27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/1

1.

Oddaljenost kraja od meje najbližje države članice, v tem primeru Belgije, je 138 kilometrov.

2.

Spremenjeni načrt zajema povečanje obratovalne zmogljivosti obrata, kar zahteva višje predpisane meje za plinaste radioaktivne izpuste.

3.

V običajnih pogojih obratovanja naj spremenjeni načrt ne bi povzročal izpostavljenosti prebivalstva v drugi državi članici, ki bi bila pomembna z zdravstvenega vidika, ob upoštevanju mejne doze iz novih temeljnih varnostnih standardov (Direktiva 2013/59/Euratom).

4.

V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih snovi, ki bi bili posledica nesreče take vrste in razsežnosti, kot je navedena v spremenjenem načrtu, doze, ki bi jim lahko bilo izpostavljeno prebivalstvo druge države članice, ne bi dosegle ravni, ki bi bila pomembna z zdravstvenega vidika, ob upoštevanju referenčnih nivojev iz novih temeljnih varnostnih standardov (Direktiva 2013/59/Euratom).

27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/3

1.

Splošni cilji strategije Evropa 2020 in posamezni cilji držav članic za povečanje zaposlovanja mladih, zmanjšanje osipa in spodbujanje vključevanja v terciarno izobraževanje so za mlade in njihov socialno-ekonomski položaj prav posebnega pomena.

2.

V prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (1) je poudarjeno, da so potrebne pobude, ki omogočajo medsektorski pristop, pri katerem so mladinska vprašanja ustrezno upoštevana pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju strategij in ukrepov, sprejetih na drugih področjih politik, ki močno vplivajo na življenje mladih.

3.

Ena od treh glavnih prednostnih nalog iz sedanjega delovnega načrta za mladino za obdobje 2014–2015 (2) je okrepitev medsektorskega sodelovanja v okviru strategij EU.

4.

V sklepih Sveta o čim boljši izrabi možnosti v okviru mladinske politike pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 (3) je poudarjeno, da je za izvajanje mladinske politike, ki bo dejansko delovala, in za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za mlade ključno medsektorsko in medinstitucionalno usklajevanje;

5.

socialno-ekonomskih izzivov, pred katerimi so trenutno mladi v Evropski uniji – vključno z visokimi stopnjami brezposelnosti mladih (4) in njihovimi socialnimi posledicami –, ki zahtevajo učinkovit medsektorski odziv;

6.

Močna in prepoznavna, dobro opredeljena in usklajena mladinska politika lahko pomeni dodano vrednost za medsektorsko sodelovanje. To pa posledično lahko pozitivno vpliva na mlade, ki jim bodo koristile sinergije takšnega sodelovanja.

7.

Mladinski sektor lahko rešuje vprašanja na način, kot drugi sektorji ne morejo. Za številna vprašanja, ki zadevajo mlade, lahko ponudi dokaze in znanje, doseže večje število mladih, tudi tiste z omejenimi možnostmi, ter zagotovi prožen, do mladih prijazen, nestigmatiziran, celosten in inovativen pristop k reševanju potreb mladih;

8.

Za izboljšanje medsektorskega sodelovanja na vseh ravneh bi bilo treba razviti sistemske pristope, vendar je zelo pomembno, da se osredotočimo na konkretne in najnujnejše socialno-ekonomske izzive, pred katerimi so trenutno mladi.

9.

Medsektorski pristop k mladinski politiki ni pomemben le za to, da bi ponudili učinkovitejše rešitve za socialno-ekonomske izzive, temveč da bi tudi zagotovili odzive politike, s katerimi bo mogoče zadostiti potrebam vseh mladih.

10.

Da bi imel mladinski sektor čim večjo vlogo pri sodelovanju z drugimi sektorji, bi morala biti njegov pomen in prispevek predstavljena širokemu krogu in priznana –

I.

11.

okrepijo medinstitucionalno sodelovanje, med drugim naj izboljšajo komuniciranje in izmenjavo informacij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi zagotovile, da bodo mladinska vprašanja v celoti upoštevana pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik na drugih področjih politike – na primer v izobraževanju in usposabljanju, zaposlovanju, zdravju in dobrem počutju, socialni politiki, urbanističnem načrtovanju, športu in kulturi –, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj mladih;

12.

v oblikovanje mladinske politike na lokalni, regionalni in nacionalni ravni vključijo vse relevantne sektorje, v horizontalnih in tudi vertikalnih upravljavskih strukturah;

13.

razmislijo o izvajanju splošnih mladinskih strategij, ki povezujejo relevantne ukrepe politik, s katerimi se rešujejo vprašanja mladih, in se v tem procesu po potrebi posvetujejo z mladimi in mladinskimi organizacijami ter jih vanj vključijo;

14.

uporabijo obstoječe mehanizme ali razmislijo o uvedbi novih mehanizmov za spremljanje položaja mladih in si prizadevajo za politike, ki temeljijo na dokazih in znanju, podatke in rezultate raziskav pa vključijo v oblikovanje večsektorskih politik, tudi v oblikovanje konkretnih ukrepov politike.

15.

redno obvešča Svet in njegova pripravljalna telesa o ključnih dokumentih politike in pobudah na ravni EU, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj mladih;

16.

preuči, kako bi lahko učinkovito uporabila svoj novi usklajeni večsektorski pristop pri reševanju izzivov mladih in oblikovanju konkretnih medsektorskih ukrepov;

17.

s pomočjo poročila EU o mladih ali drugih ustreznih instrumentov oceni, kako bi se lahko mladinska vprašanja upoštevala na drugih področjih politike, ki močno vplivajo na življenja mladih;

18.

s pripravo raziskovalnih projektov skupaj z drugimi relevantnimi sektorji politik še naprej prispeva k razvoju politike, ki temelji na dokazih.

19.

predvidijo medsektorski pristop za eno od izvedbenih načel prihodnje mladinske politike EU, vključno z morebitnim prihodnjim delovnim načrtom EU za mladino, ter konkretne medsektorske ukrepe v okviru za sodelovanje na mladinskem področju za obdobje po letu 2018;

20.

v celoti izkoristijo možnosti programa Erasmus+, tudi tiste, namenjene podpori reformi politike, in tako okrepijo medsektorsko sodelovanje;

21.

zbirajo dokaze, tudi na ravni strokovnih skupin, ustanovljenih v okviru delovnega načrta EU za mladino, o tem, kako lahko medsektorsko sodelovanje pozitivno vpliva in se preliva na druga družbena področja s sinergijskimi učinki okrepljenega sodelovanja;

22.

pri pripravi poročila EU o mladini spodbujajo sodelovanje z drugimi sektorji politik in ugotovitve poročila upoštevajo pri spremljanju strategije Evropa 2020.

II.

23.

pri izvajanju jamstva za mlade in drugih ukrepih okrepijo partnerske pristope med sektorji ter izmenjujejo najboljše prakse, zlasti kar zadeva ozaveščanje mladih;

24.

poskusijo najti ustrezno podporo dolgoročnemu razvoju in izvajanju dejavnosti, ki se trenutno financirajo iz pobud v zvezi z jamstvom za mlade in v katere je vključen mladinski sektor;

25.

okrepijo ciljno sodelovanje med institucijami formalnega izobraževanja in ponudniki neformalnega izobraževanja, da bi zmanjšali osip in spodbudili celosten razvoj kompetenc, vključno z uporabo prožnih in do mladih prijaznih pristopov;

26.

spodbujajo povezovanje mladinskega dela in socialnih služb, da bi se skupaj lotili socialnega vključevanja mladih in zagotovili zgodnje ukrepanje, če je to potrebno;

27.

v načrtovanje in izvajanje pobud za razvoj kompetenc mladih vključijo svet dela;

28.

v sodelovanju z lokalnimi organi, mladinskimi delavci in drugimi strokovnjaki, ki delajo z mladimi, po potrebi okrepijo vse službe, namenjene mladim.

29.

na evropski ravni olajša povezovanje oblikovalcev mladinske politike in nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju jamstva za mlade, v mreže in izmenjavo dobre prakse med njimi;

30.

izboljša interno usklajevanje med ustreznimi službami Komisije pri razvoju pobud, povezanih z mladimi, in razpravi o mladinskih vprašanjih na ravni EU.

31.

razmislijo o tem, da bi izkoristile možnosti financiranja iz evropskih strukturnih skladov in programa Erasmus+, da bi s konkretnimi medsektorskimi projekti učinkovito reševale socialno-ekonomske izzive mladih;

32.

omenjena vprašanja vključijo v prihodnje medsebojno učenje med državami članicami o okrepitvi medsektorske mladinske politike na nacionalni ravni, ki bo organizirano v okviru delovnega načrta EU za mlade;

33.

na dogodke, kot so evropski teden mladih in konference EU o mladih, povabi deležnike iz drugih sektorjev, če je to ustrezno, in olajša povratne informacije in razpravo med sektorji.

III.

34.

z uporabo obstoječih ali novih načinov za participacijo mladih, vključno s strukturiranim dialogom, vključujejo mlade v sprejemanje ključnih odločitev politike, ki jih zadevajo;

35.

si še naprej prizadevajo za priznanje mladinskega dela ter priložnostnega učenja in konkretnih orodij, kot je Youthpass, v drugih sektorjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, usposabljanje in kultura, in pri drugih relevantnih deležnikih;

36.

preučijo, kako bi lahko potrdilo Youthpass uveljavile tudi izven programa Erasmus+ in ga uporabile kot nacionalno orodje za priznavanje, če je to ustrezno, in si tako še naprej prizadevale za priznanje mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja;

37.

promovirajo dosežke strokovnega in prostovoljnega mladinskega dela v drugih sektorjih in o njih redno ozaveščajo;

38.

razvijajo pobude, s katerimi bo postalo prostovoljstvo poznano, razumljeno, uporabljeno in priznano kot priložnostni učni proces;

39.

podpirajo in spodbujajo izvajanje pobud za povezovanje formalnega in neformalnega učenja, s čimer bi lahko izboljšali učne dosežke.

40.

ustvari možnosti za to, da bi se potrdilo Youthpass uporabljalo izven programa Erasmus+ kot nacionalno orodje za priznavanje, če je to ustrezno, ter podpre države članice pri takšni uporabi.

27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/8

1.

Strategijo Evropa 2020 in njene vodilne pobude, v katerih je poudarjeno, da je treba mlade opremiti s potrebnimi veščinami in kompetencami ter obravnavati visoke stopnje brezposelnosti mladih v Evropi, ter vmesni pregled strategije Evropa 2020 – zbirno poročilo (1), ki med ključnimi izidi našteva dragoceno vlogo športnega sektorja kot instrumenta socialne kohezije in vključenosti.

2.

Delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje 2014–2017 (2), v katerem je poudarjen pomemben prispevek športa k skupnim ciljem strategije Evropa 2020 glede na močan potencial tega sektorja, da prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Ena od treh prednostnih nalog delovnega načrta „Šport in družba“ poudarja povezave športa z zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem.

3.

Resolucijo Sveta z dne 20. julija 2006 o priznavanju vrednosti neformalnega in priložnostnega učenja na področju evropske mladine (3), ki poudarja, da lahko neformalno in priložnostno učenje mladim omogočita pridobitev dodatnega znanja, veščin in kompetenc ter prispevata k njihovemu osebnemu razvoju, socialni vključenosti in dejavnemu državljanstvu ter jim tako izboljšata možnosti za zaposlitev, delodajalci, formalno izobraževanje in civilna družba na splošno pa bi jih morali bolj upoštevati.

4.

Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (4), kjer so opredeljene priložnosti in mehanizmi, s katerimi lahko znanje, veščine in kompetence, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem, znatno izboljšajo zaposljivost in mobilnost ter hkrati okrepijo motivacijo za vseživljenjsko učenje;

5.

Sodelovanje v množičnih športih (5) je seveda najprej fizična prostočasna dejavnost, prinaša pa tudi dodatno dodano vrednost za bolj zdravo in v splošnem bolj vključujočo in trajnostno družbo v Evropi. Tako se lahko razvijejo pozitivne družbene naravnanosti in vrednote ter veščine in kompetence posameznika, vključno s prečnimi veščinami (6), kot je sposobnost kritičnega mišljenja, samoiniciativnost, reševanje problemov in skupinsko delo (7).

6.

Odgovoriti je treba na vedno večje zahteve naprednega gospodarstva, temelječega na znanju, zlasti v zvezi z razvojem prečnih veščin ter sposobnostjo učinkovite uporabe takšnih veščin po različnih sektorjih; v času hitro spreminjajočih se zahtev na trgu dela delodajalci močno cenijo prečne veščine, vendar pa pogosto navajajo, da novi delavci takšnih veščin nimajo.

7.

Glede prispevka športa k razvoju prečnih veščin obstaja neizkoriščeni potencial zlasti za mlade, saj so veščine, pridobljene s pomočjo neformalnega (8) in priložnostnega učenja (9), dragocene za osebni in poklicni razvoj ter tudi za trg dela in vseživljenjsko učenje (10).

8.

Glede priznavanja vrednosti prečnih veščin, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem s pomočjo množičnega športa, so prvi koraki ozaveščanje in prepoznavnost prvenstveno med udeleženci samimi, starši, prostovoljci in osebjem, pa tudi širšo družbo, vključno z delodajalci;

9.

Šport prispeva k strateškim ciljem Unije za rast, delovna mesta in socialno kohezijo, vključno z nujnimi izzivi, s katerimi se trenutno sooča Evropa, kot je vztrajno visoka stopnja brezposelnosti med mladimi (11) v Evropi. Da bi šport tozadevno dodatno razvil svoj polni potencial, je pomembno, da si prizadevamo za medsektorski pristop, ki vključuje druga področja politik, kot so izobraževanje in usposabljanje, mladina in zaposlovanje, socialne zadeve in javno zdravje.

10.

Netradicionalni športi (12) so pogosto posebej privlačni za mlade, vključno s tistimi, ki imajo manj priložnosti, lahko pa bi se nadalje preučile možnosti, ki jih le-ti ponujajo.

11.

V množičnem športu je pristojno osebje, vključno s prostovoljci, bistvenega pomena za ozaveščanje, sproščanje dodane vrednosti in koristi, ki jih lahko nudi glede razvoja prečnih veščin –

12.

bolje ozavestijo deležnike v množičnih športih, v družbi in med delodajalci, da imajo prečne veščine, pridobljene z udeležbo v množičnem športu osebno, družbeno in ekonomsko dodano vrednost, ki se lahko uporablja v drugih sektorjih;

13.

sodelujejo in izmenjujejo dobre prakse z drugimi zadevnimi sektorji in med državami članicami EU o pozitivnih učinkih veščin, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja z neformalnim in priložnostnim učenjem s pomočjo množičnega športa;

14.

spodbujajo razvoj znanja, veščin in kompetenc pristojnega osebja, vključno s prostovoljci, v množičnem športu, da bi se okrepile socialne in izobraževalne vrednote ter prečne veščine s pomočjo množičnega športa;

15.

spodbujajo inovativna partnerstva med izvajalci neformalnega in priložnostnega učenja ter v sektorjih mladih in športa, da se oblikujejo pristopi k učenju, ki bi lahko bili primerni v sektorju za množični šport;

16.

spodbujajo sposobnosti samoocenjevanja, zlasti med mladimi, ki vključuje prečne veščine, pridobljene s pomočjo množičnih športov, ter uporabo najbolj običajnih potrdil za znanja in predlog za življenjepis, zlasti Europass;

17.

uporabijo obstoječe ureditve za omogočanje potrjevanja veščin in izkušenj, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem s pomočjo športa;

18.

dodatno izboljšajo splošno udeležbo v množičnem športu za mlade, tudi za tiste z manj priložnostmi, na nacionalni in lokalni ravni ter izkoristijo tozadevni pozitivni potencial netradicionalnih športov.

19.

spodbujajo vrednost prečnih veščin, pridobljenih s pomočjo množičnih športov, tako da se lahko učinkovito uporabijo v različnih sektorjih za namen zaposlovanja, učenja, mobilnosti ali vseživljenjskega učenja;

20.

v nacionalnih in evropskih politikah ter v strategijah, ki zadevajo šport, mladino, socialne zadeve, zdravje, izobraževanje in zaposlovanje, priznavajo in vanje vključijo pozitivne izide prečnih veščin, razvitih s pomočjo sektorja množičnih športov;

21.

priznavajo in podpirajo prispevke organizacij za množični šport pri zagotavljanju priložnosti za neformalno učenje;

22.

preučijo potencial za sodelovanje z mladinskim sektorjem, zlasti glede:

23.

spodbujajo pobude, kjer je to ustrezno, tudi v okviru evropskega tedna športa o izobraževalnem pomenu športa ter okrepitve socialno vključujočih skupnosti;

24.

sodelujejo pri zviševanju standardov usposabljanja in mentorstva ter izobraževanja trenerjev in mentorjev ter prostovoljcev z lažjo izmenjavo informacij in izkušenj med oblikovalci politik in športnimi deležniki;

25.

podpirajo športno prostovoljstvo in ozaveščanje o pomenu prostovoljstva v športu, zlasti s pridobivanja prečnih veščin, priznavanjem prostovoljstva kot pomembne oblike neformalnega učenja ter okrepitvijo nacionalne in čezmejne mobilnosti mladih prostovoljcev;

26.

spodbujajo učinkovito uporabo instrumentov financiranja EU, kot je program Erasmus+, kot priložnosti za razvoj prečnih veščin, zlasti med mladimi, da se tudi okrepijo socialna vključenost, dejavno državljanstvo ter večja udeležba v množičnih športih;

27.

izkoristijo proces nadaljnjega ukrepanja po Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja zaradi obravnave vprašanja prečnih veščin, pridobljenih s športom.

28.

izvede študijo o prispevku športa k zaposljivosti mladih v okviru strategije Evropa 2020, vključno z vidiki prečnih veščin, pridobljenih z udeležbo v množičnih športih;

29.

vključi športno razsežnost v obstoječe razprave in dogodke o politikah za veščine, da se dvigne ozaveščenost in preučijo konkretnejši načini pridobivanja prečnih veščin v športu in s pomočjo športa;

30.

nadaljuje, tudi v okviru mandata strokovnih skupin, ustanovljenih z delovnim načrtom EU za šport, z zbiranjem podatkov in najboljših praks ter analizo družbenega in gospodarskega pomena športa ter kako množični šport prispeva na področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, vključno s poudarkom na razvoju osebnih in prečnih veščin;

31.

omogoči izmenjavo informacij in dobrih praks, učinkovito medsebojno učenje in mrežno povezovanje med državami članicami, zlasti pri razvoju bolj dostopnega, privlačnega in raznolikega množičnega športa, zlasti za mlade.

32.

ozaveščanju, zlasti mladih in njihovih staršev, da imajo lahko veščine, pridobljene v športu in prek športa, posebno vrednost, ki se lahko izkoristi v drugih sektorjih;

33.

vlaganju v usposobljeno osebje, ki pri svojem delu uporablja najsodobnejše metode, kar jim omogoča, da v celoti izkoristijo dodano vrednost, ki jo šport lahko da, vključno s pridobivanjem veščin;

34.

ozaveščanju zaposlenih v športu glede pozitivnih učinkov prečnih veščin, pridobljenih v športnih dejavnostih s pomočjo neformalnega in priložnostnega učenja, ter glede splošne družbene in gospodarske dodane vrednosti množičnega športa;

35.

preučitvi možnosti za sodelovanje in izmenjavo dobrih praks z mladinskimi organizacijami, zlasti kar zadeva uporabo neformalnih učnih metod in orodij na področju športa;

36.

izmenjavi najboljših praks o tem, kako krepiti in razvejiti gibanje množičnega športa, in izmenjavi dobrih praks v zvezi z razvojem novih vrst množičnega športa, npr. netradicionalnih športov.

27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/13

1.

Kulturni in ustvarjalni sektorji imajo kulturno in gospodarsko vrednost. V zadnjih letih je bilo narejeno veliko v smeri, da so kulturni in ustvarjalni sektorji postali sestavni del evropske družbe in gospodarstva ter vir ustvarjanja rasti, delovnih mest in blaginje. Njihov širši prispevek pa še ni v celoti priznan, zlasti v smislu potenciala, ki ga imata kulturna in umetniška ustvarjalnost za spodbujanje inovacij v drugih gospodarskih sektorjih, za družbo na splošno in za dobrobit posameznika.

2.

Povezovanje med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji ter drugimi sektorji se lahko razume kot proces združevanja znanja in spretnosti, specifičnih za kulturne in ustvarjalne sektorje, z znanjem in spretnostmi drugih sektorjev z namenom iskanja inovativnih in pametnih rešitev za izzive današnje družbe.

3.

Povezovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji ima lahko vzajemno korist za vse sodelujoče sektorje, če je sodelovanje med sektorji enakopravno –

4.

Povezovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji ima lahko različne koristi (1), med drugim:

5.

Prepoznavanje potenciala, ki ga ima združevanje umetnosti, kulture in ustvarjalnosti s tehnologijo, znanostjo in podjetništvom, je slabo, izmenjava dobrih praks pa pomanjkljiva. Zlasti ostaja podcenjen in tako slabo izkoriščen spodbujevalni učinek kulture in umetnosti na inovacije v vseh sektorjih.

6.

Povezovanje se dogaja na stičiščih različnih sektorjev. Sektorji in politike pa so še vedno pogosto organizirani v obliki silosov, kar omejuje možnosti za sinergije in iskanje inovativnih rešitev. Da bi presegli razmišljanje v silosih in spodbudili povezovanje, je potreben celovit strateški pristop, ki bi vključeval vse akterje od lokalnih ravni do ravni EU.

7.

Potrebni so zanesljivi in primerljivi podatki o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji, ki bi omogočali prikaz in analizo o tem, kako takšno povezovanje prispeva h gospodarstvu na splošno in vpliva na širšo družbo na vseh ravneh.

8.

Razvijanje ustvarjalnih spretnosti in kritičnega razmišljanja v okviru formalnega izobraževanja ter neformalnega in priložnostnega učenja posameznikom dovoljuje, da se lahko bolje prilagodijo potrebam vse bolj raznolike družbe, ki temelji na znanju, ter potrebam zahtevnega in hitro spreminjajočega se trga dela.

9.

Evropski enotni digitalni trg naj bi spodbudil ustvarjanje in kroženje kakovostnih vsebin, ki jih bogati evropska kulturna in jezikovna raznolikost, zagotavljal pa naj bi tudi uravnotežen okvir pravic in dolžnosti v celotni vrednostni verigi.

10.

Naložbe v kulturne in ustvarjalne sektorje so pogosto obravnavane kot tvegane in spremenljive, saj temeljijo na neopredmetenih sredstvih. Prav zato so potrebni inovativni finančni instrumenti, ki bodo posebej usmerjeni v kulturne in ustvarjalne sektorje ter bodo izboljšali zmožnosti teh sektorjev, da se vključijo v medsektorsko sodelovanje, tudi na mednarodni ravni.

11.

seznanjajo vse deležnike, zlasti pa oblikovalce politik, poklicne ustvarjalce, industrijo, podjetja in vlagatelje, s kulturno, gospodarsko in družbeno vrednostjo ustvarjalnosti in inovacij, doseženih z medsektorskim sodelovanjem. V ta namen je pomembno, da se spodbuja obsežno širjenje informacij o dobrih praksah, rezultatih in izkušnjah, pridobljenih v okviru medsektorskega sodelovanja, ter o povezovanju strokovnjakov v mreže in vzajemnem učenju;

12.

presežejo razmišljanje v silosih na tradicionalnih področjih politik, tako da kulturo in umetniško ustvarjalnost bolje vključijo v strategije za gospodarsko rast, socialne politike, mestni in regionalni razvoj ter trajnostni razvoj;

13.

še naprej beležijo obstoječe politike in trende v zvezi s povezovanjem kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji ter zboljšajo zbiranje podatkov, da bi okrepile oblikovanje politik na podlagi dokazov. To pomeni razvijanje novih metodologij za merjenje povezovanja kulturnih in ustvarjalnih industrij z drugimi industrijami zaradi boljšega prikaza njihovega inovativnega prispevka in razumevanja njihovega širšega vpliva;

14.

spodbujajo ustvarjalne ekosisteme in multidisciplinarna okolja za kulturne in ustvarjalne sektorje prek struktur, kot so inovacijska in poslovna središča, pospeševalci za zagonska podjetja, inkubatorji, ustvarjalna vozlišča, prostori za so-delo in programi povezovanja;

15.

spodbujajo medsektorske kulturne in ustvarjalne grozde ter mreže na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, da bi spodbudili kulturni in ustvarjalni izvoz ter zboljšali dostop do novih trgov;

16.

spodbujajo uporabo netehnoloških, družbenih in storitvenih inovacij v tradicionalnih industrijah, denimo z vpeljevanjem oblikovalskega načina razmišljanja (2) in ustvarjalnosti, ki izhaja iz kulture, v te industrije;

17.

spodbujajo kulturne in ustvarjalne sektorje, da bi izkoristili priložnosti, ki jih ponuja prihodnji enotni digitalni trg;

18.

spodbujajo povezovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji na lokalni in regionalni ravni, po možnosti na podlagi obstoječih pobud, in sicer v tesnem sodelovanju z lokalnimi izvajalci, nevladnimi organizacijami, organizacijami in podjetji. Razmisliti bi bilo mogoče tudi o vzpostavitvi multidisciplinarnih grozdov, v katere so dejavno vključeni lokalni in regionalni organi;

19.

podprejo pobude, ki spodbujajo skupno zagovorništvo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, da bi presegli sektorske silose in razvili celovite strateške pristope;

20.

spodbujajo uporabo oblikovalskega načina razmišljanja v javnem sektorju pri reševanju kompleksnih zadev in razvijanju učinkovitih storitev, usmerjenih k uporabnikom (3);

21.

spodbujajo ugodne pogoje za kulturne in ustvarjalne sektorje, da bi dodatno razvile njihov potencial v okviru medsektorskih partnerstev, tudi ob upoštevanju priporočil Evropske zveze ustvarjalnih industrij (4), in sicer z ustreznimi ukrepi, med katerimi so tudi:

22.

spodbujajo razvoj prečnih spretnosti, kot so ustvarjalnost, kulturna zavest in podjetništvo, v okviru formalnega izobraževanja in neformalnega učenja. Kjer je mogoče, spodbujajo medsektorske pristope med različnimi področji znotraj visokošolskih ustanov, na primer prek skupnih programov, ki združujejo področja umetnosti in kulture, znanosti, inženirstva, tehnologije, podjetništva in druga zadevna področja.

23.

oblikuje celovit strateški pristop za spodbujanje konkurenčnosti in razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij, pri čemer naj poudarja vlogo teh industrij v splošnem inovativnem procesu vseh industrij;

24.

bolje prilagodi in širi informacije o obstoječih programih in skladih EU za kulturne in ustvarjalne sektorje z namenom krepitve povezovanja z drugimi področji politik;

25.

razmisli o uporabi obstoječih sredstev, ki so na voljo v okviru programov EU, kot so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope ter programi Erasmus+, COSME in Ustvarjalna Evropa, za projekte povezovanja z drugimi sektorji, na primer z namenom:

ter nemudoma nadaljuje delo v zvezi s pripravljalnimi ukrepi, potrebnimi za vzpostavitev jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje (8) v letu 2016;

26.

nadaljuje delo, ki so ga začele njene službe, kot sta Eurostat in Skupno raziskovalno središče, da bi pridobila informacije in podatke o prispevku, ki ga prinaša povezovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi gospodarskimi sektorji slednjim, pa tudi o prispevku teh povezovanj k področjem politik ter rasti na splošno.

27.

te sklepe pregledal leta 2018. Cilj tega pregleda bo oceniti napredek, ki so ga države članice in Komisija dosegle z ukrepi, sprejetimi na podlagi sklepov (9). Z državami članicami bi bilo treba opraviti posvetovanje glede oblike in obsega pregleda, ki bi moral biti nezahteven in koristen.

27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/17

1.

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, v katerih so opredeljeni znanje, spretnosti in odnosi, potrebni za razvoj digitalne kompetence (2) kot ene ključnih kompetenc, ki jih vsi ljudje potrebujemo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev (3); v priporočilu je poudarjena tudi ključna vloga izobraževanja in usposabljanja, s katerima naj bi vsem mladim zagotovili priložnost za razvoj in izboljšanje te kompetence;

2.

sklepe Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 22. maja 2008 o spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti v izobraževanju in usposabljanju, v katerih je poudarjena predvsem ključna vloga učiteljev in učnega okolja pri spodbujanju in podpiranju ustvarjalnega potenciala vsakega otroka (4);

3.

sklepe Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju (5), v katerih je navedeno, da je treba intenzivneje spodbujati ustvarjalnost in inovativnost na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja, ker je to eden od štirih strateških ciljev okvira, in opredeljeno pridobivanje prečnih ključnih kompetenc, kot je digitalna kompetenca, kot ključni izziv na tem področju;

4.

sklepe Sveta z dne 27. novembra 2009 o medijski pismenosti v digitalnem okolju, v katerih je poudarjeno, da ni treba spodbujati samo boljšega dostopa do novih tehnologij ampak tudi odgovorno uporabo teh tehnologij (6);

5.

sklepe Sveta z dne 20. maja 2011 o predšolski vzgoji in varstvu (7), v katerih je priznano, da visoko kakovostna predšolska vzgoja in varstvo dopolnjujeta osrednjo vlogo družine in postavljata temelje za učenje jezikov, uspešno vseživljenjsko učenje, vključevanje v družbo, osebni razvoj in zaposljivost ter hkrati spodbujata pridobivanje kognitivnih in nekognitivnih spretnosti;

6.

sklepe Sveta z dne 29. novembra 2011 o kulturnih in ustvarjalnih kompetencah in njihovi vlogi pri oblikovanju intelektualnega kapitala Evrope (8), v katerih so te kompetence priznane kot viri trajnostne in vključujoče rasti v Evropi, zlasti z razvojem inovativnih proizvodov in storitev;

7.

sklepe Sveta z dne 29. novembra 2011 o varstvu otrok v digitalnem svetu (9), v katerih je poudarjeno, da je treba ozaveščati otroke o morebitnih nevarnostih v digitalnem svetu ter dosledno spodbujati varnost pri uporabi interneta in medijsko kompetenco pismenost v šolah in institucijah, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo in varstvom;

8.

sklepe Sveta z dne 26. novembra 2012 o pismenosti, v katerih je poudarjeno, da izobraževalni sistemi še niso v celoti izkoristili vpliva novih tehnologij na pismenost in da lahko, glede na vse večjo digitalizacijo, pregled učnega gradiva in metod ter podpora učiteljem pri uporabi novih pedagoških pristopov povečata motivacijo učencev (10);

9.

sklepe Sveta z dne 26. novembra 2012 o evropsko strategiji za boljši internet za otroke (11), v katerih je poudarjeno, da imajo izobraževalni sektor in starši pomembno vlogo, ko otrokom pomagajo pri varni in koristni uporabi možnosti, ki jih nudi internet, in da bi morali učitelji in starši redno posodabljati svoje poznavanje novih tehnologij, ki se nenehno spreminjajo;

10.

sklepe Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev, v katerih je poudarjeno, da morajo učitelji sami pridobiti ustrezno poznavanje digitalnih učnih pripomočkov in prosto dostopnih učnih virov, da bi jih lahko koristno uporabljali pri poučevanju in omogočili učencem razvoj digitalne kompetence (12);

1.

spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence z izobraževanjem v zgodnjem otroštvu (13) lahko zagotavlja koristi v poznejših letih, ker postavlja temelje za nadaljnje učenje in omogoča višjo stopnjo razvoja znanja ter na splošno pomaga vsem otrokom, da izboljšajo sposobnosti za razvoj veščin, kot sta kreativno in kritično razmišljanje, in postanejo odgovorni državljani Evrope prihodnosti, sposobni za odzivanje na izzive v vse bolj povezanem in globaliziranem svetu;

2.

je sposobnost za uvajanje inovacij in razvoj novih proizvodov in storitev v veliki meri povezana z izkoriščanjem prednosti digitalne revolucije, ki spreminja gospodarstva in družbe z osupljivo hitrostjo, kar pomeni, da bo gospodarski uspeh v prihodnjih desetletjih odvisen med drugim tudi od državljanov z ustvarjalnimi in inovativnimi sposobnostmi ter visoko stopnjo digitalne kompetence;

3.

da bi se lahko pozitivno odzivali na vse večje povpraševanje po digitalno kompetentnih uporabnikih in strokovnjakih na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, se mora Evropa odzvati na izziv in zagotoviti vsem državljanom priložnost, da sprostijo svoj ustvarjalni in inovativni potencial ter razvijajo digitalno kompetenco z vseživljenjskim učenjem;

1.

sistemi izobraževanja in usposabljanja imajo, skupaj z neformalnim in priložnostnim učenjem, bistveno vlogo pri razvoju ustvarjalnih in inovativnih sposobnosti od zgodnjega otroštva, ker so ključni dejavniki ne samo za izboljšanje prihodnje gospodarske konkurenčnosti in zaposljivosti, ampak so enako pomembni tudi pri spodbujanju osebne izpolnitve in razvoja, vključevanja v družbo ter aktivnega državljanstva;

2.

učitelji in strokovnjaki za predšolsko vzgojo in varstvo imajo bistveno vlogo pri spodbujanju otrokove radovednosti, domišljije in želje za eksperimentiranje, poleg tega jim pomagajo ne samo pri razvoju osnovnih spretnosti in posebnega znanja, ampak tudi pri pridobivanju prečnih kompetenc, ki so potrebne za ustvarjalnost in inovativnost, kot so kritično razmišljanje, reševanje problemov in dajanje pobud;

3.

učenje z igranjem, ki lahko vključuje igre in digitalna orodja, ki imajo pedagoško vrednost, spodbuja domišljijo, intuicijo in raziskujoč duh, poleg tega pa tudi sposobnost za sodelovanje in reševanje problemov, in je zato pomembno za razvoj in učenje vsakega otroka, še zlasti v zgodnjih letih;

4.

vse to pomembno vpliva na posodabljanje pedagoških pristopov, učnih virov in učnega okolja, pa tudi na začetna usposabljanja in neprekinjeni poklicni razvoj učiteljev in strokovnjakov za predšolsko vzgojo in varstvo, s katerimi je treba zagotoviti, da bodo sposobni spodbujati ustvarjalnost in inovativnost pri otrocih z demonstracijo teh vidikov pri poučevanju;

5.

čeprav digitalna orodja ne morejo nadomestiti bistvenih dejavnosti, izkušenj in gradiv v razredih, lahko zagotovitev teh orodij in njihovo vključevanje v poučevanje in učni proces, kjer je to primerno, prispeva k boljši kakovosti in učinkovitosti tega procesa, pa tudi k večji motivaciji učencev, boljšemu razumevanju in boljšim učnim rezultatom;

6.

učinkovit in letom primeren razvoj digitalne kompetence v predšolski vzgoji in varstvu ter v osnovnošolskem izobraževanju pomembno vpliva na pedagoške pristope, ocenjevanje, učne vire in učno okolje, poleg tega pa tudi pripomore k zmanjševanju razlik na področju digitalne kompetence;

7.

to enako pomembno vpliva na začetna usposabljanja in stalni poklicni razvoj učiteljev in strokovnjakov za predšolsko vzgojo in varstvo, ker je treba zagotoviti, da razvijejo svoje sposobnosti, metodologije in spretnosti za spodbujanje učinkovite in odgovorne uporabe novih tehnologij za pedagoške namene in zagotavljanje podpore otrokom pri razvoju digitalne kompetence;

8.

v svetu, v katerem je veliko otrok precej dobro seznanjenih z digitalnimi mediji, imata vzgoja in izobraževanje pomembno vlogo pri spodbujanju varne in odgovorne uporabe digitalnih orodij ter razvoju medijske pismenosti, tj. sposobnosti, ki ne omogoča samo dostopa do digitalnih vsebin ampak, kar je še bolj pomembno, tudi razlago, uporabo, posredovanje, ustvarjanje in kritično oceno teh vsebin;

1.

spodbujajo institucije za izobraževanje učiteljev, institucije za izobraževanje strokovnjakov za predšolsko vzgojo in varstvo ter izvajalce usposabljanj na delovnem mestu, naj prilagodijo svoje programe, da bi vključili nove učne pripomočke in razvili ustrezne pedagoške pristope za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti že v zgodnjih letih;

2.

spodbujajo ponudnike izobraževanj ali po potrebi ustrezne organe, naj primerno opremijo šole in predšolske vzgojno-varstvene ustanove, da bi spodbujali ustvarjalne in inovativne sposobnosti;

3.

spodbujajo ponudnike začetnih programov za usposabljanje in programov za stalni poklicni razvoj učiteljev ter strokovnjakov za predšolsko vzgojo in varstvo, naj namenijo zadostno pozornost učinkovitim metodam za spodbujanje radovednosti in eksperimentiranja, ustvarjalnosti in kritičnega razmišljanja ter razumevanja kultur – kot so na primer umetnost, glasba in gledališče – ter preučijo možnosti, ki jih nudijo kreativna partnerstva;

4.

spodbujajo razvoj dejavnosti formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja za otroke, katerih cilj je spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi starši in družine;

5.

poenostavijo dostop in spodbujajo vključevanje IKT in razvoj digitalne kompetence s starosti primerno dostopnostjo digitalnih orodij in njihovim vključevanjem v predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje ter hkrati priznajo pomembno vlogo staršev in družin, pa tudi različne učne potrebe v različnih starostih;

6.

spodbujajo razvoj in uporabo digitalnih orodij pri poučevanju ter pedagoških pristopov, ki lahko prispevajo k izboljšanju kompetenc na vseh področjih – vključno s pismenostjo, računanjem, matematiko, znanostjo, tehnologijo in tujimi jeziki –, da bi se lahko odzivali na nekatere od izzivov, ki so bili izpostavljeni v nedavno opravljenih mednarodnih raziskavah (14);

7.

spodbujajo ponudnike izobraževanj ali po potrebi ustrezne organe, naj primerno opremijo šole in institucije, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo in varstvom, da bi spodbujali starosti primeren razvoj digitalne kompetence, zlasti z vse širšo ponudbo različnih digitalnih orodij in infrastrukture;

8.

spodbujajo pedagoge, ki izobražujejo učitelje in strokovnjake za predšolsko vzgojo in varstvo, učitelje in strokovnjake za predšolsko vzgojo in varstvo ter vodstvene delavce v šolah – z začetnim usposabljanjem in stalnim poklicnim razvojem –, naj razvijejo zadostno stopnjo digitalne kompetence, vključno s sposobnostjo za uporabo IKT pri poučevanju, ter razvijejo učinkovite metode za spodbujanje medijske pismenosti že v zgodnjem otroštvu;

9.

preučijo možnosti za uporabo digitalnih orodij za podporo učenju v različnih okoljih in zagotovijo takšne pristope k učenju, ki bodo bolj prilagojeni posamezniku in lahko spodbujajo veliko različnih sposobnosti – pri zelo nadarjenih in nizko usposobljenih –, pa tudi za otroke iz prikrajšanih okolij in tiste s posebnimi potrebami;

10.

spodbujajo komunikacijo in sodelovanje med šolami in učitelji na regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni, med drugim tudi z uporabo platforme eTwinning;

11.

preučijo možnosti za sodelovanje s skupnostjo odprtih virov v zvezi z inovativnimi izobraževalnimi orodji in digitalno ustvarjalnostjo;

12.

si prizadevajo za spodbujanje medijskega izobraževanja in medijske pismenosti, zlasti z varno in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij v predšolski vzgoji in varstvu ter osnovnošolskem izobraževanju;

1.

sprejmejo ustrezne ukrepe in pobude za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence v predšolski vzgoji in varstvu ter osnovnošolskem izobraževanju, in v podporo tem ukrepom in pobudam učinkovito uporabljajo evropske vire, kot so program Erasmus+ ter evropski strukturni in investicijski skladi;

2.

spodbujajo in razvijajo sodelovanje, izmenjavo dobrih praks in vzajemno učenje v zvezi s spodbujanjem ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence v predšolski vzgoji in varstvu ter osnovnošolskem izobraževanju, pa tudi pri neformalnem in priložnostnem učenju;

3.

z raziskavami opredelijo primere najbolj učinkovitih metod in praks za učitelje in strokovnjake za predšolsko vzgojo in varstvo na vseh stopnjah predšolske vzgoje in varstva ter osnovnošolskega izobraževanja, da bi pomagali otrokom razvijati ustvarjalne in inovativne sposobnosti ter digitalno kompetenco. V tej zvezi bi bilo po potrebi treba razmisliti o ključnih načelih okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo;

1.

nadaljuje delo delovnih skupin za vmesni pregled strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET2020) v zvezi z razvojem prečnih kompetenc ter digitalnim in spletnim učenjem, da bi spodbujaliustvarjalnost, inovativnost in digitalno kompetenco, kjer je to primerno, že v zgodnjih letih;

2.

spodbuja sodelovanje in vzajemno učenje na evropski ravni, tako v okviru strateškega okvira ET2020 kot v programu Erasmus+;

3.

še naprej spremlja področja, na katera se nanašajo ti sklepi, s pomočjo obstoječih orodij in poročil in brez dodatnih upravnih obremenitev.

—

stopnjo ISCED 0.2 (predšolska vzgoja): „Vzgoja, ki podpira zgodnji razvoj v pripravah na sodelovanje v šoli in družbi. Programi so namenjeni otrokom od starosti treh let do začetka osnovnošolskega izobraževanja.“

—

stopnjo ISCED 1 (osnovnošolsko izobraževanje): „Programi so praviloma zasnovani tako, da omogočajo učencem pridobivanje osnovnih veščin pri branju, pisanju in matematiki ter postavitev trdnih temeljev za učenje.“.

27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/22

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

GD C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu

27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/23

27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/24