Poročevalka:	Alena MASTANTUONO
Soporočevalec:	Angelo PAGLIARA

Zaprosilo	Evropska komisija, 21. 12. 2023
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	29. 1. 2024
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 2. 2024
Plenarno zasedanje št.	586
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	193/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialno odbor (EESO) pozdravlja sveženj pomoči za MSP kot poskus umestitve malih in srednjih podjetij (MSP) v središče evropske zakonodaje ter evropskih strategij, razprav in ukrepov v podporo konkurenčnosti. EESO je sicer navdušen nad vnovično zavezo Evropske komisije načelu „najprej pomisli na male“, ki pa jo je treba prenesti v oprijemljive ukrepe. Naslednja Komisija bi morala to zavezo prednostno obravnavati in skrbeti, da se nadaljuje.

1.2

Čeprav EESO priznava politično sporočilo, iz katerega izhaja ta pobuda, je treba s praktičnimi ukrepi storiti še več za odporno in dinamično okolje za MSP. Upoštevanje prispevka MSP k realnemu gospodarstvu je povezano s podpiranjem načel boljšega pravnega urejanja. Sveženj pomoči za MSP daje signal v tej smeri z napovedjo imenovanja odposlanca EU za MSP in zavezanostjo dolgoročnemu zmanjšanju na regulativnem področju.

1.3

EESO spodbuja institucije EU, naj odpravijo vztrajne ovire za poslovanje na enotnem trgu. To je še vedno ključno za omogočanje ekonomij obsega, rasti, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in naložb. Zakonodaja EU prepogosto omogoča različen prenos v zakonodajo držav članic EU, politika Komisije glede izvrševanja pa ni dovolj ostra do držav članic, ki uvajajo nacionalna pravila ali upravne zahteve, ki povzročajo razdrobljenosti trga.

1.4

EESO meni, da bi bilo treba MSP omogočiti lažji dostop do finančnih sredstev, bodisi nepovratnih sredstev, posojil ali drugih finančnih instrumentov, pomoč pa naj bo prilagojena. EESO prav tako poziva Komisijo, naj uvede vse potrebne ukrepe za spodbujanje MSP k odgovornemu ravnanju pri dostopu do financiranja EU.

1.5

EESO poudarja, da mora biti zakonodaja podjetjem prijazna in v celoti odražati težave ter različne izzive, s katerimi se soočajo MSP in velika podjetja. Pomembno je, da podjetja pri poslovanju spoštujejo socialne pravice ter pravila o varnosti in zdravju ter da lahko uporabijo svoj potencial za prispevanje k trajnostnemu razvoju. Hkrati je treba vzpostaviti pogoje za izkoriščanje njihovega potenciala.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Sporočilo o svežnju pomoči za MSP je bilo objavljeno 12. septembra 2023 in vključuje: — predlog uredbe o zamudah pri plačilih (1); — predlog direktive o poenostavitvi obdavčitve za MSP (2) in — sklop ukrepov, ki prinašajo poenostavitve za MSP, s katerimi naj bi izboljšali dostop do financiranja in usposobljene delovne sile ter podpirali MSP v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO na splošno pozdravlja politično sporočilo, ki ga Komisija daje s svežnjem pomoči za MSP. MSP bi morala biti v središču vsakega zakonodajnega ukrepa, saj so najpomembnejši sestavni del evropske industrije in gospodarstva. Štiriindvajset milijonov evropskih MSP predstavlja 99 % vseh podjetij v EU, pri čemer jih je večina mikro podjetij, in dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju v EU.

3.2

Po mnenju EESO je pomembno, da MSP spoštujejo socialne pravice in da se jim omogoči izkoristiti potencial, ki ga imajo za prispevanje k trajnostnemu razvoju. Hkrati morajo zakonodajalci ustvariti okolje, ki omogoča enostaven dostop do financiranja, cenovno dostopne energije in usposobljene delovne sile, ki bo pripravljena na dvojni prehod.

3.3

Iz ankete Eurochambres Economic Survey 2024, ki temelji na odgovorih več kot 43 000 podjetnikov iz vse Evrope (od katerih jih je 95 % lastnikov MSP), je razvidno, da bodo v letu 2024 največji izzivi pridobivanje energentov in surovin, stroški dela in pomanjkanje usposobljene delovne sile. Taki rezultati so zato jasen poziv k političnemu ukrepanju za zmanjšanje negotovosti v poslovni skupnosti ter izboljšanje predvidljivosti in odpornosti evropskega gospodarstva. EESO z namenom preprečevanja nelojalne konkurence poziva k spodbudam za odgovorno poslovno ravnanje.

3.4

EESO zato pozdravlja odločitev Komisije, da nekatere od teh vidikov obravnava v okviru sporočila o svežnju pomoči za MSP. Izrazit poudarek na izboljšanju regulativnega okvira spremljata vnovična zaveza načelu, da je treba sistematično „najprej pomisliti na male“, in zmanjševanju birokracije. Ti vidiki so že več let pereča tema, evropska sozakonodajalca pa bi morala zakonodajo nadalje razviti in jo prilagoditi potrebam MSP.

3.5

Za sporočilo o svežnju pomoči za MSP je značilno tudi pripisovanje vse večjega pomena procesu digitalizacije pri poenostavljanju postopkov. Izboljšati je treba skladnost in nadzor ter zagotoviti, da lahko MSP ohranjajo korak s časom brez nepotrebnih bremen. Čeprav je digitalizacija načinov in postopkov nedvomno koristna, imajo MSP pri njenem uvajanju pogosto težave zaradi omejenih finančnih sredstev in spodbud. Digitalizacijo bi bilo treba spodbujati, ne pa je predpisovati kot obvezno.

3.6

EESO z obžalovanjem ugotavlja, da sveženj ne predvideva novih rešitev za podjetja ter da bo teh nekaj novih ukrepov nanje vplivalo omejeno in z zamudo.

3.7

EESO poudarja, da bi morale rešitve za spopadanje z izzivi, s katerimi se soočajo evropska podjetja, upoštevati evropski model socialne ekonomije. Spodbujanje socialnega dialoga in kolektivna pogajanja imajo pomembno vlogo pri doseganju ravnovesja med gospodarsko in družbeno ambicijo ter zmanjševanju neskladja v znanju in spretnostih.

3.8

EESO poziva k vzpostavitvi ugodnih pogojev, ki bodo evropskim podjetjem omogočali dostop do financiranja in zaposlovanja ob hkratnem upoštevanju zdravja in varnosti pri delu. Da bi to dosegli, poziva k nadaljnji podpori za MSP in k ukrepom, s katerimi bi olajšali spoštovanje zakonodaje o zdravju, varnosti in varstvu okolja. To je pomembno, da se preprečijo nezgode pri delu in z delom povezana škoda za zdravje.

3.9

EESO ponavlja stališče iz svojih predhodnih mnenj, da morajo biti industrijska, energetska in podnebna strategija usklajene. Poudarja tudi, da se mora EU zavezati ambicioznemu programu za odpravo preostalih ovir za enotni trg, da se omogočijo ekonomije obsega, rast in naložbe.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

V ukrepu št. 1 sporočila o svežnju pomoči za MSP je predlagana direktiva o poenostavitvi obdavčitve. EESO na splošno pozdravlja prizadevanja za poenostavitev in zmanjšanje bremen na področju DDV v čezmejnih dejavnostih. Vseeno ugotavlja, da je treba za odpravo drugih dolgotrajnih ovir storiti več. Razdrobljenost na enotnem trgu ter različna nacionalna pravila o blagu in storitvah pomenijo precejšnje breme za podjetja.

4.2

EESO pozdravlja zavezanost Komisije, da bo v novih zakonodajnih predlogih sistematično upoštevala posebne določbe, prijazne do MSP, kot je navedeno v ukrepu št. 2. Preizkus za MSP je ključnega pomena za ureditev, ki bo primerna za MSP, in ga je treba uporabljati pravilno, da bo učinkovit. Vpliv delegiranih in izvedbenih aktov na MSP je treba temeljito oceniti.

4.3

Enotna in kakovostna uporaba preizkusa za MSP je ključna. Službe Komisije morajo o potrebah MSP razmisliti v zgodnjih fazah postopka ocene učinka. To je treba početi sistematično, z bolj vključujočim sodelovanjem socialnih partnerjev in poslovnih organizacij. V ocenah učinka je treba razlikovati med različnimi razredi velikosti MSP in oceniti posredni učinek politik (vključno s socialnimi vprašanji).

4.4

Za boljšo pripravo zakonodaje si je treba prizadevati z odpravo nepotrebnih bremen, ki izhajajo iz obravnavanih predlogov, ne da bi pri tem znižali socialne ali okoljske standarde. EESO poudarja, da k preprečevanju birokracije lahko prispeva boljša uporaba obstoječih orodij. Dober primer za to je, da se v vsakem zakonodajnem predlogu navedejo pričakovane obveznosti, ki iz njega izhajajo, kar med drugim prispeva k boljšemu razumevanju v smislu skupnega bremena. EESO spodbuja Komisijo, naj z digitalnimi orodji izmeri morebitno upravno breme ter prepreči prekrivanje obveznosti in nasprotujoče si ukrepe. Natančneje, EESO poziva Komisijo, naj opredeli obstoječe obveznosti podjetij in takoj začne izvajati program zmanjševanja bremena za podjetja, in sicer z dejavnim vključevanjem evropskih socialnih partnerjev in poslovnih organizacij.

4.5

EESO pozdravlja imenovanje odposlanca EU za MSP in predlog, da bi ta sodeloval na zaslišanjih Odbora za regulativni nadzor. Poziva, naj odposlanec EU o rezultatih zaslišanj Odbora za regulativni nadzor poroča v Svetu EU za konkurenčnost ter na sestankih z nacionalnimi odposlanci za MSP in socialnimi partnerji. Komisija mora poskrbeti, da bo v mandatu v obdobju 2024–2029 ta oseba imela podjetniško ozadje ter dobro opredeljen nabor pristojnosti in odgovornosti, funkciji pa dodeliti ustrezno kadrovsko in finančno podporo. Okrepiti bi bilo treba komunikacijske kanale med nacionalnimi odposlanci za MSP in skupnostjo MSP v državah članicah. Spodbujati bi bilo treba redne in strukturirane dialoge s poslovnimi organizacijami in socialnimi partnerji, da bi okrepili sinergije in zagotovili skladnejše izvajanje politik.

4.6

V zvezi z ukrepom št. 5 EESO poudarja, da morata Svet Evropske unije in Evropski parlament že zdaj začeti izvajati ocene učinka bistvenih sprememb predlogov Komisije. EESO poudarja, da ocenjevanje ne sme ostati le obljuba, temveč ga je treba izvajati sistematično. Bistvene spremembe predlogov Komisije pomenijo precejšnje spremembe pričakovanega učinka.

4.7

V zvezi z ukrepom št. 7 EESO meni, da so regulativni peskovniki obetavna zamisel, vendar je treba upoštevati socialne in okoljske standarde. Podjetja potrebujejo prostor za preizkušanje in eksperimentiranje, preden začnejo investirati. EESO poudarja, da mora inovacijska politika temeljiti na večdeležniškem pristopu, ki v opredelitev vsebine regulativnih peskovnikov vključuje MSP, civilno družbo in druge ustrezne organizacije: potrebe podjetij so poglavitno merilo za koristno uporabo regulativnih peskovnikov. Ustvariti bi bilo treba sinergije v programih EU, skupnost MSP pa bi morala izkoristiti take priložnosti kot bistven steber evropskih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov. Zagotoviti je treba preglednost in konkurenčno nevtralnost, zlasti glede nediskriminatorne izbire udeležencev. Ob upoštevanju spodbujanja uporabe regulativnih peskovnikov za neto ničelne industrije ter spodbujanja novih oblik socialno-okoljskega podjetništva in eksperimentiranja z alternativnimi poslovnimi modeli za večjo demokracijo, EESO poudarja, kako pomembno je, da so regulativni peskovniki na voljo podjetjem iz vseh gospodarskih sektorjev.

4.8

Ukrep št. 8 se nanaša na uvedbo tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“ do konca leta 2023 in širše področje uporabe enotnega digitalnega vstopnega mesta. EESO poudarja, da so prizadevanja za pospešitev digitalizacije z namenom zmanjšanja in poenostavitve upravnih postopkov z medsebojnim povezovanjem javnih storitev v Evropi ključna ne le za digitalni prehod, temveč za celotno gospodarstvo. Poudarja tudi, da je učinkovitost enotnega digitalnega vstopnega mesta odvisna od pripravljenosti in sposobnosti držav članic za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poleg tega poudarja, da cilj digitalizacije sistemov socialne varnosti ni le poenostavitev, temveč mora izboljšati čezmejno sodelovanje in izvrševanje ter boj proti goljufijam.

4.9

EESO poziva institucije EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja na področju digitalizacije in spodbujajo uvajanje uporabnikom prijaznih rešitev. Številne regulativne ravni bi bilo mogoče poenostaviti z digitalnimi orodji. EESO denimo priporoča izdelavo aplikacije za izračun plač napotenih voznikov v realnem času in uvedbo enotne evropske identifikacijske številke za DDV, ki bi nadomestila digitalni DDV. Kljub temu je treba še veliko storiti na področju priznavanja izdajanja elektronskih računov v EU.

4.10

Komisija v ukrepu št. 9 omenja sklop predlogov, objavljenih oktobra 2023, za racionalizacijo zahtev glede poročanja, s katero bi izpolnili cilj 25-odstotnega zmanjšanja poročanja. EESO meni, da je to prvi korak v pravi smeri. Vendar se je treba zmanjšanja regulativnega bremena evropskih podjetij lotiti precej bolj ambiciozno. EESO hkrati priporoča, naj zmanjšanje poročanja ne ogroža doseganja konkretnih socialnih in okoljskih ciljev.

4.11

EESO odločno podpira vsa prizadevanja za boj proti zamudam pri plačilih, ki so določena v ukrepu št. 10. Pravočasno plačevanje prispeva k bolj zdravemu gospodarskemu okolju in služi strateškemu namenu poglabljanja enotnega trga. EESO ugotavlja tudi dve veliki splošni težavi, povezani z zamudami pri plačilih: prva je izvrševanje sedanjih pravil, druga pa so zamude pri plačilih javnih organov. Konkretni ukrepi za obravnavo teh vidikov sedanjih pravil bodo spodbudili premik h kulturi takojšnjega plačevanja.

4.12

Komisija bo v okviru svojega ukrepa št. 11 z ustrezno strukturo upravljanja programa InvestEU spodbujala države članice, naj nacionalnim oddelkom programa InvestEU dodelijo dodatne vire in olajšajo prispevke mehanizma za okrevanje in odpornost v program InvestEU z dodatnimi smernicami o uporabi načela, da se ne škoduje bistveno. Komisija bi morala v svojem predlogu vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki ga je opravila v letu 2023, postaviti MSP v središče in obstoječih sredstev za evropska MSP ne bi smela zmanjšati. EESO spodbuja države članice, naj zaradi uspeha programa InvestEU odobrijo povečanje njegovega proračuna. Nazadnje, EESO v svojem poročilu o vmesni oceni mehanizma za okrevanje in odpornost (4) poudarja, kako prekomerna birokracija in obremenjujoča zakonodaja močno omejujeta učinkovito dodeljevanje finančnih sredstev zelenim in digitalnim projektom. EESO ugotavlja, da vzpostavitev ali okrepitev ugodnega poslovnega okolja za MSP ne sme potekati na škodo človekovih pravic in okolja. Hkrati predlaga posebne pogoje, ki bi jih spremljale spodbude za MSP, ki spoštujejo človekove pravice, dostojno delo in trajnostnost.

4.13

EESO podpira ukrep št. 12 za vzpostavitev pilotnega mehanizma s sredstvi v višini okrog 300 milijonov EUR, ki bo izvoznim agencijam omogočil podporo MSP pri trgovanju z Ukrajino. Poziva tudi k pospešitvi dela v zvezi z evropsko strategijo za izvozne kredite, s katero bi zagotovili učinkovitejšo in skladnejšo ponudbo izvoznih kreditov (jamstev) v celotni EU, s poudarkom na rešitvah, ki pokrivajo tudi potrebe MSP.

4.14

Namen ukrepa št. 13 je izboljšati udeležbo MSP v javnih naročilih. Ta ukrep EESO še zlasti pozdravlja glede na to, da se MSP pogosto spoprijemajo s precejšnjimi ovirami pri oddajanju ponudb za javna naročila in pridobivanju javnih naročil, kot so dolgotrajni in zapleteni postopki za zbiranje ponudb, nezadostna seznanjenost s prihodnjimi javnimi naročili, asimetrija znanja med velikimi in malimi podjetji, omejeni viri, zamude pri plačilih javnih organov in pomanjkanje izkušenj pri oddajanju ponudb za javna naročila. Za lažji dostop MSP do javnih razpisov EESO predlaga razdelitev javnih naročil na sklope. EESO ugotavlja, da bi bilo treba dati dostop do javnih naročil tistim poslovnim subjektom, ki ravnajo odgovorno, tudi glede dostojnega dela ter zdravja in varnosti delavcev.

4.15

V ukrepu št. 14 je predlagano, naj imajo MSP na voljo enostaven in standardiziran okvir za poročanje o okoljskih, socialnih in upravljavskih zadevah. Glavni poudarek bi moral biti na upravljanju preoblikovanja vsakega podjetja. Te zahteve bi lahko izpolnjevali prostovoljni standardi za MSP, ki jih predlaga skupina EFRAG in bi jih bilo treba temu ustrezno nadalje razviti. V zvezi s tem EESO opozarja na svoje mnenje o trajnostnem upravljanju podjetij (5).

4.16

Komisija z ukrepom št. 15 predlaga prizadevanje za standard ali opredelitev zelenih posojil, zlasti za MSP. EESO poudarja, da mora biti oblikovanje zahtev za zelena posojila sorazmerno tudi z velikostjo podjetij in da enoten pristop ni primeren za MSP. Poleg tega bi morale biti zahteve usklajene s podatkovnim okvirom v prostovoljnem standardu za MSP.

4.17

Glede predlagane ocene prilagoditve deleža zelenih sredstev, prijazne do MSP, v ukrepu št. 15 se EESO strinja, da je pomembno tak pregled opraviti v juniju 2024. Dejavniki za poenostavitev taksonomije za MSP so znani. Vseeno ostajajo precejšnji dvomi, ali je poenostavitev izvedljiva za MSP. Ponujanje trajnostnih posojil MSP je zaradi manjših količin drago. Za spodbujanje potrebnega znatnega povečanja naložb so bistvene finančne spodbude. Te bi lahko vključevale zmanjšane kapitalske zahteve, listinjenje trajnostnih posojil MSP, javna sredstva za pokritje začetnih izgub ali za uporabo kot instrument zavarovanja v Eurosistemu in ohranitev delovne sile. EESO pripominja tudi, da MSP ne morejo izpolnjevati zahtev glede poročanja o taksonomiji na več ravneh, zato ne bi smela biti več vključena v imenovalec deleža zelenih sredstev. Poseben delež zelenih sredstev za MSP bi lahko spodbudil preobrazbo v sektorju MSP, če bi temeljil na jasnem in prožnem okviru EBA za zeleni prehod in financiranje MSP.

4.18

EESO pozdravlja prizadevanja za izboljšanje priznavanja kvalifikacij in spretnosti državljanov tretjih držav, da bi se zmanjšale vrzeli v spretnostih na trgu dela EU, kot je navedeno v ukrepu št. 16. Pomanjkanje usposobljene delovne sile je eden največjih izzivov za evropska podjetja. Glede na staranje evropskega prebivalstva je jasno, da so potrebne dobro upravljane migracije, hkrati pa je treba spoštovati tudi pristojnosti držav članic na tem področju. Pomanjkanje delovne sile je v nekaterih primerih povezano s spretnostmi, v nekaterih pa morebiti z delovnimi pogoji. EESO poudarja, da so potrebne odzivne politike na področju spretnosti, pri katerih je treba upoštevati dejanske potrebe trga dela in ki jih je treba opredeliti skupaj s socialnimi partnerji. Izboljšanje priznavanja kvalifikacij je ključno za lažje usklajevanje spretnosti, pa tudi za to, da delavci vidijo koristi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okviru izpopolnjevanja in preusposabljanja. Komisija mora poskrbeti, da bodo podjetja nabor talentov EU zlahka uporabljala v praksi.

4.19

Ukrep št. 17 je osredotočen na izboljšanje sodelovanja s skupinami, katerih neizkoriščeni podjetniški potencial je še vedno velik, kot so ženske, mladi in invalidi. EESO poudarja, da bi bilo treba veliko pozornosti nameniti programom zanje in programom za pospeševanje, ki podpirajo te skupine.

4.20

Komisija z ukrepom št. 18 predlaga, da se analizira, ali sedanja opredelitev MSP ustreza svojemu namenu, in oblikuje usklajena opredelitev za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. EESO v celoti podpira načelo „najprej pomisli na male“, po katerem je treba zakonodajo EU pripraviti glede na vpliv na manjša podjetja. Z vidika predvidljivega in stabilnega regulativnega okvira bi bila zaradi pravilne uporabe tega načela razprava o pregledu opredelitve MSP manj nujna.

4.21

EESO podpira ukrep št. 19 za spodbujanje prenosov podjetij. Ukrepi na ravni EU bi lahko vključevali ozaveščanje o spretnostih, potrebnih za uspešen prenos, ukrepe za spodbujanje in orodja za zgodnje opozarjanje. Kot je že poudaril v enem od svojih mnenj (6), EESO meni, da je razvoj dobro delujočih ekosistemov in podpornih storitev za prenos podjetij bistven za ohranjanje možnosti preživljanja ter gospodarstev podeželskih in monoindustrijskih območij. EESO spodbuja Komisijo in države članice, naj posodobijo priporočila Sveta o prenosih podjetij iz leta 1994.

4.22

Inovativna MSP morajo prejeti podporo in sredstva za uspešno delovanje. MSP so odvisna predvsem od bank, te pa pogosto ne zagotavljajo potrebnega tveganega kapitala. V zadnjih letih se je dostop do kapitala izboljšal, vendar rast mladih inovativnih podjetij ovira zlasti pomanjkanje kapitala za rast. Spodbujati bi bilo treba zasebne naložbe, in sicer z nadaljnjim razvojem evropskega trga za tvegani kapital, zmanjšanjem tveganj v zvezi z instrumenti (jamstva, davčni dobropisi, finančne spodbude) za strateške naložbe in vzpostavitvijo alternativ javnim trgom (vključno s poslovnimi angeli, javnim semenskim kapitalom, javnimi investicijskimi skladi, zadrugami), na primer na podlagi načel vzajemnega prevzemanja tveganj.

4.23

EESO poziva Komisijo, naj opravi pregled specifičnih ovir, da podjetniki, ki so doživeli stečaj ali postali insolventni, ne morejo dobiti druge priložnosti.

---

(1)  COM(2023) 533 final; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (COM(2023) 533 final – 2023/0323 (COD)) (UL C, C/2024/2101, 26.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2101/oj).

(2)  (COM(2023) 528 final; Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Sveta o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja ter spremembi Direktive 2011/16/EU (COM(2023) 528 final – 2023/0320 (CNS)) (UL C, C/2024/2103, 26.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2103/oj).

(3)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(4)  Poročilo o oceni EESO Vmesna ocena mehanizma za okrevanje in odpornost.

(5)   UL C 443, 22.11.2022, str. 81.

(6)   UL C 486, 21.12.2022, str. 9.