Uradni list C 138/19.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/2

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 24. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Corte suprema di cassazione – Italija) – Agenzia delle Dogane/Silcompa SpA

(Zadeva C-95/19) (1)

(Predhodno odločanje - Direktiva 76/308/EGS - Člena 6 in 8 ter člen 12, od (1) do (3) - Vzajemna pomoč pri izterjavi nekaterih terjatev - Obveznost plačila trošarine v dveh državah članicah za iste transakcije - Direktiva 92/12/ES - Člena 6 in 20 - Sprostitev proizvodov v porabo - Ponareditev spremnega administrativnega dokumenta - Nepravilnosti ali prekrški, do katerih je prišlo med premikanjem trošarinskih proizvodov, ki so pod režimom odloga plačila te dajatve - Nepravilna odprema proizvodov iz režima odloga plačila trošarine - „Podvojitev davčne terjatve“ v zvezi s trošarinami - Nadzor, ki ga opravijo sodišča države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ - Zavrnitev zaprosila za pomoč, ki so ga predložili pristojni organi druge države članice - Pogoji)

(2021/C 138/02)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Corte suprema di cassazione

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Agenzia delle Dogane

Tožena stranka: Silcompa SpA

Izrek

Člen 12(3) Direktive Sveta z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin (76/308/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2001/44/ES z dne 15. junija 2001, v povezavi s členom 20 Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/108/EGS z dne 14. decembra 1992, je treba razlagati tako, da lahko v okviru postopka za izpodbijanje, ki se nanaša na izvršilne ukrepe, sprejete v državi članici, v kateri ima sedež zaprošeni organ, pristojni organ te države članice zavrne ugoditev zaprosilu za izterjavo trošarin, ki so ga pristojni organi druge države članice vložili v zvezi s proizvodi, nepravilno odpremljenimi iz režima odloga plačila trošarine v smislu člena 6(1) Direktive 92/12, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/108, če to zaprosilo temelji na dejstvih, ki se nanašajo na iste izvozne transakcije, ki so že predmet izterjave trošarin v državi članici, v kateri ima sedež zaprošeni organ.

(1) UL C 182, 27.5.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/3

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 25. februarja 2021 – Evropska komisija/Kraljevina Švedska, Kraljevina Danska, Republika Finska, Evropski parlament, Evropska agencija za kemikalije

(Zadeva C-389/19 P) (1)

(Pritožba - Uredba (ES) št. 1907/2006 - Registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij - Sklep Evropske komisije o avtorizaciji nekaterih uporab svinčevega sulfokromata rumenega in svinčevega kromata molibdata sulfata rdečega, ki sta snovi, vključeni v Prilogo XIV k tej uredbi - Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost - Pogoji za izdajo avtorizacije - Preizkus nerazpoložljivosti alternativ)

(2021/C 138/03)

Jezik postopka: švedščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: najprej R. Lindenthal, K. Mifsud-Bonnici in G. Tolstoy, potem R. Lindenthal in K. Mifsud-Bonnici, agenti, skupaj s K. Nordlander, advokat)

Druge stranke v postopku: Kraljevina Švedska (zastopniki: najprej C. Meyer-Seitz, H. Shev, J. Lundberg, H. Eklinder in A. Falk, potem O. Simonsson, C. Meyer-Seitz, M. Salborn Hodgson, R. Shahsavan Eriksson, H. Shev in H. Eklinder, agenti), Kraljevina Danska (zastopniki: najprej J. Nymann-Lindegren, M. S. Wolff in P. Z. L. Ngo, potem J. Nymann-Lindegren in M. S. Wolff, agenti), Republika Finska (zastopnik: S. Hartikainen, agent), Evropski parlament (zastopniki: A. Neergaard, A. Tamás in C. Biz, agenti), Evropska agencija za kemikalije (ECHA) (zastopniki: najprej M. Heikkilä, W. Broere in C. Schultheiss, potem M. Heikkilä, W. Broere in J. Löfgren, agenti)

Izrek

1.	Točka 2 izreka sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2019, Švedska/Komisija (T-837/16, EU:T:2019:144), se razveljavi.

2.	Pritožba se v preostalem zavrne.

Učinki Izvedbenega sklepa Komisije C(2016) 5644 final z dne 7. septembra 2016 o avtorizaciji nekaterih uporab svinčevega sulfokromata rumenega in svinčevega kromata molibdata sulfata rdečega na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta se ohranijo, dokler Evropska komisija ponovno ne odloči o vlogi za avtorizacijo, ki jo je vložila družba DCC Maastricht BV.

4.	Evropska komisija, Kraljevina Švedska, Kraljevina Danska, Republika Finska, Evropski parlament in Evropska agencija za kemikalije (ECHA) nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) UL C 246, 22.7.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/4

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Société Générale SA/Ministre de l'Action et des Comptes publics

(Zadeva C-403/19) (1)

(Predhodno odločanje - Člen 63 PDEU - Prosti pretok kapitala - Davek od dohodkov pravnih oseb - Dvostranske konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja - Obdavčitev dividend, ki jih izplača družba nerezidentka in ki so že obdavčene v drugi državi članici - Zgornja meja odbitka naloženega davka - Pravna dvojna obdavčitev)

(2021/C 138/04)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Société Générale SA

Tožena stranka: Ministre de l'Action et des Comptes publics

Izrek

Člen 63 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, s katero se v okviru sistema za izravnavo dvojne obdavčitve dividend, ki jih prejme družba, ki je zavezana za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb v tej državi članici, v kateri ima sedež, in ki so bile predmet obdavčitve druge države članice, taki družbi prizna davčni odbitek, ki je omejen na znesek, ki bi ga prvonavedena država članica prejela, če bi bile iste dividende obdavčene z davkom od dohodkov pravnih oseb, ne da bi se v celoti izravnala obdavčitev v drugonavedeni državi članici.

(1) UL C 270, 12.8.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/4

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu – Poljska) – Gmina Wrocław/Dyrektor Krajowej Informacji Skarbowej

(Zadeva C-604/19) (1)

(Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 2(1)(a) - Člen 9(1) - Člen 13(1) - Člen 14(1) in (2)(a) - Pojem „dobava blaga“ - Preoblikovanje pravice do trajne uporabe na nepremičnini v lastninsko pravico na podlagi zakona - Občina, ki prejema pristojbine iz naslova preoblikovanja - Pojem „odškodnina“ - Pojem „davčni zavezanec, ki deluje kot tak“ - Izjema - Osebe javnega prava, ki opravljajo dejavnosti ali transakcije kot državni organi)

(2021/C 138/05)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gmina Wrocław

Tožena stranka: Dyrektor Krajowej Informacji Skarbowej

Izrek

Člen 14(2)(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da preoblikovanje pravice do trajne uporabe na nepremičnini v lastninsko pravico, ki je določeno na podlagi nacionalne zakonodaje in za katero je treba plačati pristojbino, pomeni dobavo blaga v smislu te določbe.

Direktivo 2006/112 je treba razlagati tako, da občina – s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče – ob preoblikovanju pravice do trajne uporabe na nepremičnini v lastninsko pravico, ki je določeno na podlagi nacionalne zakonodaje in za katero je treba plačati pristojbino občini, ki je lastnica nepremičnine, kar ji omogoča trajno doseganje dohodka, deluje kot davčni zavezanec v smislu člena 9(1) te direktive, in ne kot državni organ v smislu člena 13(1) navedene direktive.

(1) UL C 383, 11.11.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/6

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. februarja 2021 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

(Zadeva C-658/19) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člen 258 PDEU - Direktiva (EU) 2016/680 - Obdelava osebnih podatkov - Preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj - Neobstoj prenosa in obvestila o ukrepih za prenos - Člen 260(3) PDEU - Predlog za naložitev plačila pavšalnega zneska in denarne kazni)

(2021/C 138/07)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: D. Nardi, G. von Rintelen in S. Pardo Quintillán, agenti)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: L. Aguilera Ruiz, agent)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent)

Izrek

Kraljevina Španija s tem, da ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ, in da zato o teh zakonih in drugih predpisih ni obvestila Evropske komisije, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 63 te direktive.

2.	Kraljevina Španija s tem, da na dan presoje Sodišča v zvezi z dejanskim stanjem še vedno ni sprejela ukrepov, potrebnih za prenos določb Direktive 2016/680 v njeno nacionalno pravo, in zato Evropske komisije o teh ukrepih ni obvestila, še vedno ni izpolnila svojih obveznosti.

3.	Če bi neizpolnitev obveznosti, ugotovljena v točki 1, na datum razglasitve te sodbe še vedno obstajala, se Kraljevini Španiji naloži, naj Evropski komisiji od tega datuma in dokler ta država članica te neizpolnitve obveznosti ne odpravi, plačuje dnevno denarno kazen v višini 89 000 EUR.

4.	Kraljevini Španiji se naloži, naj Evropski komisiji plača pavšalni znesek v višini 15 000 000 EUR.

5.	Kraljevini Španiji se naloži, naj poleg svojih stroškov nosi stroške, nastale Evropski komisiji.

6.	Republika Poljska nosi svoje stroške.

(1) UL C 357, 21.10.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/7

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 24. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – M, A, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid/Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid, T

(Zadeva C-673/19) (1)

(Predhodno odločanje - Azil in priseljevanje - Direktiva 2008/115/ES - Členi 3, 4, 6 in 15 - Begunec, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice - Pridržanje z namenom predaje drugi državi članici - Status begunca v tej drugi državi članici - Načelo nevračanja - Neobstoj odločbe o vrnitvi - Možnost uporabe Direktive 2008/115)

(2021/C 138/08)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: M, A, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid

Tožena stranka: Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid, T

Izrek

Člene 3, 4, 6 in 15 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da država članica državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju, upravno pridrži, da bi izvedla prisilno premestitev tega državljana v drugo državo članico, v kateri ima navedeni državljan status begunca, če ta državljan ni izpolnil odredbe, naj odide v to drugo državo članico, in če zoper njega ni mogoče sprejeti odločbe o vrnitvi.

(1) UL C 423, 16.12.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/7

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 25. februarja 2021 – VodafoneZiggo Group BV/Evropska komisija

(Zadeva C-689/19 P) (1)

(Pritožba - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Direktiva 2002/21/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES - Konsolidacija notranjega trga za elektronske komunikacije - Člen 7(3) in (7) - Osnutek ukrepa, ki ga predloži nacionalni regulativni organ - Trg veleprodaje dostopa na fiksni lokaciji na Nizozemskem - Pomembna skupna tržna moč - Pripombe Evropske komisije, posredovane nacionalnemu regulativnemu organu - Obveznost nacionalnega regulativnega organa, da jih v največji možni meri upošteva - Obseg - Člen 263 PDEU - Ničnostna tožba - Dopustnost - Izpodbojni akt - Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah)

(2021/C 138/09)

Jezik postopka: angleščina

Zadeva

Pritožnica: VodafoneZiggo Group BV (zastopniki: W. Knibbeler, A. Pliego Selie in B.A. Verheijen, advocaten)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: L. Nicolae in G. Braun, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi VodafoneZiggo Group BV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 372, 4.11.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/8

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Supremo – Španija) – Novo Banco SA/Junta de Andalucía

(Zadeva C-712/19) (1)

(Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Prosti pretok kapitala - Obdavčenje - Davek na depozite komitentov v kreditnih institucijah - Davčni odbitki, priznani le institucijam, ki imajo sedež ali podružnice na ozemlju avtonomne skupnosti Andaluzija - Davčni odbitki, priznani le za naložbe v zvezi s projekti, izvedenimi v tej avtonomni skupnosti - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 401 - Prepoved pobiranja drugih nacionalnih davkov, ki jih je mogoče označiti kot prometne davke - Pojem „prometni davek“ - Glavne značilnosti DDV - Neobstoj)

(2021/C 138/10)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Novo Banco SA

Tožena stranka: Junta de Andalucía

Izrek

Svobodo ustanavljanja iz člena 49 PDEU je treba razlagati tako, da glede odbitkov od bruto zneska davka na depozite, ki jih položijo komitenti kreditnih institucij, ki imajo glavni sedež ali podružnice na ozemlju regije države članice,

—	nasprotuje odbitku v višini 200 000 EUR od bruto zneska tega davka v korist kreditnih institucij s sedežem na ozemlju te regije;

—

ne nasprotuje odbitkom od bruto zneska navedenega davka v višini 5 000 EUR na podružnico s sedežem na ozemlju navedene regije, pri čemer se ta znesek zviša na 7 500 EUR za vsako podružnico, ki je v občini z manj kot 2 000 prebivalcev, razen če ti odbitki dejansko ne povzročajo diskriminacije na podlagi kraja sedeža zadevnih kreditnih institucij, ki ne bi bila upravičena, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

Člen 63(1) PDEU je treba razlagati tako, da glede davka na depozite, ki jih položijo komitenti kreditnih institucij, ki imajo glavni sedež ali podružnice na ozemlju regije države članice, nasprotuje odbitkom od bruto zneska tega davka, ki so enaki kreditom, posojilom in naložbam, namenjenim za projekte, izvedene v tej regiji, če se s temi odbitki uresničuje povsem gospodarski cilj.

Člen 401 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, s katero je uveden davek, ki ga morajo plačati kreditne institucije, ker hranijo depozite komitentov, katerega davčna osnova ustreza aritmetični sredini trimesečnega salda teh depozitov in ki ga davčni zavezanec ne more prevaliti na tretje osebe.

(1) UL C 423, 16.12.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/9

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgerichtshof – Avstrija) – Bartosch Airport Supply Services GmbH/Zollamt Wien

(Zadeva C-772/19) (1)

(Predhodno odločanje - Skupna carinska tarifa - Kombinirana nomenklatura - Tarifna uvrstitev - Tarifni številki 8701 in 8705 - Razlaga - Vlačilec za letala)

(2021/C 138/11)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bartosch Airport Supply Services GmbH

Tožena stranka: Zollamt Wien

Izrek

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016, je treba razlagati tako, da tarifna številka 8705 te nomenklature ne zajema vozil za vleko in potiskanje letal, imenovanih „vlačilci za letala“, saj ti vlačilci spadajo pod tarifno številko 8701 navedene nomenklature.

(1) UL C 27, 27.1.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/10

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landesgericht Salzburg – Avstrija) – BU/Markt24 GmbH

(Zadeva C-804/19) (1)

(Predhodno odločanje - Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - Uredba (EU) št. 1215/2012 - Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi - Določbe oddelka 5 poglavja II - Uporaba - Pogodba, sklenjena v državi članici za zaposlitev pri družbi s sedežem v drugi državi članici - Neopravljanje dela med celotnim trajanjem pogodbe - Izključitev uporabe nacionalnih pravil o pristojnosti - Člen 21(1)(b)(i) - Pojem „kraj, v katerem ali iz katerega delavec običajno opravlja svoje delo“ - Pogodba o zaposlitvi - Kraj izpolnitve pogodbe - Obveznosti delavca do njegovega delodajalca)

(2021/C 138/12)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesgericht Salzburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: BU

Tožena stranka: Markt24 GmbH

Izrek

Določbe iz oddelka 5 poglavja II Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, naslovljenega „Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi“, je treba razlagati tako, da se uporabljajo za tožbo zaposlenega s stalnim prebivališčem v državi članici proti delodajalcu s sedežem v drugi državi članici, če je bila pogodba o zaposlitvi dogovorjena in sklenjena v državi članici stalnega prebivališča delavca in je določala, da je kraj opravljanja dela v državi članici delodajalca, tudi če to delo iz razloga, ki ga je mogoče pripisati temu delodajalcu, ni bilo opravljeno.

2.	Določbe iz oddelka 5 poglavja II Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da nasprotujejo uporabi nacionalnih pravil o pristojnosti v zvezi s tožbo, kakršna je ta iz točke 1 izreka te sodbe, ne glede na to, ali se ta pravila izkažejo za ugodnejša za delavca.

Člen 21(1)(b)(i) Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da se tožba, kakršna je ta iz točke 1 izreka te sodbe, lahko vloži pri sodišču v kraju, v katerem ali iz katerega bi moral delavec v skladu s pogodbo o zaposlitvi opraviti bistveni del svojih obveznosti do delodajalca, brez poseganja v člen 7, točka 5, te uredbe.

(1) UL C 45, 10.2.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/11

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Najvyšší súd Slovenskej republiky – Slovaška) – Slovak Telekom a.s./Protimonopolný úrad Slovenskej republiky

(Zadeva C-857/19) (1)

(Predhodno odločanje - Konkurenca - Člen 102 PDEU - Zloraba prevladujočega položaja - Razdelitev pristojnosti med Evropsko komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco - Uredba (ES) št. 1/2003 - Člen 11(6) - Odvzem pristojnosti nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco - Načelo ne bis in idem - Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah)

(2021/C 138/13)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Najvyšší súd Slovenskej republiky

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Slovak Telekom a.s.

Tožena stranka: Protimonopolný úrad Slovenskej republiky

Izrek

Člen 11(6), prvi stavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101] in [102 PDEU] je treba razlagati tako, da je organom, pristojnim za konkurenco v državah članicah, odvzeta pristojnost za uporabo členov 101 in 102 PDEU, kadar Evropska komisija začne postopek za sprejetje odločbe o ugotovitvi kršitve teh določb, če se ta formalni akt nanaša na iste domnevne kršitve členov 101 in 102 PDEU, ki jih je storilo ali so jih storila ista podjetja na istem ali istih trgih proizvodov in na istem ali istih geografskih trgih v istem ali istih obdobjih, kot so tisti, na katere se nanaša ali se nanašajo postopki, ki so jih pred tem začeli ti organi.

Načelo ne bis in idem, kot je določeno v členu 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba razlagati tako, da se uporablja za kršitve konkurenčnega prava, kot je zloraba prevladujočega položaja iz člena 102 PDEU, in da prepoveduje, da bi bilo podjetje ponovno sankcionirano ali preganjano zaradi protikonkurenčnega ravnanja, za katero je že bilo sankcionirano ali glede katerega je bilo ugotovljeno, da zanj ni odgovorno, s prejšnjo odločbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Nasprotno pa se to načelo ne uporablja, če podjetje ločeno in neodvisno preganjata in sankcionirata organ, pristojen za konkurenco v državi članici, in Komisija zaradi kršitev člena 102 PDEU, ki se nanašajo na različne trge proizvodov ali na različne geografske trge, ali če je nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco v državi članici, odvzeta pristojnost na podlagi člena 11(6), prvi stavek, Uredbe št. 1/2003.

(1) UL C 36, 3.2.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/12

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Les Chirurgiens-Dentistes de France in drugi/Ministre des Solidarités et de la Santé, Ministre de l’Enseignement supérieur, de la Recherche et de l’Innovation, Premier ministre

(Zadeva C-940/19) (1)

(Predhodno odločanje - Priznavanje poklicnih kvalifikacij - Direktiva 2005/36/ES - Člen 4f(6) - Nacionalna ureditev - Sprejetost možnosti delnega dostopa do enega od poklicev, za katere velja mehanizem avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij)

(2021/C 138/14)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Les Chirurgiens-Dentistes de France, Confédération des Syndicats médicaux français, Fédération des Syndicats pharmaceutiques de France, Syndicat des Biologistes, Syndicat des Médecins libéraux, Union dentaire, Conseil national de l’Ordre des Chirurgiens-Dentistes, Conseil national de l’Ordre des Masseurs-Kinésithérapeutes, Conseil national de l’Ordre des Infirmiers

Tožene stranke: Ministre des Solidarités et de la Santé, Ministre de l’Enseignement supérieur, de la Recherche et de l’Innovation, Premier ministre

Izrek

Člen 4f(6) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje zakonodaji, v kateri je sprejeta možnost delnega dostopa do enega od poklicev, za katere velja mehanizem avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, določen v poglavju III naslova III te direktive, kakor je bila spremenjena.

(1) UL C 77, 9.3.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/12

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. februarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation du Grand-Duché de Luxembourg – Luksemburg) – XI/Caisse pour l'avenir des enfants

(Zadeva C-129/20) (1)

(Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 2010/18/EU - Revidirani okvirni sporazum o starševskem dopustu - Nacionalna ureditev, ki priznanje pravice do starševskega dopusta pogojuje z zaposlitvijo in posledično obvezno vključitvijo v zadevni sistem socialne varnosti na datum rojstva otroka)

(2021/C 138/15)

Jezik postopka: francoščina

Predložiteveno sodišče

Cour de cassation du Grand-Duché de Luxembourg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: XI

Tožena stranka: Caisse pour l'avenir des enfants

Izrek

Klavzule 1.1, 1.2, 2.1 in 3.1(b) Okvirnega sporazuma o starševskem dopustu (revidirano) z dne 18. junija 2009, ki je v prilogi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES, je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki za priznanje pravice do starševskega dopusta določa pogoj, da je zadevni starš zaposlen neprekinjeno najmanj dvanajst mesecev neposredno pred začetkom starševskega dopusta. Nasprotno pa te klavzule nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki priznanje pravice do starševskega dopusta pogojuje s tem, da ima eden od staršev ob rojstvu ali posvojitvi svojega otroka status delavca.

(1) UL C 191, 8.6.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/13

Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 14. januarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel Bucureşti – Romunija) – Krakvet sp. z o.o. sp.k./Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti, Administraţia Fiscală pentru Contribuabili Nerezidenţi

(Zadeva C-108/19) (1)

(Predhodno odločanje - Člen 99 Poslovnika Sodišča - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Člen 33 - Določitev kraja izvedbe obdavčljivih transakcij - Dobava blaga s prevozom - Dobava blaga, ki je bilo odposlano ali prepeljano s strani ali za račun dobavitelja - Prodaja prek spletne strani - Prevozna pogodba, ki jo je pridobitelj sklenil z družbo, ki jo je predlagal dobavitelj)

(2021/C 138/16)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Bucureşti

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Krakvet sp. z o.o. sp.k.

Toženi stranki: Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti, Administraţia Fiscală pentru Contribuabili Nerezidenţi

Izrek

Člen 33 Direktive Sveta 2006/112/CE z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da kar zadeva blago, ki ga prek spletne strani proda dobavitelj s sedežem v državi članici pridobiteljem, ki so v drugi državi članici, kadar, za namene odpošiljanja tega blaga, ti pridobitelji, v skladu z možnostmi pošiljanja, ki jih ponuja ta dobavitelj, izberejo družbo, ki je predlagana na tej strani, s katero sklenejo pogodbo, ki se razlikuje od pogodbe, ki jih povezuje z navedenim dobaviteljem za nakup navedenega blaga, je treba za to blago šteti, da ga odpošlje ali odpelje „dobavitelj ali […] za njegov račun“ v smislu člena 33, če je vloga tega dobavitelja odločilna glede pobude in organizacije bistvenih faz odpošiljanja ali prevoza tega blaga, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, pri čemer mora upoštevati vse upoštevne okoliščine spora o glavni stvari.

(1) UL C 172, 20.5.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/14

Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 20. januarja 2021 – CCPL – Consorzio Cooperative di Produzione e Lavoro SC, Coopbox group SpA, Coopbox Eastern s.r.o./Evropska komisija

(Zadeva C-706/19 P) (1)

(Pritožba - Člen 181 Poslovnika Sodišča - Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Trg živilske embalaže za prodajo na drobno - Pritožba zoper obrazložitev - Očitno nedopustna pritožba)

(2021/C 138/17)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnici: CCPL – Consorzio Cooperative di Produzione e Lavoro SC, Coopbox group SpA, Coopbox Eastern s.r.o. (zastopniki: najprej S. Bariatti, E. Cucchiara in A. Cutrupi, avvocati, nato E. Cucchiara, avvocato)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: najprej P. Rossi in T. Vecchi, nato P. Rossi, G. Conte in C. Sjödin, agenti)

Izrek

1.	Pritožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2.	CCPL – Consorzio Cooperative di Produzione e Lavoro SC, Coopbox group SpA in Coopbox Eastern s.r.o. nosita svoje stroške in stroške Evropske komisije.

(1) UL C 383, 11.11.2019.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/14

Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 14. januarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Spetsializiran nakazatelen sad – Bolgarija) – Spetsializirana prokuratura/UC, TD

(Zadeva C-769/19) (1)

(Predhodno odločanje - Člen 99 Poslovnika Sodišča - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Direktiva 2012/13/EU - Pravica do obveščenosti v kazenskem postopku - Člen 6 - Pravica do obveščenosti osumljenih ali obdolženih oseb o njihovih pravicah - Člen 47, drugi pododstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah - Obravnavanje zadeve v razumnem roku - Nacionalna zakonodaja, ki določa zaključek sodnega postopka v primeru formalnih pomanjkljivosti obtožnega akta, ki jih ugotovi sodnik - Vrnitev zadeve državnemu tožilcu zaradi sestave novega obtožnega akta - Dopustnost)

(2021/C 138/18)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Stranke v kazenskem postopku v glavni stvari

UC, TD

Ob udeležbi: Spetsializirana prokuratura

Izrek

Člen 6(1), (3) in (4) Direktive 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku, člen 47, drugi pododstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načelo primarnosti prava Unije ter pravico do spoštovanja človekovega dostojanstva je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki je v primeru formalnih napak obtožnega akta, ki je zaradi svoje nejasne vsebine nepopoln ali protisloven, in ki v nobenem primeru ne dopušča tožilcu, da odpravi te pomanjkljivosti tako, da jih popravi na predhodni obravnavi, med katero so bile ugotovljene, in ki sodniku nalaga, da zaključi sodni postopek ter vrne zadevo tožilcu zato, da sestavi nov obtožni akt.

(1) UL C 27, 27.1.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/16

Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 21. januarja 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal du travail de Nivelles – Belgija) – UF/Partena, Assurances sociales pour travailleurs indépendants ASBL, Institut national d’assurances sociales pour travailleurs indépendants (Inasti), Union Nationale des Mutualités Libres (Partenamut) (UNMLibres)

(Zadeva C-105/20) (1)

(Predhodno odločanje - Člen 53(2) in člen 94 Poslovnika Sodišča - Predložitvena odločba - Neobstoj pojasnil glede razlogov, ki utemeljujejo potrebo po odgovoru na vprašanja za predhodno odločanje za rešitev spora o glavni stvari - Očitna nedopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe)

(2021/C 138/20)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal du travail de Nivelles

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: UF

Tožene stranke: Partena, Assurances sociales pour travailleurs indépendants ASBL, Institut national d’assurances sociales pour travailleurs indépendants (Inasti), Union Nationale des Mutualités Libres (Partenamut) (UNMLibres)

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je z odločbo z dne 3. februarja 2020 vložilo tribunal du travail de Nivelles (delovno sodišče v Nivellesu, Belgija), je očitno nedopusten.

(1) UL C 175, 25.5.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Aragón (Španija) 11. decembra 2020 – ASADE – Asociación Estatal de Entidades de Servicios de Atención a Domicilio/Consejería de Sanidad de la Diputación General de Aragón

(Zadeva C-676/20)

(2021/C 138/22)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Aragón

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: ASADE – Asociación Estatal de Entidades de Servicios de Atención a Domicilio

Tožena stranka: Consejería de Sanidad de la Diputación General de Aragón

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je s pravom Unije – členom 49 PDEU (1) ter členoma 76 in 77 (v povezavi s členom 74 in Prilogo XIV) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 (2) – skladna nacionalna zakonodaja, na podlagi katere javni naročniki lahko z zasebnimi nepridobitnimi organizacijami – ne samo prostovoljnimi organizacijami – sklepajo dogovore o opravljanju vseh vrst socialnih storitev za osebe v zameno za povračilo stroškov, ne da bi uporabili postopke, določene v Direktivi o javnem naročanju [2014/24/EU], in ne glede na ocenjeno vrednost, in samo s tem, da se navedene dogovore predhodno opredeli kot nepogodbene?

Ali je s pravom Unije – členom 49 PDEU ter členoma 76 in 77 (v povezavi s členom 74 in Prilogo XIV) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 – skladna nacionalna zakonodaja, ki omogoča, da se za opravljanje zdravstvenih ali socialnih storitev splošnega pomena zaobide zakonodaja o javnem naročanju, in sicer z uporabo tehnike usklajenega ukrepanja, kot dopolnitev ali nadomestitev upravljanja z lastnimi sredstvi, ne ker bi bil ta način primeren za ustrezno opravljanje storitev, temveč zaradi doseganja konkretnih ciljev socialne politike, ki vplivajo na način opravljanja ali ki se zahtevajo od izvajalca, odgovornega za njeno opravljanje, da bi bil izbran, in to tudi kadar se ohrani veljavnost načel javnosti, konkurence in preglednosti?

Če je odgovor pritrdilen, ali je v skladu s pravom Unije – poleg že navedenih določb, tudi členom 15(2)(b) Direktive 2006/123/ES Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra o storitvah na notranjem trgu (3) – da je ta tehnika ukrepanja izključno in izključujoče pridržana nepridobitnim organizacijam – ne le prostovoljnim organizacijam – tudi kadar se spoštuje načelo preglednosti in javnosti?

Ali je treba ob upoštevanju člena 15(2)(b) Direktive o storitvah [2006/123/ES] okoliščino, da se javnim naročnikom daje diskrecijska pravica za uporabo usklajenega ukrepanja za dodelitev nalog upravljanja socialnih in zdravstvenih storitev nepridobitnim organizacijam, razlagati na način, da je enakovredna pogojevanju dostopa do teh storitev glede na pravno obliko? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali je v skladu s členom 15(7) Direktive o storitvah veljavna nacionalna zakonodaja, kakršna je obravnavana, glede na katero država Komisiji ni uradno sporočila vključitve zahteve v zvezi s pravno obliko?

Če bi bil odgovor na prejšnja vprašanja pritrdilen, ali je treba člena 49 in 56 PDEU, člena 76 in 77 (v povezavi s členom 74 in Prilogo XIV) Direktive o javnem naročanju [2014/24/EU] ter člen 15(2) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra o storitvah na notranjem trgu razlagati tako, da javnim naročnikom pri izbiri nepridobitne organizacije (ne samo prostovoljnih združenj), s katero bodo sklenili dogovor o opravljanju vseh vrst socialnih storitev za osebe – ne le tistih, ki so navedene v členu 2(2)(j) navedene direktive – omogoča, da med merila za izbor vključijo merilo, da mora imeti ta organizacija sedež v kraju ali na geografskem območju, kjer se bo storitev opravljala?

(1) UL 2012, C 326, str. 47.

(2) UL 2014, L 94, str. 65 (o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES).

(3) UL 2006, L 376, str. 36.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court (Irska) 4. januarja 2021 – FS/Chief Appeals Officer, Social Welfare Appeals Office, Minister for Employment affaires, Minister for Social Protection

(Zadeva C-3/21)

(2021/C 138/23)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court

Parties to the main proceedings

Tožeča stranka: FS

Tožene stranke: Chief Appeals Officer, Social Welfare Appeals Office, Minister for Employment Affairs, Minister for Social Protection

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali pojem „zahtevek“ iz člena 81 Uredbe št. 883/2004 (1) zajema obstoječe prejemanje periodičnih dajatev iz prve države članice (ko bi bilo pravilno, da bi dajatev izplačevala druga država članica) v vseh primerih, v katerih se izplačuje taka dajatev, in to tudi na podlagi prvotne vloge in prvotne odločbe prve države članice o dodelitvi dajatve?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba v okoliščinah, v katerih je zahtevek za dajatev socialne varnosti nepravilno vložen v državi članici izvora, čeprav bi ga bilo treba vložiti v drugi državi članici, obveznost druge države članice na podlagi člena 81 Uredbe št. 883/2004 (natančneje, obveznost, da se za zahtevek, naslovljen na državo članico izvora, šteje, da se v drugi državi članici mora sprejeti) razlagati tako, da je popolnoma neodvisna od obveznosti tožeče stranke na podlagi člena 76(4) Uredbe št. 883/2004, da navede pravilne informacije o kraju svojega stalnega prebivališča, tako da mora druga država članica sprejeti zahtevek, ki je bil nepravilno vložen državi članici izvora, za namene člena 81, in to kljub temu, da tožeča stranka ni predložila pravilnih informacij o kraju svojega stalnega prebivališča v skladu s členom 76(4) v roku, ki ga za vložitev zahtevka določa zakonodaja druge države članice?

Ali je posledica splošnega načela učinkovitosti iz prava Unije, da postane dostop do pravic iz prava Unije v okoliščinah, kot so te v obravnavanem postopku (natančneje v okoliščinah, v katerih državljan Unije, ki izvršuje pravice do prostega gibanja in prebivanja, krši svojo obveznost iz člena 76(4), da organ socialne varnosti države članice izvora obvesti o tem, da se je iz države članice stalnega prebivališča preselil v drugo državo članico), neučinkovit zaradi zahteve nacionalnega prava v državi članici, v kateri izvršuje pravico do prostega gibanja in prebivanja, da mora državljan Unije za pridobitev otroških dodatkov za nazaj zaprositi za tako dajatev v drugi državi članici v roku 12 mesecev, določenem v nacionalnem pravu zadnjenavedene države članice?

(1) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2004, L 166, str. 1).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court (Irska) 14. januarja 2021 – SRS, AA/Minister for Justice and Equality

(Zadeva C-22/21)

(2021/C 138/24)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: SRS, AA

Tožena stranka: Minister for Justice and Equality

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je mogoče izraz član gospodinjstva državljana Unije, kot je uporabljen v členu 3 Direktive 2004/38/ES (1), opredeliti tako, da se uporablja vsesplošno v celotni Uniji, in če je tako, kakšna je ta opredelitev?

2.	Če tega pojma ni mogoče opredeliti: na podlagi katerih meril morajo sodniki oceniti dokaze, da bodo lahko nacionalna sodišča o tem, kdo je ali ni član gospodinjstva državljana Unije za namene svobode gibanja, razsodila v skladu z ustaljenim seznamom dejavnikov?

(1) Direktiva 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad (Bolgarija) 4. februarja 2021 – Kazenski postopek zoper KT

(Zadeva C-71/21)

(2021/C 138/25)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Sofiyski gradski sad

Zahtevana oseba

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali določbi člena 1(2) in (3) Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško dopuščata izdajo novega naloga za prijetje v isti zadevi zaradi kazenskega pregona osebe, katere predajo je država članica Evropske unije zavrnila na podlagi člena 1(3) Sporazuma v povezavi s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji in členom 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin?

Ali določbe člena 1(3) Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško ter členov 21(1) in 67(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členov 6 ter 45(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, dopuščajo da država članica, na katero je bil naslovljen nalog za prijetje, v zadevi, v kateri je druga država članica zavrnila predajo iste osebe zaradi kazenskega pregona v isti zadevi, ponovno odloča, potem ko je zahtevana oseba uveljavljala svojo pravico do svobode gibanja in se je preselila iz države, ki je zavrnila predajo, v državo, na katero je naslovljen novi nalog za prijetje?

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Senāts) (Latvija) 4. februarja 2021 — SIA „PRODEX“/Valsts ieņēmumu dienests

(Zadeva C-72/21)

(2021/C 138/26)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākā tiesa (Senāts)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka na prvi stopnji in pritožnica v kasacijskem postopku: SIA „PRODEX“

Tožena stranka na prvi stopnji in nasprotna stranka v postopku z revizijo: Valsts ieņēmumu dienests

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 (2) z dne 27. septembra 2011, razlagati tako, da lahko tarifna podštevilka 4418 20 kombinirane nomenklature vključuje podboje in pragove vrat kot ločeno blago?

Ali lahko tarifna podštevilka 4418 20 kombinirane nomenklature ob upoštevanju pravila 2(a), prvi stavek, splošnih pravil za razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I, prvi del, oddelek I, del A, k Uredbi Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi vključuje tudi nedokončane podboje vrat, vratne plošče in pragove, če imajo bistvene značilnosti kompletnih in končanih podbojev in pragov vrat?

Ali je treba lesene plošče in letve, ki so sporne v postopku v glavni stvari ter ki imajo profil in okrasne zaključke, ki objektivno dokazujejo verjetno uporabo pri izdelavi vrat, podbojev in pragov vrat, ki pa jih je treba pred vgradnjo vrat skrajšati, da bi se prilagodila njihova dolžina, in v katerih je treba še narediti utore za pritrditev in po potrebi navrtati še utore za nasadila in ključavnice, uvrstiti v tarifno podštevilko 4418 20 ali pa – glede na značilnosti konkretnih plošč ali letev – v tarifni številki 4411 in 4412 kombinirane nomenklature?

(1) UL 1987, L 256, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL 2011, L 282, str. 1).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administratīvā apgabaltiesa (Latvija) 1. februarja 2021 — AS PrivatBank, A, B, Unimain Holdings Limited/Finanšu un kapitāla tirgus komisija

(Zadeva C-78/21)

(2021/C 138/27)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Administratīvā apgabaltiesa

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: AS PrivatBank, A, B, Unimain Holdings Limited

Tožena stranka: Finanšu un kapitāla tirgus komisija

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se lahko tudi finančna posojila in krediti ter operacije na tekočih in depozitnih računih pri finančnih ustanovah (vključno z bankami), ki so navedeni v Prilogi I Direktive 88/361/EGS (1) Sveta z dne 24. junija 1988 o izvajanju člena 67 Pogodbe [ES], štejejo za pretok kapitala v smislu člena 63(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije?

Ali je omejitev (ki ne izhaja neposredno iz zakonodaje države članice), ki jo pristojni organ države članice naloži določeni kreditni instituciji ter s katero ji prepove vzpostavljanje poslovnih odnosov z osebami, ki niso državljani Republike Latvije, in ji naloži obveznost prekinitve obstoječih poslovnih odnosov s temi osebami, ukrep države članice v smislu člena 63(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in kot taka pomeni omejevanje načela prostega pretoka kapitala med državami članicami, ki je priznano v navedeni določbi?

Ali je omejitev prostega pretoka kapitala, ki je zagotovljen v členu 63(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, upravičena s ciljem preprečevanja uporabe finančnega sistema Unije za namene pranja denarja in financiranja terorizma iz člena 1 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (2)?

Ali je sredstvo, ki ga je izbrala država članica – to je obveznost, naložena konkretni kreditni instituciji, da ne vzpostavlja poslovnih odnosov z osebami, ki niso državljani konkretne države članice (Republike Latvije), in prekine obstoječe poslovne odnose s temi osebami – ustrezno za dosego cilja iz člena 1 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe EU št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES, in zato pomeni odstopanje, določeno v členu 65(1)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije?

(1) UL 1988, L 178, str. 5.

(2) UL 2015, L 141, str. 73.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal du travail de Liège (Belgija) 15. februarja 2021 – VW/Agence fédérale pour l'Accueil des demandeurs d'asile (Fedasil)

(Zadeva C-92/21)

(2021/C 138/28)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal du travail de Liège

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: VW

Tožena stranka: Agence fédérale pour l'Accueil des demandeurs d'asile (Fedasil)

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali pravno sredstvo, ki je v nacionalnem pravu urejeno v korist prosilca za azil, ki je bil pozvan k vložitvi zahteve, da se njegova prošnja za mednarodno zaščito obravnava v drugi državi članici, in ki nima odložilnega učinka ter lahko tako naravo pridobi le v primeru odvzema prostosti zaradi takojšnje predaje, pomeni učinkovito pravno sredstvo v smislu člena 27 Uredbe Dublin III (1)?

Ali je treba učinkovito pravno sredstvo iz člena 27 Uredbe Dublin III razumeti tako, da nasprotuje le izvedbi prisilnega ukrepa predaje med obravnavo pravnega sredstva zoper navedeni sklep o predaji, ali da prepoveduje katere koli pripravljalne ukrepe za odstranitev, kot je premestitev v center, ki zagotavlja izvedbo vrnitve v zvezi s prosilci za azil, ki so bili pozvani k vložitvi zahteve za obravnavanje njihove prošnje za azil v drugi evropski državi?

(1) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL 2013, L 182, str. 31).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/23

Tožba, vložena 26. februarja 2021 – Češka republika/Republika Poljska

(Zadeva C-121/21)

(2021/C 138/30)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, L. Dvořáková in J. Vláčil, agenti)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predlogi tožeče stranke

Češka republika Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da je Republika Poljska s tem, da je:

—	omogočila podaljšanje obdobja veljavnosti koncesije za pridobivanje lignita za šest let, ne da bi bila opravljena presoja vplivov na okolje, kršila obveznost iz člena 4(1) in (2) Direktive 2011/92 (1) v povezavi s členom 4, od (4) do (6), členom 5(1) in (2), ter členi 6, 7, 8 in 9 te direktive;

—	omogočila izključitev zadevne javnosti iz postopka podelitve koncesije za rudarsko dejavnost, kršila obveznost iz člena 6, od (2) do (7), člena 7(5), členov 8 in 9 ter člena 11(1) Direktive 2011/92;

—	odločbi o presoji vplivov na okolje priznala takojšnjo izvršljivost, kršila obveznost iz člena 11(1) Direktive 2011/92;

—	v odločbo o oceni vplivov na okolje ni vključila eventualnega postopka v primeru neizdaje dovoljenja za uporabo vodnih teles na podlagi člena 4(5) Direktive 2000/60, (2) kršila obveznost iz člena 4(1)(a)(ii) in (b)(ii) Direktive 2000/60;

—	zadevni javnosti in Češki republiki ni omogočila sodelovanje v postopku podelitve koncesije za opravljanje rudarske dejavnosti do leta 2026, kršila obveznost iz člena 6, od (2) do (7), člena 7(1), (2) in (5) ter člena 8 Direktive 2011/92;

—	ni objavila koncesije za rudarsko dejavnost do leta 2026 in o njej ni obvestila Češke republike v razumljivi obliki, kršila obveznost iz člena 9(1) in (2) Direktive 2011/92;

—	ni omogočila začetka sodnega postopka s pritožbo zoper koncesijo za rudarsko dejavnost, ki velja do 2026, kršila obveznost iz člena 11(1) Direktive 2011/92;

—	ni objavila koncesije za rudarjenje, ki velja do leta 2026, kršila obveznost iz člena 7 Direktive 2003/4 (3);

—	ni zagotovila popolnih informacij v zvezi s postopkom podelitve koncesije za rudarjenje, ki velja do leta 2026, kršila obveznost na podlagi načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU;

—	pri koncesiji za rudarjenje, veljavni do leta 2026, ni zadostno upoštevala presoje vplivov na okolje, kršila obveznost iz člena 2(1) Direktive 2011/92 v povezavi s členom 4(1) te direktive;

—	pri koncesiji za rudarjenje, veljavni do leta 2026, ni zadostno upoštevala vseh okoljskih pogojev, kršila obveznost iz člena 8a(1)(b) Direktive 2011/92;

—	Republiki Poljski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka tožbo utemeljuje na očitkih v zvezi s kršitvijo Direktive 2011/92, Direktive 2000/60 in Direktive 2003/4 ter kršitvijo Pogodbe EU (načelo lojalnega sodelovanja).

Republika Poljska je v nacionalnem pravu sprejela predpise, ki omogočajo podaljšanje koncesije za pridobivanje lignita za šest let brez izvedbe presoje vplivov na okolje in v skladu s katerimi postopek za podelitev koncesije za rudarjenje v večini primerov ni javen. S tem je kršila Direktivo 2011/92.

Republika Poljska je kršila Direktivo 2011/92 s tem, da je priznala takojšnjo izvršljivost odločbe v zvezi z okoljskimi pogoji za projekt podaljšanja obdobja in razširitve dejavnosti rudarjenja v rudniku Turów do leta 2044, kar je imelo za posledico, da je bila v zvezi s to odločbo izključena možnost učinkovitega pravnega varstva. Republika Poljska je prav tako kršila Direktivo 2000/60, ker okoljsko dovoljenje ne zajema ustrezno celotnega obdobja trajanja projekta v smislu vpliva rudarjenja na stanje vodnih teles.

Republika Poljska je kršila Direktivo 2011/92, ker zadevni javnosti in Češki republiki ni omogočila sodelovanja v postopku podelitve končne koncesije za rudarjenje v rudniku lignita Turów do leta 2026, ker navedene koncesije ni objavila ter jo je Češki republiki poslala z zamudo in v nepopolni obliki, ker poljsko pravo preprečuje preveritev takšne koncesije s strani zadevne javnosti in ker v tej koncesiji niso ustrezno upoštevani vplivi na okolje. S tem je Republika Poljska kršila tudi Direktivo 2003/4 in načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU.

(1) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL 2012, L 26, str. 1).

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 5, str. 275).

(3) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 375).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/24

Tožba, vložena 11. marca 2021 – Madžarska/Evropski parlament in Svet Evropske unije

(Zadeva C-156/21)

(2021/C 138/31)

Jezik postopka: madžarščina

Stranke

Tožeča stranka: Madžarska (zastopnika: M. Z. Fehér in M. M. Tátrai, agenta)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Uredbo (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (1) razglasi za nično,

podredno

—	za nične razglasi naslednje določbe Uredbe 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta:

—	člen 4(1),

—	člen 4(2)(h),

—	člen 5(2),

—	člen 5(3), predzadnji stavek,

—	člen 5(3), zadnji stavek,

—	člen 6(3) in (8),

—	Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1. Prvi tožbeni razlog: neustreznost pravne podlage Uredbe in neobstoj ustrezne pravne podlage

Člen 322(1)(a) PDEU, ki je naveden kot pravna podlaga Uredbe, zakonodajalca Unije pooblašča, da sprejme finančna pravila v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije, Uredba pa ne vsebuje takih določb. Zato pravna podlaga Uredbe ni ustrezna, Uredba je brez ustrezne pravne podlage.

2. Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7 PEU v povezavi s členi 4(1) PEU, 5(2) PEU, 13(2) PEU in 269 PEU

S postopkom, vzpostavljenim z izpodbijano uredbo, se na posebnem področju konkretizira postopek iz člena 7 PEU, za kar člen 7 PEU ne daje možnosti. Vzpostavitev vzporednega postopka z izpodbijano uredbo tudi samo po sebi krši in obide člen 7 PEU, hkrati pa se s postopkom, vzpostavljenim z Uredbo, kršijo načela delitve pristojnosti iz člena 4(1) PEU, prenosa pristojnosti iz člena 5(2) PEU in institucionalnega ravnovesja iz člena 13(2), prek pristojnosti, zagotovljene Sodišču, pa tudi člen 269 PDEU.

3. Tretji tožbeni razlog: kršitev načel pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, ki sta priznani kot splošni načeli prava Unije

Temeljni pojmi, ki se uporabljajo v izpodbijani uredbi, deloma niso opredeljeni, deloma pa jih niti ni mogoče opredeliti enotno, zato niso primerni, da se ugotovitve in ukrepi, ki se lahko sprejmejo na podlagi Uredbe, utemeljijo na njih oziroma da države članice pričakovanja glede svoje pravne ureditve in delovanja svojih organov na podlagi Uredbe identificirajo z zahtevano gotovostjo. Poleg tega več določb Uredbe tako posebej kot gledano v celoti pomeni tako veliko pravno negotovost glede izvajanja Uredbe, da to krši načeli pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, ki sta priznani kot splošni načeli prava Unije.

4. Četrti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 4(1) Uredbe

Člen 4(1) izpodbijane uredbe omogoča sprejetje ukrepov tudi, če obstaja tveganje za proračun ali finančne interese Unije. Ob neobstoju konkretnih vplivov se lahko uporaba ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na podlagi uredbe, šteje za nesorazmerno, poleg tega ta določba krši načelo pravne varnosti.

5. Peti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 4(2)(h) Uredbe

Člen 4(2)(h) izpodbijane uredbe določa, da se lahko kršitev načel pravne države ugotovi in ukrepi sprejmejo tudi, kadar so podani drugi primeri ali ravnanja organov, ki so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, kar ob neobstoju natančne opredelitve ravnanj in primerov, ki jih je mogoče sankcionirati, pomeni kršitev načela pravne varnosti.

6. Šesti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 5(2) Uredbe

Na podlagi člena 5(2) izpodbijane uredbe to, da se glede države članice sprejmejo ukrepi, to je da se od nje odtegnejo sredstva, ki izvirajo iz proračuna Unije, vlade te države članice ne odveže obveznosti, da nadaljuje financiranje končnih prejemnikov programov v skladu s predhodnimi sporazumi. To je na eni strani v nasprotju s pravno podlago Uredbe, ker določa obveznost za poračune držav članic, in na drugi krši določbe prava Unije glede proračunskega primanjkljaja in načelo enakosti držav članic.

7. Sedmi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 5(3), tretji stavek, Uredbe

Člen 5(3), tretji stavek, izpodbijane uredbe določa, da morajo ukrepi, ki bodo uvedeni, upoštevati naravo, trajanje, resnost in obseg kršitev načel pravne države, zaradi česar je vprašljiva povezava med ugotovljeno kršitvijo načel pravne države in konkretnim vplivom na proračun ali finančne interese Unije, kar ni združljivo s pravno podlago Uredbe ali členom 7 PEU, poleg tega pa to, da ukrepi niso opredeljeni dovolj natančno, krši načelo pravne varnosti.

8. Osmi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 5(3), zadnji stavek, Uredbe

V skladu s členom 5(3), zadnji stavek, izpodbijane uredbe morajo biti ukrepi, ki bodo uvedeni, kolikor je to mogoče, usmerjeni v ukrepe Unije, na katere vplivajo kršitve načel pravne države, kar ne zagotavlja obstoja konkretne povezave med konkretno ugotovljeno kršitvijo načela pravne države in ukrepi, ki bodo uvedeni, in zato pomeni kršitev načela sorazmernosti, zaradi neprimerne opredelitve povezave med konkretno ugotovljeno kršitvijo načela pravne države in ukrepi, ki bodo uvedeni, pa tudi kršitev načela pravne varnosti.

9. Deveti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 6(3) in (8) Uredbe

Člen 6(3) in (8) izpodbijane uredbe določa, da Komisija pri ocenjevanju upošteva tudi upoštevne informacije iz razpoložljivih virov, ključno z odločitvami, sklepi in priporočili institucij Unije ter drugih ustreznih mednarodnih organizacij in drugih priznanih institucij, in da Komisija pri ocenjevanju sorazmernosti ukrepov, ki bodo uvedeni, upošteva te informacije in smernice, kar ne pomeni dovolj natančne opredelitve uporabljenih informacij. Neustrezna opredelitev sklicev in virov, ki jih uporabi Komisija, krši načelo pravne varnosti.

(1) UL 2020, L 433, str. 1.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/26

Tožba, vložena 11. marca 2021 – Republika Poljska/Evropski parlament, Svet Evropske unije

(Zadeva C-157/21)

(2021/C 138/32)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlog

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj

—	v celoti razveljavi Uredbo (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (1);

—	Evropskemu parlamentu in Svetu evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlog neobstoja veljavne pravne podlage Uredbe 2020/2092.

Poljska navaja, da uredba, sprejeta na podlagi člena 322(1)(a) PDEU, ne more določati pogojev glede kršitve načel, ki spadajo v pojem „pravna država“ in Komisiji in Svetu dajati pooblastila za ugotavljanje kršitve teh načel s strani držav članic in posledično za sprejetje, z izvedbenimi akti, ukrepov za zaščito proračuna Unije. Poljska poleg tega navaja, da tak mehanizem ne izpolnjuje zahtev, kakršen bi moral izpolnjevati mehanizem pogojnosti in je zato mehanizem za naložitev sankcij državam članicam zaradi njihove neizpolnitve obveznosti iz pogodb.

2)	Podredno, če bi Sodišče priznalo pristojnost zakonodajalca Unije za sprejetje Uredbe 2020/2092, tožbeni razlog nepravilne pravne podlage te uredbe.

3)	Podredno, če bi Sodišče priznalo pristojnost zakonodajalca Unije za sprejetje Uredbe 2020/2092, tožbeni razlog kršitve Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

4)	Tožbeni razlog kršitve člena 296, drugi odstavek, PDEU zaradi nezadostne obrazložitve Uredbe 2020/2092.

Tožbeni razlog kršitve člena 7 PEU.

Poljska navaja, da Uredba 2020/2092 uvaja novi, v pogodbah nepredvideni, mehanizem kontrole v zvezi s spoštovanjem načel pravne države s strani držav članic, zaradi česar ima učinke, ki so enakovredni spremembi pogodb. Poleg tega, ker se cilj mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo 2020/2092, prekriva s ciljem postopka iz člena 7 PEU, Uredba 2020/2092 vodi do obida postopka iz člena 7 PEU in tako posega v veljavnost njegove nadaljnje uporabe ter je zaradi nje celo brezpredmeten.

6)	Tožbeni razlog kršitve člena 269, prvi odstavek, PDEU, ker je opredelitev vrednote „pravna država“ kot pojma primarnega prava iz člena 2 PEU podana v aktu sekundarne zakonodaje, tj. Uredbi 2020/2092.

Tožbeni razlog kršitve člena 4(1) in (2), drugi stavek, in člen 5(2) PEU.

S tem tožbenim razlogom se razvija argumentacija, predstavljena v prvem tožbenem razlogu. Poljska navaja, da je zakonodajalec Unije s tem, da je v Uredbi 2020/2092 sprejel mehanizem kontrole spoštovanja načel pravne države s strani držav članic, kršil načelo prenosa pristojnosti iz člena 4(1) in člena 5(2) PEU. Poleg tega Poljska navaja, da je zakonodajalec kršil tudi obveznost iz člena 4(2), drugi stavek, PEU, da spoštuje temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti.

Tožbeni razlog kršitve načela enakega obravnavanja držav članic (člen 4(2), prvi stavek, TEU).

Poljska navaja, da določbe uredbe ne zagotavljajo, da bo pred ugotovitvijo kršitve načel pravne države izvedena „temeljita kakovostna ocena“, ki bo objektivna, nepristranska in poštena. Poljska poleg tega navaja, da postopek sprejetja sredstev za zaščito proračuna Unije neposredno in nedvomno diskriminira manjše in srednje velike države članice v primerjavi z velikimi državami članicami.

9)	Tožbeni razlog kršitve načela pravne varnosti. Poljska navaja, da določbe Uredbe 2020/2092 in zlasti elementi v zvezi z oceno kršitve načel pravne države iz člena 3 in 4(2) ne izpolnjujejo zahtev po jasnosti in natančnosti.

10)	Tožbeni razlog kršitve načela sorazmernosti (člen 5(4) PEU).

11)	Tožbeni razlog zlorabe pooblastil zaradi vzpostavitve mehanizma, katerega dejanski cilj ni zaščita proračuna Unije, temveč obid postopkovnih zahtev za začetek postopka iz člena 7 PEU ter materialnopravnih zahtev za začetek postopka iz člena 258 PDEU.

(1) UL L 2020, 433I str. 1.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 17. februarja 2021 – Ryanair/Komisija

(Zadeva T-238/20) (1)

(Državne pomoči - Trg zračnega prevoza na Švedskem, s Švedske in na Švedsko - Jamstva za posojila v podporo letalskim družbam v okviru pandemije COVID-19 - Sklep o nenasprotovanju - Časovna omejitev ukrepov državne pomoči - Ukrep za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice - Svoboda opravljanja storitev - Enako obravnavanje - Sorazmernost - Merilo imetništva licence, ki so jo izdali švedski organi - Neobstoj tehtanja pozitivnih učinkov pomoči in njenih negativnih učinkov na trgovinske pogoje in na ohranjanje neizkrivljene konkurence - Člen 107(3)(b) PDEU - Ratio legis - Obveznost obrazložitve)

(2021/C 138/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: E. Vahida, F.-C. Laprévote, S. Rating in I.-G. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Flynn, S. Noë in F. Tomat, agenti)

Intervenientki v podporo tožene stranke: Francoska republika (zastopniki: E. de Moustier, C. Mosser, A. Daniel in P. Dodeller, agenti), Kraljevina Švedska (zastopniki: C. Meyer-Seitz, H. Eklinder, A. Runeskjöld, M. Salborn Hodgson, H. Shev, R. Shahsavan Eriksson in J. Lundberg, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 2366 final z dne 11. aprila 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.56812 Švedska – COVID-19: Shema jamstev za posojila letalskim družbam.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Ryanair DAC se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije, vključno s stroški, nastalimi v okviru predloga za zaupno obravnavanje.

3.	Francoska republika in Kraljevina Švedska nosita svoje stroške.

(1) UL C 209, 22.6.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/31

Sodba Splošnega sodišča z dne 17. februarja 2021 – Ryanair/Komisija

(Zadeva T-259/20) (1)

(Državne pomoči - Francoski trg zračnega prevoza - Moratorij na plačilo davka na civilno letalstvo in solidarnostnega davka na letalske vozovnice, ki se dolgujeta mesečno, v obdobju od marca do decembra 2020 v okviru pandemije COVID-19 - Sklep o nenasprotovanju - Pomoč za povrnitev škode, ki jo je povzročil izjemen dogodek - Svoboda opravljanja storitev - Enako obravnavanje - Merilo imetništva licence, ki so jo izdali francoski organi - Sorazmernost - Člen 107(2)(b) PDEU - Obveznost obrazložitve)

(2021/C 138/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: E. Vahida, F.-C. Laprévote, S. Rating in I.-G. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Flynn, S. Noë in C. Georgieva-Kecsmar, agenti)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Francoska republika (zastopniki: E. de Moustier, C. Mosser, A. Daniel in P. Dodeller, agenti)

Predmet

Tožba na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2020) 2097 final z dne 31. marca 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.56765 (2020/N) – Francija – COVID-19 – Moratorij na plačilo letalskih davkov v korist podjetij za javni zračni prevoz.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Ryanair DAC se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije, vključno s stroški, nastalimi v okviru predloga za zaupno obravnavanje.

3.	Francoska republika nosi svoje stroške.

(1) UL C 215, 29.6.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/31

Sklep Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2021 – sprd.net/EUIPO – Shirtlabor (I love)

(Zadeva T-19/20) (1)

(Ničnostna tožba - Znamka Evropske unije - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Evropske unije I love - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Znamka, sestavljena iz oglaševalskega slogana - Obveznost obrazložitve - Člen 94(1) Uredbe 2017/1001 - Neuporabljivost člena 16(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2018/625 - Dopustnost dokazov - Člen 97(1) Uredbe 2017/1001 - Nepristranskost - Člen 95(1) Uredbe 2017/1001 - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)

(2021/C 138/42)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: sprd.net AG (Leipzig, Nemčija) (zastopnik: J. Hellenbrand, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: S. Hanne, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Shirtlabor GmbH (Münster, Nemčija) (zastopnik: O. Wallscheid, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 18. oktobra 2019 (zadeva R 5/2019-5) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Shirtlabor in sprd.net.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi sprd.net AG se naloži, da nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

3.	Družba Shirtlabor GmbH nosi svoje stroške.

(1) UL C 68, 2.3.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/32

Sklep Splošnega sodišča z dne 11. februarja 2021 – Fryč/Komisija

(Zadeva T-92/20) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Državne pomoči - Uredbe o skupinskih izjemah - Program pomoči, ki so jih češki organi dodelili nekaterim podjetjem - Sklep Komisije o odobritvi navedenega programa - Ničnostna tožba, zavržena kot prepozna - Škoda, ki je bila domnevno povzročena z akti Komisije in sodišč Unije - Zastaranje - Tožba, ki je deloma očitno nedopustna - Vzročna zveza - Tožba, ki je delno očitno pravno neutemeljena)

(2021/C 138/43)

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Petr Fryč (Pardubice, Češka republika) (zastopnica: Š. Oharková, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. Braga da Cruz, C. Georgieva-Kecsmar in K. Walkerová, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 268 PDEU za povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki domnevno nastala, prvič, zaradi sprejetja Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL 2008, L 214, str. 3), drugič, zaradi tega, ker je Komisija sprejela sklep z dne 3. decembra 2007 in ta ni bil objavljen, tretjič, zaradi tega, ker je Komisija pomanjkljivo obravnavala pritožbe, ki jih je tožeča stranka vložila med letoma 2016 in 2018 in, četrtič, zaradi sklepov z dne 5. septembra 2019, Fryč/Komisija (C-230/19 P, neobjavljen, EU:C:2019:685), in z dne 15. januarja 2019, Fryč/Komisija (T-513/18, neobjavljen, EU:T:2019:22).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Postopek s predlogom za intervencijo Češke republike se ustavi.

3.	Petr Fryč nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije, z izjemo stroškov v zvezi s predlogom za intervencijo.

4.	Petr Fryč in Komisija nosita svoje stroške v zvezi s predlogom za intervencijo.

(1) UL C 161, 11.5.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/33

Sklep Splošnega sodišča z dne 11. februarja 2021 – Sam McKnight/EUIPO – Carolina Herrera (COOL GIRL)

(Zadeva T-176/20) (1)

(Znamka Evropske unije - Preklic izpodbijane odločbe - Prenehanje obstoja predmeta spora - Ustavitev postopka)

(2021/C 138/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sam McKnight Ltd (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: V. von Bomhard in J. Fuhrmann, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: P. Sipos, agent)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Carolina Herrera Ltd (New York, New York, Združene države) (zastopnika: E. Stoyanov Edissonov in I. Robledo McClymont, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 30. januarja 2020 (zadeva R 689/2019-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Carolina Herrera in Sam McKnight.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) nosi svoje stroške ter stroške družb Sam McKnight Ltd in Carolina Herrera Ltd.

(1) UL C 191, 8.6.2020.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/33

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 8. februarja 2021 – PNB Banka/ECB

(Zadeva T-230/20 R)

(Začasna odredba - Ekonomska in monetarna politika - Bonitetni nadzor kreditnih institucij - Posebne nadzorne naloge, ki so prenesene na ECB - Sklep o odvzemu dovoljenja kreditne institucije - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti)

(2021/C 138/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: PNB Banka AS (Riga, Latvija) (zastopnik: O. Behrends, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska centralna banka (zastopniki: F. Bonnard, V. Hümpfner in C. Hernández Saseta, agenti)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Republika Latvija (zastopniki: K. Pommere, V. Soņeca in E. Bārdiņš, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve Sklepa ECB z dne 17. februarja 2020 o odvzemu dovoljenja tožeče stranke.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/34

Tožba, vložena 19. decembra 2020 – Komisija/CEVA in drugi

(Zadeva T-748/20)

(2021/C 138/46)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Estrada de Solà in M. Ilkova, agenta, skupaj z E. Bouttierjem, odvetnikom)

Tožene stranke: Centre d’étude et de valorisation des algues SA (CEVA) (Pleubian, Francija), SELARL TCA, kot upraviteljica v postopku sanacije CEVA (Saint-Brieuc, Francija) in SELARL AJIRE, kot pooblaščenka za izvajanje načrta sanacije CEVA (Rennes, Francija)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	CEVA, ki jo zastopa njen predsednik, tožeči stranki plača 234 491,02 EUR, kar ustreza znesku glavnice v višini 168 220,16 EUR in zamudnih obresti v višini 66 270,86 EUR;

—	CEVA naloži plačilo stroškov v tej zadevi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: utemeljenost zahtevka na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev št. Q5RS-2000-31334, ki v členu 5 določa, da sta Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti (ki je postalo Splošno sodišče Evropske unije) in v primeru pritožbe Sodišče Evropskih skupnosti (ki je postalo Sodišče Evropske unije) edini pristojni za reševanje vseh sporov med Skupnostjo (ki je postala Unija) na eni strani in pogodbenimi strankami na drugi strani glede veljavnosti, uporabe in kakršnekoli razlage navedene pogodbe.

Drugi tožbeni razlog: obveznost pozvati pooblaščenko za izvajanje načrta sanacije in upravitelja v postopku za sanacijo CEVA na podlagi uvedbe postopka za sanacijo v zvezi z njo. Tožeča stranka namreč meni, da ker je bila ta tožba vložena po sprejetju načrta sanacije, mora upnik nasprotovati ne le pooblaščenki za izvajanje načrta, ampak tudi upraviteljici kot organom, ki ukrepajo v postopku preverjanja in priznanja terjatev.

Tretji tožbeni razlog: goljufija CEVA in hude finančne nepravilnosti, ki naj bi bile ugotovljene v okviru revizije. Tožeča stranka med drugim navaja, da so francoska sodišča ugotovila, da lažne izjave o številu ur, porabljenih za več različnih projektov, za katere je CEVA dobila nepovratna sredstva Evropske unije, pomenijo kršitev pogodbenih obveznosti z njene strani. Iz tega izhaja obveznost vračila predplačil, ki jih je odobrila tožeča stranka, zaradi goljufivosti dejanj, ki jih je storila CEVA.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/35

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – EVH/Komisija

(Zadeva T-53/21)

(2021/C 138/47)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: EVH GmbH (Halle (Saale), Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni ti tožbeni razlogi.

Prvi tožbeni razlog: v zvezi s sklepom o odobritvi so bile storjene formalne napake.

—

Koncentracija M.8871, ki jo je odobrila tožena stranka in ki se izpodbija v tej zadevi, naj bi bila napačno ločena od enotne skupne združitve družb E.ON SE (E.ON) in RWE AG (RWE), s katero so razmejene ravni dodane vrednosti v energetskem sektorju. Skupna transakcija naj bi bila tesno povezana in naj bi poleg prenosa hčerinske družbe družbe RWE, to je družbe innogy SE (innogy), na družbo E.ON zajemal tudi pridobitev proizvodnih sredstev družbe E.ON s strani družbe RWE (zadeva M.8871), ki jo je ločeno odobrila tožeča stranka, in pridobitev 16,67-odstotne udeležbe v družbi E.ON s strani družbe RWE, ki jo je odobril Bundeskartellamt. Poleg tega naj tožena stranka tožeče stranke ne bi resno zaslišala in sklep prepozno in nezadostno obrazložila.

Drugi tožbeni razlog: tožena stranka naj ne bi zadostno raziskala dejanskega stanja.

—

Tožena stranka naj pri določitvi upoštevnega proizvodnega trga pri dobavi elektrike in plina nemškim gospodinjstvom in malim podjetjem ne bi preiskala, kako homogenost sredstev, enotnost namena uporabe in drugi pomembni dejavniki dobave gospodinjstvom in malim podjetjem z vidika odjemalca vplivajo na opredelitev proizvodnih trgov. Zato naj bi neustrezno obravnavala ločena trga za dobavo v okviru temeljne oskrbe in na podlagi posebnih pogodb.

—	Tožena stranka naj pri prostorski opredelitvi trga ne bi pojasnila, kako sta krajevno sestavljeni strani ponudbe in povpraševanja za dobavo gospodinjstvom in malim podjetnikom ter s tem ni upoštevala dejanske lokalne strukture, ki se loči po poštnih številkah.

—

V zvezi s tržnimi pogoji na lokalnih trgih gospodinjstev in malih podjetij naj združevanje portfeljev strank družb E.ON in innogy na njunih uveljavljenih območjih oskrbe, prevladujoča prisotnost družbe E.ON na osrednjih distribucijskih kanalih Google, Verivox in Check24 ter sposobnost za izrinjenje tretjih ponudnikov ne bi bili (pravilno) raziskani.

—

Tudi raziskave glede omrežne dejavnosti naj ne bi bile zadostne. To naj bi veljalo tako za visoko tržno prodornost družbe E.ON pri nabavi omrežne opreme, omrežnih storitev in omrežne informacijske tehnologije ter lastni ponudbi omrežnih storitev za tretje pri obratovanju distribucijskih omrežij kot tudi za konkurenco glede samih distribucijskih omrežij (tako imenovana koncesijska konkurenca). Zlasti naj bi prihodnje posledice tega, da družba innogy ne bo več konkurentka družbe E.ON v okviru koncesijske konkurence, ne bi bile pravilno predvidene, ali naj bi bile napačno previdene.

—

Inovacijska dejavnost na presečni točki distribucijske in omrežne dejavnosti, pri katerih je družba E.ON v prevladi, naj bi bila analizirana le punktualno, med drugim glede na pomen meroslovja kot sredstva za omogočanje dostopa do inovativnih proizvodnih rešitev in vloge družbe E.ON pri tem. Glede hitro rastoče e-mobilnosti naj bi bilo natančneje preučeno le obratovanje polnilnih postaj na avtocestah, ki pa je le del trga. Pomembni temi prihodnosti Big Data in inovativni (sveženjski) proizvodi, naj bi bili obravnavani močno omejeno.

—	Celovita presoja naj bi nedopustno temeljila na preučitvah preteklosti. Vplivi na prihodnja leta (na primer zaradi rasti pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile na področju izgradnje omrežja, povečanega pomena podatkov, itd.) naj ne bi bili preiskani.

Tretji tožbeni razlog: tožeča stranka je združitev – tudi zaradi pomanjkljivosti pri preiskavi – vsebinsko očitno napačno ocenila kot združljivo s pravom o konkurenci.

—	Tožena stranka naj bi trg proizvodov pri distribuciji gospodinjstvom in malim podjetjem očitno napačno opredelila s tem, da dobav energije gospodinjstvom in malim podjetjem, ki se nanašajo na odjemalce iz temeljne oskrbe in odjemalce na podlagi posebnih pogodb, ni opredelila kot enoten trg.

—

Tožena stranka naj bi tržno moč družbe E.ON pri dobavi gospodinjstvom in malim podjetjem sistematično napačno ocenila, ker naj bi – že zaradi neustrezne omejitve na dobave na podlagi posebnih pogodb – napačno izhajala iz nacionalnega trga, namesto iz številnih lokalnih trgov. S tem naj bi prezrla (naraščajoče) lokalne tržne deleže družbe E.ON v višini večkrat 70 % in več.

—	Prav tako naj bi tožena stranka obsežni in močnejši položaj družbe E.ON pri konkurenci glede omrežnih koncesij napačno štela za neoporečen, pri čemer naj bi bile napačno ocenjene zlasti negativne posledice za konkurenco zaradi tega, ker ne bo več konkurence v razmerju do družbe innogy.

—

Zaradi napačnega razlikovanja različnih trgov proizvodov na področju meroslovja naj ne bi bila ugotovljena tržna moč družbe E.ON, zaradi česar naj bi se podcenjevala tudi škoda za konkurenco pri inovacijski dejavnosti. Enako naj bi veljalo za področje e-mobilnosti, na katerem naj bi bile le punktualno ugotovljene posledice za obratovanje polnilnih postaj na avtocestah.

—	Tožena stranka naj prav tako očitno napačno ne bi upoštevala škodljivih učinkov za konkurenco, ki naj bi izhajali iz izboljšanega dostopa družbe E.ON do še več podatkov.

—	Tožena stranka naj ne bi upoštevala, da razdelitev ravni dodane vrednosti v energetskem sektorju med družbi E.ON in RWE, ki je povezana z vsebinsko prepleteno skupno združitvijo, zajema omejitev konkurence, ki ni združljiva s členom 101 PDEU.

—

Nazadnje naj minimalni pogoji tožeče stranke, ki so za nemški trg omejeni na nišni področji električne energije za ogrevanje in polnilnih postaj na avtocestah, ne bi bili primerni za odpravo obstoječih pomislekov glede konkurence. Nanašali naj se ne bi niti na trge, na katerih bo nastala škoda zaradi združitve, in naj ne bi bili nikakor upoštevni za zavarovanje konkurence.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/37

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – Stadtwerke Leipzig/Komisija

(Zadeva T-55/21)

(2021/C 138/48)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Stadtwerke Leipzig GmbH (Leipzig, Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni trije tožbeni razlogi, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi T-53/21, EVH/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/37

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – TEAG/Komisija

(Zadeva T-56/21)

(2021/C 138/49)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: TEAG Thüringer Energie AG (Erfurt, Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni trije tožbeni razlogi, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi T-53/21, EVH/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/38

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – GWS Stadtwerke Hameln/Komisija

(Zadeva T-58/21)

(2021/C 138/50)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: GWS Stadtwerke Hameln GmbH (Hameln, Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni trije tožbeni razlogi, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi T-53/21, EVH/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/38

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – eins energie in sachsen/Komisija

(Zadeva T-59/21)

(2021/C 138/51)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: eins energie in sachsen GmbH & Co. KG (Chemnitz, Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni trije tožbeni razlogi, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi T 53/21, EVH/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/39

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – Naturstrom/Komisija

(Zadeva T-60/21)

(2021/C 138/52)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Naturstrom AG (Düsseldorf, Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni trije tožbeni razlogi, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi T-53/21, EVH/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/40

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – EnergieVerbund Dresden/Komisija

(Zadeva T-61/21)

(2021/C 138/53)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: EnergieVerbund Dresden GmbH (Dresden, Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni trije tožbeni razlogi, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi T 53/21, EVH/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/40

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – GGEW/Komisija

(Zadeva T-62/21)

(2021/C 138/54)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: GGEW, Gruppen-Gas- und Elektrizitätswerk Bergstraße AG (Bensheim, Nemčija) (zastopnika: I. Zenke in T. Heymann, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), razglasi za ničen;

—	toženo stranko pozove, naj v zvezi s pogovori med toženo stranko in udeleženkama združitve pred in med postopkom združitve, v zvezi z ločeno prijavo posameznih delov transakcije in v zvezi s spremembo mnenja tožene stranke v postopku predloži postopkovna spisa M.8870 in M.8871;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so nastali tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe so navedeni trije tožbeni razlogi, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi T-53/21, EVH/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/41

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – Stadtwerke Frankfurt am Main/Komisija

(Zadeva T-63/21)

(2021/C 138/55)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Stadtwerke Frankfurt am Main Holding GmbH (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: C. Schalast, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019, zadeva M.8870, razglasi za ničen;

—	postopek v smislu člena 68(5) Poslovnika Splošnega sodišča zaradi vsebinske povezanosti kumulativno združi s tožbami, ki se nanašajo na isti sklep M.8870, za izdajo skupne končne sodbe;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Sklep Komisije z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), v bistvu navaja en tožbeni razlog, in sicer kršitev določb Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. (1) Pri tem se opira na te argumente:

Ločitev načrtovane koncentracije v tri delne transakcije.

—

Tožena stranka naj bi s samovoljno ločitvijo načrtovane koncentracije kršila Pogodbi Evropske unije in določbe Uredbe o združitvah. Natančneje naj ne bi upoštevala postopkovnih pravil s področja prava koncentracij in zato ni oziroma ni pravilno upoštevala okoliščin, ki so bistvene za odločitev. K temu spadajo zlasti neupoštevanje pravne, gospodarske in dejanske povezanosti celotne načrtovane koncentracije, napačna opredelitev transakcije kot Asset Swap, neupoštevanje vplivov na konkurenco, ki izhajajo iz nasprotne zaveze vzajemne udeležbe družbe RWE AG v družbi E.ON SE v višini 16,67 %, ter napačna ocena konkurenčnopravnih posledic transakcije.

Napačna ocena načrta koncentracije in njegovih posledic za evropski notranji trg.

—

Tožena stranka naj tudi ne bi ustrezno opredelila trga. Poleg tega naj bi se oprla na napačen okvir za presojo učinkov transakcije in neustrezno ocenila učinke na konkurenco. Pri tem naj bi se prav tako oprla na vsebinsko napačno dejansko podlago. Tako naj bi tožena stranka prišla do napačnega rezultata, da se lahko na eni strani koncentracija preizkusi ločeno in da ta koncentracija na drugi strani nima škodljivih učinkov za konkurenco na ravni Skupnosti.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/42

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – Mainova/Komisija

(Zadeva T-64/21)

(2021/C 138/56)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Mainova AG (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: C. Schalast, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019, zadeva M.8870, razglasi za ničen;

—	postopek v smislu člena 68(5) Poslovnika Splošnega sodišča zaradi vsebinske povezanosti kumulativno združi s tožbami, ki se nanašajo na isti sklep M.8870, za izdajo skupne končne sodbe;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe zoper Sklep Komisije z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije E.ON/Innogy z notranjim trgom, zadeva M.8870 (UL 2020, C 379, str. 16), je naveden en tožbeni razlog, ki je v bistvu enak ali podoben tožbenemu razlogu, navedenemu v zadevi T-63/21, Stadtwerke Frankfurt am Main/Komisija.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/42

Tožba, vložena 29. januarja 2021 – enercity/Komisija

(Zadeva T-65/21)

(2021/C 138/57)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: enercity AG (Hannover, Nemčija) (zastopnik: C. Schalast, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep tožene stranke z dne 17. septembra 2019, zadeva M.8870, razglasi za ničen;

—	postopek v smislu člena 68(5) Poslovnika Splošnega sodišča zaradi vsebinske povezanosti kumulativno združi s tožbami, ki se nanašajo na isti sklep M.8870, za izdajo skupne končne sodbe;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlog in bistvene trditve

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/43

Tožba, vložena 28. januarja 2021 – QA/Komisija

(Zadeva T-68/21)

(2021/C 138/58)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: QA (zastopnik: C. Roth, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Evropski komisiji naloži, naj [QA] plača znesek 397 038,3 EUR za premoženjsko škodo, ki ji je nastala zato, ker je Komisija kršila načela sorazmernosti, dobrega upravljanja in pravice do obrambe, kot izhajajo iz prava Evropske unije;

—	Evropski komisiji naloži, naj [QA] plača znesek 100 000 EUR za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi kršitve načela sorazmernosti, kot izhaja iz prava Evropske unije;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov, vključno z dodatnimi stroški.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge, pri čemer se prvi trije nanašajo na premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi izgubljenega dobička pri sedanjem in prihodnjem osebnem prejemku, četrti pa na nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi okrnitve njenega ugleda.

1.	Prvi tožbeni razlog: Evropska komisija naj bi kršila načelo sorazmernosti, kar torej pomeni nezakonitost, ki naj bi jo storila in naj bi tožeči stranki povzročila škodo.

2.	Drugi tožbeni razlog: Evropska komisija naj bi kršila pravico do obrambe, kar torej pomeni nezakonitost, ki naj bi jo storila in naj bi tožeči stranki povzročila škodo.

3.	Tretji tožbeni razlog: Evropska komisija naj bi kršila načelo dobrega upravljanja, kar torej pomeni nezakonitost, ki naj bi jo storila in naj bi tožeči stranki povzročila škodo.

4.	Četrti tožbeni razlog: Evropska komisija naj bi kršila načelo sorazmernosti, kar torej pomeni nezakonitost, ki naj bi jo storila in naj bi tožeči stranki povzročila škodo.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/44

Tožba, vložena 4. februarja 2021 – PIC CO/EUIPO – Haribo Ricqles Zan (P.I.C. Co.)

(Zadeva T-73/21)

(2021/C 138/59)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: PIC CO AD (Kazichene, Bolgarija) (zastopnica: A. Ivanova, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Haribo Ricqles Zan (Marseille, Francija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije P.I.C. Co. – Znamka Evropske unije št. 15 400 138

Postopek pred EUIPO: postopek za izbris

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. novembra 2020 v zadevi R 1847/2019-5

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/44

Tožba, vložena 4. februarja 2021 – QC/Komisija

(Zadeva T-77/21)

(2021/C 138/60)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: QC (zastopnik: F. Moyse, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo o zavrnitvi zaradi molka organa z dne 8. novembra 2020;

—	odredi ponovni izračun pokojninskih pravic [QC] z učinkom od 1. maja 2020 na podlagi vseh dejanskih prispevkov v španski socialni sistem;

—

tožeči stranki dodeli znesek, ki ustreza razliki med ponovno izračunanim zneskom njene pokojnine in zneskom, ki ga je dejansko pobral [QC], vse to za obdobje od 1. maja 2020 do dneva predvidenega ponovnega izračuna pokojninskih pravic, pri čemer je znesek povečan za zakonske obresti, ki začnejo teči od izplačila navedene vsote, podredno pa od dneva vložitve pritožbe oziroma od dneva vložitve te tožbe, pod pogojem povečanja tega zneska v mesecih, ki sledijo januarju 2021, vse to pa do razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa;

—	tožeči stranki dodeli znesek v višini 25 000 EUR (petindvajset tisoč EUR) iz naslova premoženjske škode;

—	tožeči stranki dodeli znesek v višini 50 000 EUR (petdeset tisoč EUR) iz naslova nepremoženjske škode;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 45 in 48 PDEU, ki se nanašata na prosto gibanje delavcev in varstvo socialnih pravic v okviru prostega gibanja delavcev, in natančneje, kršitev varstva socialnih pravic državljana Evropske unije, ki je delal za mednarodno organizacijo ob uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja v Evropski uniji. Tožeča stranka meni, da se ta kršitev izraža tudi v kršitvi drugih pravil prava Evropske unije, med katerimi so:

—	Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35);

—	člen 7 in Priloga 11, odstavek 2, Priloga VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije, in;

—	člen 6 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).

2.	Drugi tožbeni razlog: odškodninski zahtevek tožeče stranke na podlagi premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi zadnjenavedeni nastala zaradi nepriznanja njenih pokojninskih pravic.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/45

Tožba, vložena 12. februarja 2021 – Paesen/ESZD

(Zadeva T-88/21)

(2021/C 138/61)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Sandra Paesen (Beersel, Belgija) (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska služba za zunanje delovanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen sklep z dne 10. aprila 2020 o prerazporeditvi na nevodstveno delovno mesto in, podredno, razglasi za nično poročilo ob koncu poskusne dobe, potrjeno z istim sklepom;

—	razglasi za ničen sklep OI z dne 12. maja 2020 o zavrnitvi prošnje prosilke za pomoč, vložene 17. januarja 2020 na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov;

—	po potrebi razglasi za ničen sklep z dne 4. novembra 2020 o zavrnitvi pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov;

—	tožeči stranki povrne premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi obstoja psihičnega nadlegovanja in nepravilnega ukrepanja uprave;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v zvezi z razglasitvijo ničnosti navaja štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic do dobrega upravljanja in do izjave, očitna napaka pri presoji in zloraba pooblastil.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 11 Sklepa Komisije C(2008) 5028/2 o srednjih vodstvenih delavcih in Sklepa generalnega sekretarja ESZD ADMIN (2019) 31 z dne 15. novembra 2019 o izvajanju in nadaljnjem prenosu pooblastil, ki jih imata organ za imenovanje in organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ter očitna napaka pri presoji.

Tretji tožbeni razlog je razdeljen na dva dela.

—	Prvi del: kršitev obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 25 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, kršitev člena 7(1) Kadrovskih predpisov in očitna napaka pri presoji.

—	Drugi del: kršitev člena 26 Kadrovskih predpisov in očitna napaka pri presoji.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev dostojanstva in dostojnih delovnih pogojev ter dolžnosti skrbnega ravnanja in prepovedi vseh oblik psihičnega nadlegovanja.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/46

Tožba, vložena 13. februarja 2021 – Creaticon/EUIPO – Paul Hartmann (SK SKINTEGRA THE RARE MOLECULE)

(Zadeva T-93/21)

(2021/C 138/62)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Creaticon d.o.o. (Zagreb, Hrvaška) (zastopnik: P. Krmpotić, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Paul Hartmann AG (Heidenheim, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, figurativne znamke SK SKINTEGRA THE RARE MOLECULE – mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija, št. 1 424 199

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. decembra 2020 v zadevi R 847/2020-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	omogoči registracijo znamke št. 1 424 199 za proizvode iz razreda 3;

—	podredno, razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži, naj povrne stroške tožeče stranke.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev načel enakega obravnavanja in pravne varnosti.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/47

Tožba, vložena 15. februarja 2021 – Portugalska/Komisija

(Zadeva T-95/21)

(2021/C 138/63)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Portugalska republika (Lizbona, Portugalska) (zastopniki: L. Inez Fernandes, P. Barros da Costa, M. J. Marques, L. Borrego in A. M. Soares de Freitas, agenti, skupaj z M. Gorjão-Henriquesem in A. Saavedrarom, odvetnikoma)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odredi, naj se dokumenti o upravnem postopku, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa, vključijo v spis v skladu s predlogi te tožbe;

—	razglasi ničnost člena 1 ter členov 4 in 6 Sklepa Evropske komisije z dne 4. decembra 2020, C(2020) 8550 final o shemi pomoči SA.21259 (2018/C) (ex2018/NN), ki jo je Portugalska izvajala za podporo proste cone Madeira (ZFM) — Režim III.

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem razlogov.

1)	Prvi tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ker je sporni ukrep splošen, in ne selektiven, zato ne gre za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

2)	Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da Komisija nikakor ni dokazala, da je merilo glede izkrivljanja konkurence in glede vpliva na trgovino med državami članicami izpolnjeno.

3)	Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava pri uporabi členov 108 PDEU ter 21 in 23 Uredbe (EU) 2015/1589, ker gre za obstoječe pomoči.

4)	Četrti tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava v sklepu, ker je bil Režim III proste cone Madeira (ZFM) izveden v skladu s sklepoma Komisije iz leta 2007 in leta 2013 ter v skladu s členoma 107 PDEU in 108 PDEU.

5)	Peti tožbeni razlog se nanaša na napako v zvezi z dejanskim stanjem iz sklepa in/ali na nezadostno obrazložitev tega sklepa, ker so zahteve davčne ureditve in nadzor nad to ureditvijo, ki ga izvajajo nacionalni organi, primerne za izvajanje nadzora nad Režimom III ZFM.

6)	Šesti tožbeni razlog se nanaša na napako v zvezi z dejanskim stanjem iz sklepa in/ali na neobrazložitev tega sklepa, ker je Portugalska republika opravila nadzor glede zahteve po ustvarjanju/ohranitvi delovnih mest.

7)	Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnih načel prava Unije. Tožeča stranka se zlasti sklicuje na kršitev pravice do obrambe, kršitev načel pravne varnosti in dobrega upravljanja ter na neobstoj obrazložitve.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/48

Tožba, vložena 17. februarja 2021 – Construcciones Electromecanicas Sabero/EUIPO – Magdalenas de las Heras (Heras Bareche)

(Zadeva T-99/21)

(2021/C 138/64)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Construcciones Electromecanicas Sabero, SL (Madrid, Španija) (zastopniki: I. Valdelomar Serrano, P. Román Maestre in D. Liern Cendrero, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Magdalenas de las Heras, SA (Aranda de Duero, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije Heras Bareche – prijava št.o17979 710

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. decembra 2020 v zadevi R 1019/2020-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je odbor za pritožbe napačno uporabil člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	odobri varstvo za vse proizvode in storitve, prijavljene v zahtevi za registracijo (figurativne) znamke Evropske unije št. 17979 710 Heras Bareche iz razredov 30 in 35;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov, vključno s stroški zastopanja, ki so tožeči stranki nastali v tem postopku.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/49

Tožba, vložena 19. februarja 2021 – Ryanair/Komisija

(Zadeva T-111/21)

(2021/C 138/65)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair DAC (Swords, Irska) (zastopniki: E. Vahida, F-C. Laprévote, V. Blanc, S. Rating in I. Metaxas-Maranghidis, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen sklep tožeče stranke z dne 30. novembra 2020 v zvezi z državno pomočjo SA.55373 (2020/N) – Hrvaška – COVID-19: nadomestilo škode družbi Croatia Airlines (1) in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: s sklepom tožene stranke so bile kršene nekatere določbe PDEU in splošna načela evropskega prava na katerih od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja temelji liberalizacija letalskega prevoza v EU (prepoved diskriminacije, prosti pretok storitev in svoboda ustanavljanja). (2)

2.	Drugi tožbeni razlog: tožena stranka je napačno uporabila člen 107(2)(b) PDEU in je storila očitno napako pri presoji sorazmernosti pomoči glede na škodo, ki jo je povzročila škoda v zvezi s krizo COVID-19.

3.	Tretji tožbeni razlog: Evropska komisija kljub obstoju resnih težav ni začela formalnega postopka preiskave in je kršila procesne pravice tožeče stranke.

4.	Četrti tožbeni razlog: tožena stranka je kršila obveznost obrazložitve.

(1) UL 2021, C 17, str. 3.

(2) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev) (UL 2008, L 293, str. 3).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/49

Tožba, vložena 25. februarja 2021 – Suez/Komisija

(Zadeva T-121/21)

(2021/C 138/66)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Suez (Pariz, Francija) (zastopniki: O. Billard, I. Simic, Y. Trifounovitch, G. Fabre, G. Vatin, D. Théophile, G. Aubron in O. Chriqui, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijani sklep razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe, vložene zoper Sklep Komisije C(2020) 8969 final z dne 17. decembra 2020, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva, da se, prvič, ugotovi, da je družba Veolia Environnement S.A. kršila člen 7(1) Uredbe (ES) št. 139/2004 (1) s tem, da je pridobila 29,9-odstotni delež v kapitalu družbe Suez, ne da bi predhodno pridobila dovoljenje Komisije, in drugič, sprejmejo začasni ukrepi proti tej družbi na podlagi člena 8(5)(a) iste uredbe, navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj obrazložitve glede na člen 296 PDEU. Tožeča stranka navaja, da Komisija ni izpolnila obveznosti iz člena 296 PDEU s tem, da je sprejela sklep, katerega razlogovanje ne omogoča niti njej niti Splošnemu sodišču, da bi razumela razloge, iz katerih je menila, da je treba uporabiti samodejno odstopanje iz člena 7(2) Uredbe ES o koncentracijah. Tožeča stranka očita tudi, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa glede uporabe člena 7(1) Uredbe ES o koncentracijah za pridobitev 29,9-odstotnega deleža v njenem kapitalu protislovna. Nazadnje, tožeča stranka meni, da izpodbijani sklep brez zadostne obrazložitve odstopa od ustaljene sodne prakse sodišča Unije glede načela ozke razlage izjeme od odložilnega učinka, ki je določena v členu 7(2) Uredbe ES o koncentracijah.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 7(2) Uredbe ES o koncentracijah. Tožeča stranka v zvezi s tem meni, da je Komisija kršila to določbo s tem, da je ugotovila, prvič, da je treba izjemo, določeno v tem besedilu, uporabiti za celotno transakcijo ene same koncentracije, ki jo namerava izvesti družba Veolia, čeprav je bila ta izjema očitno brezpredmetna in je torej ni bilo mogoče uporabiti za to transakcijo, in drugič, da mora za vse pravne transakcije, ki sestavljajo eno samo koncentracijo, veljati ista pravna ureditev glede na ta člen. Tožeča stranka meni tudi, da to, da je Komisija uporabila izjemo iz te določbe za zasebno pridobitev vrednostnih papirjev od enega samega prodajalca, pomeni dodatno kršitev tega besedila. Nazadnje, tožeča stranka Komisiji očita, da je štela, da je družba Veolia izpolnila pogoj v zvezi s takojšnjo priglasitvijo koncentracije.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/50

Tožba, vložena 25. februarja 2021 – QI/Komisija

(Zadeva T-122/21)

(2021/C 138/67)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: QI (zastopnik: N. de Montigny, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	za nična razglasi končna ocenjevalna poročila poklicne poti tožeče stranke za leti 2018 in 2019;

—	po potrebi za nično razglasi odločbo o zavrnitvi odločbe z dne 16. novembra 2020;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nespoštovanje splošnih veljavnih izvedbenih določb. V zvezi z ocenjevalnim poročilom za leto 2018 tožeča stranka navaja nezakonito revizijo tega, ali je bilo delo zadovoljivo, opravljeno v fazi pritožbe. V zvezi z ocenjevalnim poročilom za leto 2019 tožeča stranka graja posredovanje drugostopenjskega ocenjevalca v zgodnji fazi. Nazadnje, kar zadeva poročili, tožeča stranka navaja napako pri obrazložitvi in uporabi za njen položaj člena 2(3)(a), splošnih izvedbenih določb in člena 4 teh določb.

2.	Drugi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev dolžnosti nepristranskosti in nevtralnosti, kršitev dolžnosti pomoči in dobrega upravljanja, kršitev člena 21a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, in zlorabo postopka.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji, vsebinske nepravilnosti glede dejstev, zlorabi zahtevkov, ki niso povezani z objektivnimi dejstvi ter na kršitev pojma dolžnosti lojalnosti.

19.4.2021

Uradni list Evropske unije

C 138/51

Tožba, vložena 25. februarja 2021 – Mariani in drugi/Parlament

(Zadeva T-124/21)

(2021/C 138/68)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Thierry Mariani (Pariz, Francija) in 22 drugih tožečih strank (zastopnik: F. Wagner, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlog

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

Razveljavi člen 1 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitosti preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (UL 2020, L 437, str. 49) in natančneje člen 3(11), člen 4(2)(a) in (b), člen 5(a)(1), člen 7(b)(3a) ter člen 9a, od (1) do (4), ki so s tem členom spremenjeni in dodani;

—	Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo en sam pritožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljevanju: Listina), Evropske konvencije o človeških pravicah, splošnih načel, priznanih v sodni praksi, protokola o privilegijih in imunitetah poslancev, Poslovnika Evropskega parlamenta in Statuta poslancev.

Tožeče stranke trdijo, da izpodbijani akt Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) dopušča takojšen in nenapovedan dostop do vseh podatkov in prostorov poslancev in njihovih pomočnikov brez naloga neodvisnega sodišča, kot je pravilo v vseh demokratičnih državah.

Tožeče stranke izpodbijani akt grajajo tudi zato, ker po njihovem mnenju uradu OLAF omogoča dostop do naprav v zasebni lasti in do bančnih izpiskov ter bančnih računov poslancev in njihovih pomočnikov.

Tožeče stranke menijo, da bi lahko urad OLAF take preiskave in take preiskovalne postopke sprožil zgolj na osnovi anonimne prijave, ter se bojijo, da ne bi bili poslanci, zlasti kadar pripadajo parlamentarni opoziciji, izpostavljeni pritiskom, izsiljevanju in drugim oblikam ustrahovanja zgolj zaradi anonimnih prijav, kar bi lahko oteževalo njihovo parlamentarno dejavnost.

Tožeče stranke tudi trdijo, da nadzornik za procesna jamstva nikakor ni neodvisni organ, kot je preiskovalni sodnik v razmerju do policistov, ker nadzornika imenuje Komisija in mu zagotovi sredstva. Tožeče stranke ocenjujejo, da tak sistem nikakor ne zagotavlja nepristranosti do opozicijskih poslancev, ki bi lahko bili predmet preiskav urada OLAF.

Tožeče stranke izpodbijani akt grajajo tudi zato, ker je v nasprotju s splošnimi načeli prava Unije, določenimi v členih 7 in 8 Listine, ker uradu OLAF omogoča dostop do informacij, ki se ne tičejo niti njega niti Parlamenta niti katere koli evropske institucije.

Tožeče stranke nazadnje menijo, da je izpodbijani akt v nasprotju s splošnimi načeli prava Unije, določenimi v členih 8 in 9 protokola o privilegijih in imunitetah poslancev, saj izpodbijana uredba uradu OLAF dopušča, da krši poslansko imuniteto, ne da bi sodišče pred tem zahtevalo niti a fortiori doseglo odvzem poslanske imunitete teh poslancev in ne da bi šlo za ravnanje in flagranti. Po mnenju tožečih strank izpodbijana uredba uradu OLAF – in torej Evropskemu parlamentu, ki to zahteva – omogoča, da obide poslansko imuniteto in nedotakljivost za dostop do elementov, do katerih urad OLAF sicer ne bi imel dostopa.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 138

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 64 19. april 2021

Vsebina		Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2021/C 138/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1