne 18. februarja 2004 o sprožitvi formalnega postopka preiskave, in sicer, da gre pri preučevanem programu za državno pomoč, saj izpolnjuje ustrezna merila, določena v členu 87(1) Pogodbe.

26.

Komisija meni, da zadevni ukrep nedvomno prinaša selektivne ugodnosti, saj odstopa od običajnega delovanja davčnega sistema in daje prednost določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, ker gre za poseben program, ugoden samo za podjetja, ki so se sposobna vključiti v borzno poslovanje v roku, določenem v programu, tako da izključuje podjetja, katerih delnice že kotirajo na borzi, podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev na borzo, in podjetja, ki si v navedenem obdobju ne prizadevajo za vstop na borzo.

27.

Razlage Italije, da je program ukrep davčne politike, za katerega se ne uporabljajo pravila za državno pomoč, ni mogoče sprejeti, niti ni mogoče te izjeme od običajnih davčnih pravil upravičiti z naravo italijanskega davčnega sistema, ker ne obravnava nobenih bistvenih davčnih razlikovanj med položajem družb, katerih delnice kotirajo na borzi, v nasprotju z družbami, katerih delnice ne kotirajo na borzi. Programa zlasti zato, ker zagotavlja znižanje davčne stopnje, ki se uporablja za prihodnje dobičke upravičencev, ni mogoče obravnavati kot proporcionalnega, saj takšni dobički niso povezani z dejstvom, da upravičenci dobijo dovoljenje za vključitev v borzno poslovanje, z njihovo kapitalsko strukturo in drugimi značilnostmi, povezanimi z vključitvijo v borzno poslovanje. Končno, programa ni mogoče upravičiti z lastnimi posebnimi cilji, ker je zaradi kratkotrajnosti praktično nedostopen za veliko potencialnih upravičencev.

28.

V enakem smislu je izreden ukrep tudi znižanje obdavčljivega prihodka, saj se prišteje k običajnim odbitkom za poslovne izdatke. Čeprav bi na podlagi sodne prakse Sodišča (4) tak ukrep mogoče lahko obravnavali kot upravičen zaradi posebnega cilja programa, Komisija opozarja, da je ukrep zaradi kratkotrajnosti neskladen s posebnim ciljem spodbujanja družb k prizadevanju za vključitev v borzno poslovanje, saj dejansko izključuje veliko morebitnih upravičencev.

29.

Kar zadeva ugovor, da program ne prinaša nobenih posebnih ugodnosti in da zato ne more izkrivljati konkurence in trgovanja znotraj Skupnosti, saj imajo od njega ugodnosti le podjetja, za katera veljajo različne davčne zakonodaje, se Komisija sklicuje na ustrezno sodno prakso Sodišča (5), ki potrjuje, da je davčni ukrep, ki omogoča odstopanje in ki ga ne upravičuje narava davčnega sistema ali posebna narava programa, lahko državna pomoč.

30.

Komisija ugotavlja, da je Sodišče v neki drugi sodbi (6) potrdilo presojo Komisije, da je pri nekem nacionalnem davčnem ukrepu, čeprav je bil formalno splošen, šlo za pomoč, ker je bil ugodnejši za določene nacionalne industrijske sektorje. V obravnavanem primeru Komisija meni, da ima davčna spodbuda v obliki odstopanja od običajne davčne obravnave, ki se odobri vsem obdavčljivim podjetjem v Italiji, ki se lahko vključijo na organizirani trg, precejšen vpliv na družbe določene velikosti in bi lahko izkrivljala konkurenco z izboljšanjem konkurenčnega položaja takšnih družb v primerjavi s konkurenti, ki niso registrirani v Italiji. Ker se pomoč povrhu dodeljuje prek davčnega sistema, imajo ugodnosti od nje predvsem italijanska podjetja, saj se znižanje davka uporablja za dobičke, ki jih proizvedejo italijanska podjetja na svetovnem trgu, medtem ko se pri tujih podjetjih uporablja samo za dobičke na italijanskem trgu in so zato slednja v slabšem položaju. Medtem ko bi bilo to različno obravnavo običajno mogoče upravičiti z naravo davčnega sistema, v obravnavanem primeru takšen argument spodbija dejstvo, da gre pri programu za izredno spodbudo, ki je ni mogoče upravičiti v okviru običajnega delovanja pravil davčnega sistema.

31.

Kar zadeva omejeno trajanje veljavnosti programa, Italija razlaga, da je omejitev števila potencialnih upravičencev (samo družbe, ki so dobile dovoljenje za vključitev v borzno poslovanje pred 31. decembrom 2004) posledica proračunskih omejitev. Po njenem to še dodatno podpira sklep, da je učinek ukrepa na konkurenco precej omejen. Komisija meni, da omejenost proračuna, rezerviranega za spodbudo, še ne pomeni, da te ne bi smeli opredeliti kot pomoč ali da ne izkrivlja konkurence. Program prinaša spremembo (prek obdavčitve) prejšnjega konkurenčnega položaja določenih podjetij, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, za katero velja mednarodna konkurenca, in je kot tak pomoč, ki lahko izkrivlja konkurenco.

32.

Komisija zato sklepa, da ukrep upravičencem prinaša določene posebne davčne ugodnosti, ki zmanjšujejo običajne stroške pri njihovem poslovanju.

33.

Komisija meni, da zadevne ugodnosti podeljuje država ali se podeljujejo prek državnih sredstev. Ker italijanski organi niso predložili nobenih pripomb, Komisija potrjuje oceno iz sprožanja formalnega postopka preiskave, v skladu s katero je ugodnost mogoče pripisati državi, saj je sestavljena iz odpovedovanja davčnim prihodkom, ki se običajno stečejo v italijansko zakladnico.

34.

Komisija ob upoštevanju učinkov ukrepa potrjuje svojo oceno iz sprožitve formalnega postopka preiskave, in sicer da ukrep lahko izkrivlja konkurenco in učinkuje na trgovino med državami članicami, ker upravičenci lahko delujejo na mednarodnih trgih in so vključeni v trgovanje in druge poslovne dejavnosti na trgih z ostro konkurenco. Glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča (7) je za opredelitev, da ukrep izkrivlja konkurenco dovolj, da prejemnik pomoči tekmuje z drugimi podjetji na trgih, odprtih za konkurenco.

35.

Družba si pri prošnji za dovoljenje za vključitev v organizirano borzno poslovanje prizadeva doseči več pomembnih finančnih ciljev, ki vključujejo (a) povečanje in razvejitev virov financiranja podjetij s ciljem pridobivanja premoženja in delnic; (b) izboljšanje finančnega položaja družbe, katere delnice kotirajo na borzi, kar zadeva imetnike zadolžnic, dobavitelje in druge upnike, ki sprejemajo delnice kot jamstvo za dolg, in (c) borzno vrednotenje družbe, tako da se olajša vse prihodnje transakcije združitev in prevzemov. Program družbam, ki se odločijo za vključitev v borzno poslovanje, podeli izredno davčno ugodnost in s tem izboljša njihov konkurenčni in finančni položaj v primerjavi z njihovimi tekmeci. Ker zgornji učinki lahko postavljajo v prednost italijanske upravičence, ki delujejo na trgih, kjer poteka trgovanje znotraj Skupnosti, Komisija meni, da program zato vpliva na trgovanje in izkrivlja konkurenco.

36.

Komisija poleg tega ugotavlja, da je po 31. decembru 2004 dobilo dovoljenje za vključitev na italijanske trge vrednostnih papirjev deset družb (povečanje za 100 % v primerjavi s prejšnjim letom) (8). Družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, so po programu upravičene do davčnih ugodnosti v sorazmerju z njihovimi prihodnjimi dobički. Družbe, ki so dobile dovoljenje za vključitev na italijanske borze, sodijo v različne sektorje, od proizvodnje do javnih podjetij, ki so odprta za mednarodno konkurenco. Niti italijanski organi niti tretje strani niso utemeljili, da zaradi določenih posebnih lastnosti upravičencev prednosti, ki so jim podeljene, ne vplivajo na konkurenco in trgovanje znotraj Skupnosti. Komisija je glede na napovedi, utemeljene na dobičkih, ki so jih upravičenci imeli v treh letih pred vključitvijo v borzno poslovanje, ugotovila, da bi vsaka družba lahko uživala precejšnja znižanja davka. Komisija je na primer izračunala, da bi samo en upravičenec v obdobju 2004–2007 lahko užival davčne ugodnosti, ki bi se lahko povzpele do 75 milijonov EUR. Zaradi zgoraj navedene klavzule v členu 11 DL 269/2003, ki omejuje ugodnosti, pa dejanske davčne olajšave v treh letih ne smejo preseči 11,7 milijona EUR. Iz prispevkov Italije pa ni razvidno, da ugodnosti vsakega posameznega upravičenca ne bi presegle pomoči de minimis.

37.

Komisija ugotavlja, da je izkrivljanje konkurence zaradi programa v različnih sektorjih, kjer delujejo upravičenci, precejšnje, saj so upravičenci pogosto vodilni v svojih poslovnih sektorjih v Italiji, in to upravičuje negativno oceno programa.

38.

Italijanski organi so začeli izvajati program, ne da bi pred tem obvestili Komisijo, in tako niso izpolnili svoje obveznosti po členu 88(3) Pogodbe. Ker je ukrep državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe in se je začel izvajati brez predhodne odobritve Komisije, ga je treba opredeliti kot nezakonito pomoč.

39.

Ker je ukrep državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, je treba oceniti njegovo združljivost z vidika izjem iz člena 87(2) in (3) Pogodbe.

40.

Italijanski organi niso izrecno oporekali oceni Komisije v njenem dopisu z dne 18. februarja 2004 o sprožitvi formalne preiskave, da se v tem primeru ne uporablja nobena od izjem iz člena 87(2) in (3) Pogodbe, po kateri državna pomoč lahko velja za združljivo s skupnim trgom. Komisija tudi ni odkrila nobenih drugih elementov, ki bi lahko spodbijali ta sklep.

41.

Obravnavane ugodnosti niso povezane z nikakršnimi stroški ali pa so povezane s stroški, ki niso upravičeni do pomoči po uredbi o skupinskih izjemah ali smernicah Skupnosti.

42.

Izjeme iz člena 87(2) Pogodbe, ki zadevajo pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim porabnikom, pomoč za popravo škode po naravnih nesrečah ali izjemnih dogodkih in pomoč, dodeljeno posameznim območjem Zvezne republike Nemčije, se v tem primeru ne uporabljajo.

43.

Program tudi ni upravičen do izjeme, ki jo dopušča člen 87(3)(a) Pogodbe za pomoč za spodbujanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je visoka brezposelnost, saj se zadevni ukrep uporablja za vso Italijo in ne samo za območja države iz člena 87(3)(a). Končno, ne zdi se, da bi program kakor koli pripomogel k razvoju takšnih območij.

44.

Enako se program ne more obravnavati, kot da je pomemben projekt v skupnem evropskem interesu ali da odpravlja resne motnje v italijanskem gospodarstvu, kot predvideva člen 87(3)(b) Pogodbe; niti si ne prizadeva za ohranjanje kulture in kulturne dediščine, kot predvideva člen 87(3)(d) Pogodbe.

45.

Končno je treba zadevni program preučiti v zvezi s členom 87(3)(c) Pogodbe. Ta člen predvideva odobritev pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Davčne ugodnosti, ki jih omogoča program, niso povezane z določenimi naložbami, odpiranjem delovnih mest ali določenimi projekti. Gre preprosto za znižanje stroškov, ki bi jih zadevna podjetja sicer imela pri poslovanju, zato je ugodnosti treba obravnavati kot državno pomoč za tekoče poslovanje, ki pa ni združljiva s skupnim trgom.

46.

Komisija sklene, da so davčne spodbude, dodeljene po tem ukrepu, državna pomoč za tekoče poslovanje in niso upravičene do nobene izjeme pri splošni prepovedi takšne pomoči in so zato nezdružljive s skupnim trgom. Komisija tudi ugotavlja, da je Italija zadevni ukrep izvedla v nasprotju z zakonom.

47.

Če je nezakonito dodeljena državna pomoč nezdružljiva s skupnim trgom, je samoumevna posledica takšne ugotovitve, da morajo upravičenci pomoč vrniti. Z vračilom pomoči se poskuša čim bolj ponovno vzpostaviti položaj, ki je obstajal pred dodelitvijo pomoči.

48.

Čeprav se je v tem primeru postopek končal kmalu po koncu prvega davčnega leta uporabe programa, torej preden so upravičenci plačali davke, Komisija ne more izključiti možnosti, da so nekatera podjetja mogoče že imela ugodnosti od pomoči, na primer v obliki znižanih predplačil davkov za tekoče davčno leto.

49.

Komisija ugotavlja, da so italijanski organi po sprožitvi formalne preiskave javno opozorili potencialne upravičence programa na morebitne posledice, če bi Komisija ugotovila, da gre pri zadevnem ukrepu za pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom. Komisija kljub temu meni, da je treba povrniti vsako pomoč, ki je bila na voljo upravičencem.

50.

Zato bi morali od Italije zahtevati, da morebitnim upravičencem po programu v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi naroči, naj povrnejo pomoč vključno z obrestmi, izračunanimi v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (9). Zlasti tam, kjer je bila pomoč že dodeljena v obliki znižanja plačil davkov za tekoče davčno leto, mora Italija pobrati ves davek prek končnega načrtovanega plačila za leto 2004. Vsekakor morajo biti sredstva popolnoma vrnjena najpozneje do konca prvega davčnega leta po datumu uradnega obvestila o tej odločbi.

51.

Od Italije bi morali zahtevati, da Komisiji pošlje potrebne podatke, ki zajemajo seznam zadevnih upravičencev in iz katerih so jasno razvidni načrtovani in že sprejeti ukrepi za zagotovitev takojšnjega in učinkovitega vračila nezakonite državne pomoči. Treba bi jo bilo tudi pozvati, da Komisiji v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi posreduje vse dokumente, ki dokazujejo, da so se proti upravičencem nezakonite pomoči začeli postopki za vračilo.

52.

Ta odločba se nanaša na sam program in jo je treba izpolniti takoj, vključno z vračilom pomoči, dodeljene po programu. Vendar ne vpliva na možnost, da se vsa ali del pomoči, dodeljene v posameznih primerih, lahko obravnava kot združljiva, zlasti v skladu s členom 5(b) Uredbe o skupinskih izjemah za pomoč malim in srednje velikim podjetjem –

1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/50

(1)

Nemčija je z dopisom z dne 22. decembra 2003 (A/39031) sporočila svojo namero, da bo Kronoplyju GmbH, Heilligengrabe (Brandenburg) (v nadaljevanju „Kronoply“) v okviru večsektorskega okvira regionalne pomoči za velike naložbene programe (2) (v nadaljevanju „večsektorski okvir pomoči iz leta 1998“) dodelila investicijsko podporo. Pomoč je bila vpisana v evidenco pod številko N 609/03.

(2)

Komisija je Nemčiji (SG/D/200649) z dopisom z dne 18. februarja 2004 sporočila svoj sklep, da bo na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES sprožila postopek v zvezi z navedeno pomočjo.

(3)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s to pomočjo.

(4)

Nemčija je z dopisom z dne 19. marca 2004 (A/32003) sporočila svoje pripombe.

(5)

Z dopisom z dne 24. maja 2004 (A/33878) se je v imenu podjetja Kronoply izrazila pravniška pisarna Luther Menold Rechtsanwaltgesellschaft mbH. Ta pripomba je bila 19. novembra 2004 posredovana Nemčiji (D/58277).

(6)

Zadevna odločba je povezana s pomočjo N 813/2000, ki jo je Komisija odobrila za podjetje Kronoply.

(7)

Komisija je 3. julija 2001 odobrila (SG/D/289524) bruto intenzivnost pomoči v višini 31,5 odstotka za Kronoply po večsektorskem okviru pomoči iz leta 1998 za gradnjo proizvodnega obrata za „Oriented Strand Boards“ (4) (v nadaljevanju „OSB“) v Heiligengrabnu, Brandenburg, v regiji prejemnici pomoči v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES. Intenzivnost pomoči je bila določena na 3,5 odstotne točke pod najvišjo intenzivnostjo pomoči, saj je bil upoštevni trg označen kot trg v upadanju.

(8)

Komisija je ocenila tri korekcijske dejavnike za izračunavanje najvišje intenzivnosti pomoči v skladu z večsektorskim okvirom pomoči iz leta 1998. Najvišja intenzivnost pomoči od tu znaša 31,5 odstotka (dejavnik konkurenčnosti 0,75, dejavnik „razmerje kapitalski vložek – delovna mesta“ 0,8 in dejavnik „regionalni učinki“ 1,5). Pomoč je tako znašala 35,4 milijona EUR (5).

(9)

Določitev dejavnika konkurenčnosti je vodila k nestrinjanju med Komisijo in Nemčijo. Obe strani sta opredelili upoštevni trg kot tistega za OSB in izdelke iz vezanega lesa. Nemčija je na začetku predložila raziskave, iz katerih je izhajalo, da ta trg ne upada. Komisija je dvomila v te raziskave, ker so izhajale iz nenavadno močnega povečanja povpraševanja za leto 2000 v primerjavi z letom poprej. Po večkratni izmenjavi informacij je Nemčija znižala intenzivnost priglašene pomoči s 35 odstotkov na 31,5 odstotka.

(10)

Z dopisom z dne 3. januarja 2002 (A/30013) je Nemčija zaprosila za spremembo odločbe Komisije. Nemčija je predložila dokaze, da je do napovedanega povečanja povpraševanja za leto 2000 dejansko prišlo in da trg torej ne upada. Z dopisom z dne 5. februarja 2002 (D/50463) je Komisija zavrnila spremembo svoje prejšnje odločbe z utemeljitvijo, da je bila pomoč ocenjena na podlagi pravilnega izračuna vseh pomembnih dejavnikov. Komisija svoje odločbe v podrobnostih ni mogla spremeniti iz naslednjih razlogov: ocena dejavnika konkurenčnosti se je opirala na primerjavo razvoja opazovane porabe zadevnega izdelka in stopnje rasti proizvodne panoge skupno v letih od 1994 do 1999 in na napoved, ki je bila v času odločbe pravilna.

(11)

Z drugo prijavo je bil izveden poskus, da bi z dodelitvijo dodatne pomoči v višini 3,5 odstotkov (preračunano 3 939 947 EUR) dosegli poprej zavrnjeno višjo intenzivnost v višini 35 odstotkov.

(12)

Nemčija je trdila, da je bila opredelitev trga v prvi prijavi N 813/2000 dejansko pomanjkljiva in se sklicevala na člen 9 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (6) (v nadaljevanju Uredba (ES) št. 659/1999), po katerem je mogoče odločbo razveljaviti pod sledečimi pogoji: „Komisija lahko razveljavi odločbo, […], če je odločba temeljila na napačnih podatkih, ki so bili pridobljeni med postopkom in so bili odločilen dejavnik pri sprejetju te odločbe. …“

(13)

Medtem ko je bil upoštevni trg v prvotni prijavi opredeljen kot trg za OSB in vezan les, je po podatkih Nemčije iz na novo predloženih raziskav izhajalo, da bi bilo bolj pravilno, upoštevni trg opredeliti kot trg za OSB in le določene segmente vezanega lesa. Trg po tej novi opredelitvi trga v zadevnem časovnem obdobju v smislu točke 3.4 večsektorskega okvira pomoči iz leta 1998 ne bi upadal in zato bi morala biti odobrena nezmanjšana intenzivnost pomoči v višini 35 odstotkov.

(14)

Komisija zahtevi Nemčije, naj se upoštevni trg na podlagi druge definicije nadomestljivih izdelkov omeji na trg za OSB in določene segmente vezanega lesa, ni ugodila.

(15)

Komisija meni, da nova opredelitev trga ni potrebna, saj nista bila podana dva pomembna elementa, kar je dalo povod za pomemben dvom o tem, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom:

•   Pomanjkanje spodbude: Komisija je resno dvomila v spodbujevalni učinek prijavljene pomoči, saj so bile naložbe že izvedene. Če pomoč ne deluje kot spodbuda, se izjeme iz določb iz členov 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES o regionalnem razvoju ne uporabljajo.

•   Pomanjkanje nujnosti: Komisija je resno dvomila v to, da bi lahko pomoči za že izvedene naložbe označili kot nujne za pospeševanje gospodarskega razvoja določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja v smislu členov 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES. Intenzivnost pomoči v višini 31,5 odstotkov je v obravnavanem primeru zadostovala kot spodbuda za izvajanje naložbe.

(16)

Nemčija je vztrajala pri novi opredelitvi trg s strani Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 659/1999:

(17)

Kronoply vztraja pri stališču, da je mogočih več priglasitev za isti naložbeni program. To je dokazal s sodbami v različnih pravnih zadevah:

(18)

Kronoply je tudi poudaril, da mora Komisija novo prijavo stvarno preučiti in za to navedel dva bistvena razloga:

(19)

Kronoply je oporekal pomanjkanju spodbud in za to navedel sledeče argumente:

(20)

Po pregledu stališč Nemčije in podjetja Kronoply Komisija ostaja pri svojem stališču, ki ga je zastopala v sklepu o sprožitvi postopka, in sicer, da nova ocena trga po večsektorskem okviru pomoči iz leta 1998 ni potrebna, saj pri pomoči nista izpolnjena dva bistvena pogoja: spodbujevalni učinek in nujnost.

(21)

Komisija je mnenja, da je obravnavano priglasitev N 609/03 (z dne 22. decembra 2003) mogoče oceniti kot ločeno, drugo priglasitev pomoči za Kronoply, s katero ni mogoče povzročiti nadaljnjih naložb ali odpirati delovnih mest. Zato ne nastajajo nobeni dodatni upravičeni stroški v smislu Smernic za regionalno pomoč, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti dodelitev dodatne pomoči.

(22)

Komisija je s svojo Odločbo SG (2001) D/289524 z dne 3. julija 2001 odobrila investicijsko pomoč v višini 35,4 milijona EUR za Kronoply. Odločba temelji na podatkih, ki jih je takrat predložila Nemčija. Komisija je sklenila, da ne bo vložila ugovorov in odobrila pomoč tako, kot je to predlagala Nemčija. Odločbo sta sprejeli tako Nemčija kot podjetje Kronoply. Nemški organi so glede na odločbo dodelili pomoč in Kronoply je 31. januarja 2003 zaključil naložbeni program.

(23)

Šele 18 mesecev po dokončni odločbi Komisije – in skoraj leto po zaključku naložbenega programa – je Nemčija s prijavo z dne 22. decembra 2003 predložila novo opredelitev trga in pojasnila, da bi bilo na podlagi nove raziskave bolj ustrezno, upoštevni trg opredeliti kot trg za OSB in le določene segmente vezanega lesa. Kot je že bilo pojasnjeno v sklepu o sprožitvi formalnega postopka preiskave, Komisija svoje prejšnje odločbe pod temi okoliščinami ne bo revidirala. Komisija je mnenja, da predložitve druge opredelitve trga s strani Nemčije ni mogoče uvrstiti pod člen 9 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(24)

V soglasju z sklepom Sodišča prve stopnje v pravni zadevi Kronoply/Komisija je Komisija zastopala stališče, da lahko država članica priglasi nadaljnjo pomoč ali spremeni že odobren projekt ali različne dele državne pomoči za določen projekt in Komisija lahko to odobri, če je mogoče za vsak del dokazati spodbujevalni učinek in nujnost. Nemčija pa poleg že zaključenega programa ni proglasila nobenih nadaljnjih naložbenih programov podjetja Kronoply. Program, za katerega je bilo načrtovano financiranje, pa je bil zaključen približno eno leto pred priglasitvijo nove načrtovane pomoči. Komisija je zato prišla do zaključka, da naj bi z drugo priglasitvijo želeli doseči prej zavrnjeno višjo intenzivnost pomoči v višini 35 odstotkov, ne da bi pri tem nastali dodatni upravičeni stroški, za katere bi lahko bila odobrena pomoč v višini 3 936 947 EUR, in ne da bi obstajala spodbujevalni učinek in nujnost.

(25)

Kot je v svoji sodbi z dne 5. oktobra 2000 v pravni zadevi C-288/96 (Zvezna republika Nemčija/Komisija) (12) pojasnilo Sodišče Evropskih skupnosti, mora Komisija takšno pomoč označiti kot pomoč za tekoče poslovanje, saj se jo dodeli, ne da bi se od upravičenca zahtevala dolžnost glede uporabe in je določena za izboljšanje finančnega položaja podjetja.

(26)

Komisija je sicer mnenja, da je bilo s temi pripombami v zadostni meri prikazano, da dodelitev nadaljnje pomoči ne bo vodila k novi naložbi in da ne bo dajala spodbude, vendar želi zaradi odgovorov na pripombe Nemčije in podjetja Kronoply še bolj natančno obravnavati pojem spodbujevalnega učinka.

(27)

Na poslovne naložbe je potrebno gledati kot na dinamičen proces. Pomembno je razlikovanje med predhodno fazo in naknadno fazo:

(28)

V točki 4.2 Smernic o regionalni pomoči se za proučitev, ali ima pomoč spodbujevalni učinek, uporablja sledeči preizkus: prejemnik pomoči mora vlogo za pomoč vložiti pred začetkom izvajanja projekta. Če je temu tako, Komisija izhaja iz dejstva, da obstaja spodbujevalni učinek.

(29)

Nemčija in podjetje Kronoply sta v svojih pripombah izrazila mnenje, da so bili pogoji iz točke 4.2 Smernic o regionalni pomoči izpolnjeni, saj je podjetje Kronoply vlogo za pomoč vložilo pred začetkom izvajanja projekta.

(30)

S preizkusom v točki 4.2 naj bi se poskušalo preveriti spodbujevalni učinek, ne da bi pri tem preveč vplivali na naložbo. Obširna preiskava vseh gospodarskih vidikov investicijske odločitve prejemnika pomoči bi se lahko izkazala za zelo težavno ali dolgotrajno, s tem pa bi zavirala naložbo in gospodarski razvoj regije.

(31)

Odločilno pri oceni spodbujevalnega učinka dodatne pomoči v višini 3,5 odstotkov je, ali je razlika med 31,5 % in 35 % imela velik vpliv na spodbujevalni učinek in ali je vplivala na investicijsko odločitev podjetja Kronoply:

(32)

Namesto da bi še naprej obravnavala predhodno odločitev podjetja Kronoply, Komisija meni, da se je bolj smiselno opirati na dejstva. Jasno je, da se je Kronoply odločil za naložbo in nadaljeval z dejavnostmi še po tem, ko je bila podjetju odobrena intenzivnost pomoči zgolj v višini 31,5 odstotkov. Naložbeni projekt je bil dokončan po prvotnem načrtu. Kronoply svojega naložbenega projekta kljub zmanjšani intenzivnosti pomoči ni uskladil.

(33)

Kronoply svojega ravnanja ne bo spremenil, ne glede na to, ali bo podjetje prejelo nadaljnjo pomoč ali ne: niti en oporna točka ne nakazuje, da bo nadaljnja pomoč podjetje Kronoply spodbudila k povečanju proizvodnje ali širitvi proizvodnih obratov. Ker so naložbe že izvedene, ni razloga za skrb, da bi Kronoply ustavil proizvodnjo, tudi če ne prejme nobene nadaljnje pomoči.

(34)

Komisija je prišla do zaključka, da dodelitev pomoči v višini nadaljnjih 3,5 odstotkov ne bi imela spodbujevalnega učinka.

(35)

Kot je že pojasnjeno v sklepu o sprožitvi postopka, morajo pomoči učinkovati kot spodbude, če naj bi prispevale k pospešitvi gospodarskega razvoja določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja v smislu člena 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES. Če je naložba, kot v tem primeru, že izvedena, pomoč ne učinkuje kot spodbuda in ne vodi k novim naložbam ali k odpiranju novih delovnih mest. Zato Komisija pomoči ne more upravičiti z zvišanjem novih naložb ali z odpiranjem novih delovnih mest v smislu člena 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES. Komisija je zopet prišla do zaključka, da je dodatna pomoč v višini 3 936 947 EUR pomoč za tekoče poslovanje.

(36)

Glede na pojasnila v sklepu o sprožitvi postopka Komisija zastopa stališče, da načelo nujnosti izhaja neposredno iz koncepta nadzora državnih pomoči. Komisija lahko pomoč kot združljivo s členoma 87(2) in 87(3) označi le v primeru, ko lahko potrdi, da pomoč pripomore k uresničitvi enega od omenjenih ciljev, katerih pa upravičeno podjetje v normalnih tržnih pogojih s svojimi ukrepi ne bi moglo doseči. To je v skladu z običajno prakso Komisije, ki jo je zlasti v svoji sodbi z dne 17. septembra 1980 v pravni zadevi 730/79 (Phillip Morris/Komisija) (13) potrdilo Sodišče Evropskih skupnosti.

(37)

Kot je navedeno v odstavkih 26 do 35, načrtovana pomoč ne spodbuja nove naložbe ali odpiranja novih delovnih mest. Od prejemnika pomoči ne zahteva niti povračila niti prispevka k cilju skupnega interesa. Zato gre v tem primeru za pomoč za tekoče poslovanje z namenom pokritja tekočih stroškov, ki bi jih sicer podjetje Kronoply moralo pokriti samo.

(38)

Točka 4.15 Smernic o regionalni pomoči običajno prepoveduje pomoč za tekoče poslovanje. Tovrstne pomoči pa je mogoče izjemoma dodeliti v območjih, ki spadajo v področje uporabe člena 87(3)(a) Pogodbe ES, če so i) upravičene zaradi svojega prispevka k regionalnem razvoju in če so ii) upravičene po svoji vrsti in je njihova višina sorazmerno primerna glede na omejitve. Nemčija ni predložila podatkov o morebitnih omejitvah niti ni prikazala, kako naj bi nadaljnja pomoč prispevala k regionalnem razvoju.

(39)

Iz dejstev izhaja, da nadaljnja pomoč ni nujna, saj se je podjetje Kronoply odločilo, da bo nadaljevalo s svojo dejavnostjo, potem ko je bila odobrena nižja intenzivnost pomoči v višini 31,5 odstotkov. To pomeni, je poslovanje podjetja rentabilno ali da podjetje vsekakor ni odvisno od nadaljnjih pomoči. Vsaka nadaljnja pomoč v tej fazi bi bila za Kronoply nepričakovana pridobitev.

(40)

Komisija je zato prišla do zaključka, da pomoč v tem primeru tudi zaradi tega ni združljiva s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, ker ni nujna za regionalni razvoj.

(41)

V zaključku se prouči, ali so izjeme iz določb členov 87(2) in 87(3) Pogodbe ES uporabne pri pomoči:

(42)

Komisija je prišla do zaključka, da priglašena pomoč predstavlja državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ker pomoč ne učinkuje kot spodbuda niti ni nujna, ni uporabna nobena izjema iz določb členov 87(2) in 87(3) Pogodbe ES. Pomoč je torej nedopustna pomoč za tekoče poslovanje in se je ne sme dodeliti –