30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/1

—

ob upoštevanju svoje resolucije o Cipru iz leta 1993,

—

ob upoštevanju svoje resolucije o poročilu o napredku Turčije iz leta 2009,

—

ob upoštevanju člena 123 Poslovnika,

A.

ker je turška vojska avgusta 1974 zasedla mesto Famagusta v Republiki Ciper,

B.

ker je turška vojska takrat zaprla del Famaguste, ki ga neposredno nadzoruje in je še danes nenaseljen,

C.

ker bi vrnitev zaprtega območja Famaguste njegovim zakonitim prebivalcem olajšala prizadevanja, da bi se našla celovita rešitev za ciprsko vprašanje,

D.

ob upoštevanju sporazuma na visoki ravni iz leta 1979 in resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 550(1984) in 789(1992),

E.

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije o peticiji 733/2004 iz leta 2008,

1.

poziva turško vlado, naj ravna skladno z navedenima resolucijama varnostnega sveta Združenih narodov in priporočili iz poročila ter naj zaprto območje Famaguste vrne zakonitim prebivalcem, ki jim je treba omogočiti ponovno naselitev v varnih in mirnih pogojih;

2.

poziva institucije EU, naj svoja prizadevanja za boljše sodelovanje Turčije uskladijo s Parlamentom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov (1) posreduje Komisiji, Svetu, vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov in vladi Turčije.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/2

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (1) (del „šesterca“);

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 23. novembra 2011 o izvedljivosti uvedbe obveznic za stabilnost;

—

ob upoštevanju predstavitve podpredsednika Rehna v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve dne 23. novembra 2011 in izmenjave stališč z nemškim svetom ekonomskih strokovnjakov o evropskem amortizacijskem skladu, ki je potekala dne 29. novembra 2011;

—

ob upoštevanju vmesnega poročila predsednika Van Rompuya z dne 6. decembra 2011 z naslovom „Za močnejšo ekonomsko unijo“,

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je Parlament od Komisije zahteval, naj predloži poročilo o možnosti uvedbe euroobveznic, kar je del sporazuma med Parlamentom in Svetom o paketu gospodarskega upravljanja („šesterec“);

B.

ker so v euroobmočju edinstvene razmere, saj imajo države članice euroobmočja sicer isto valuto, vendar pa so brez skupne fiskalne politike in enotnega trga obveznic;

C.

ker bi izdaja obveznic na podlagi solidarnostnega jamstva zahtevala proces tesnejšega povezovanja;

1.

je zelo zaskrbljen, ker v zadnjih dveh letih na trgu državnih obveznic prihaja do nenehnih pritiskov, ki se kažejo v povečevanju razlik, velikih nihanjih in dovzetnosti za špekulativne napade;

2.

meni, da je euroobmočje, kot izdajatelj druge najpomembnejše mednarodne valute, soodgovorno za stabilnost mednarodnega monetarnega sistema;

3.

poudarja, da je v strateškem dolgoročnem interesu euroobmočja in njenih držav članic, da izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja izdaja evra, ki bi lahko postal svetovna rezervna valuta;

4.

zlasti opozarja, da sta trg državnih obveznic ZDA in celotni trg državnih obveznic euroobmočja primerljiva glede velikosti, ne pa glede likvidnosti, raznolikosti in cen; poudarja, da bi bilo lahko v interesu euroobmočja, da oblikuje skupni trg likvidnih in raznolikih obveznic, in da bi trg obveznic za stabilnost pomenil resnično alternativo trgu obveznic ameriškega dolarja in evro uveljavil kot varno naložbo za ves svet;

5.

je prepričan, da so euroobmočje in njene države članice odgovorne za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti valute, ki jo uporablja več kot 330 milijonov ljudi ter številna podjetja in vlagatelji, kar posredno vpliva tudi na preostali del sveta;

6.

poudarja, da bi se obveznice za stabilnost razlikovale od obveznic, ki jih izdajajo zvezne države, kot so ZDA in Nemčija, in jih ni možno strogo primerjati z državnimi obveznicami ZDA in nemškimi Bundesanleihen;

7.

pozdravlja predložitev zelene knjige, ki pomeni odgovor na staro zahtevo Evropskega parlamenta, in meni, da je koristno izhodišče za nadaljnji razmislek; je odprt in pripravljen na dejavno razpravo o vseh vprašanjih, tako o prednostih kot o pomanjkljivostih, povezanih z izvedljivostjo uvedbe obveznic za stabilnost po različnih scenarijih; spodbuja Komisijo, naj po širši javni razpravi, v kateri bi moral sodelovati Evropski parlament in nacionalni parlamenti, po potrebi pa tudi Evropska centralna banka, še poglobi svojo analizo; meni, da nobena od treh možnosti, ki jih je predložila Komisija, sama po sebi ni odgovor na trenutno krizo javnega dolga;

8.

je seznanjen z oceno Komisije, ki je del njene zelene knjige o izvedljivosti uvedbe obveznic za stabilnost, da bi obveznice za stabilnost olajšale prenos monetarne politike v euroobmočju ter spodbujale učinkovitost na trgu obveznic ter v širšem finančnem sistemu euroobmočja;

9.

ponovno poudarja svoje stališče, da je za skupno izdajo obveznic treba oblikovati trajnostni fiskalni okvir, katerega cilj je okrepljeno gospodarsko upravljanje in gospodarska rast v euroobmočju, in da je časovni razpored temeljno vprašanje, povezano z obvezujočim načrtom, podobnim maastrichtskim merilom za uvedbo enotne valute in upoštevanjem vseh pridobljenih izkušenj iz tega procesa;

10.

meni, da cilji, povezani s sklepi, sprejetimi na Evropskemu svetu dne 8. in 9. decembra 2011 glede nadaljnje okrepitve zdržnosti javnih financ prispevajo tudi k pogojem, ki morajo biti izpolnjeni za uvedbo obveznic za stabilnost;

11.

meni, da bi obveznice za stabilnost lahko dodatno spodbudile upoštevanje pakta stabilnosti in rasti, če bodo povezane z moralnim tveganjem in vprašanjem skupne odgovornosti; ugotavlja, da je treba nadaljevati delo glede možnosti, predstavljenih v zeleni knjigi, v povezavi z:

12.

meni, da možnost uvedbe obveznic za stabilnost srednjeročno gledano lahko poveča stabilnost euroobmočja; vendar poziva Komisijo, naj hitro pripravi predloge za odločno reševanje trenutne krize javnega dolga, kot je evropski amortizacijski pakt, ki ga je predlagal nemški svet ekonomskih strokovnjakov, in/ali dokončno oblikovanje in ratifikacijo sporazuma o evropskem mehanizmu za stabilnost in/ali kratkoročnih euro obveznic, ter skupno upravljanje izdaje javnega dolga;

13.

poudarja, da je ta resolucija samo predhodni odgovor na zeleno knjigo Komisije, ki mu bo sledila obsežnejša resolucija v obliki poročila INI;

14.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/4

—

ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 145, 148, 152 in 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma (2011–2020), ki ga je Svet sprejel dne 7. marca 2011,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom „Letni pregled rasti 2012“ (COM(2011)0815) ter priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. septembra 2010 o predlogu Komisije za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (2),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“ (COM(2010)0682),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2011 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti (5),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (notificirano pod dokumentarno številko C(2008)5737) (6), in svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o njem (7),

—

ob upoštevanju mnenja in poročila Odbora za socialno zaščito o socialni razsežnosti strategije Evropa 2020 (SPC/2010/10/7 konč.),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“ (COM(2011)0173),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2010 z naslovom „Pobuda Mladi in mobilnost: za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji“ (COM(2010)0477),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pobudi Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva (11),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (12),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC (13),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (14),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0021/2012),

A.

ker so socialne posledice krize daljnosežne in jih še povečuje učinek varčevalnih ukrepov v nekaterih državah kot odziv na krizo državnega dolga, zapiranje delovnih mest v zasebnem in v javnem sektorju, zmanjševanje socialnih prejemkov in javnih storitev ter vse večjo revščino v EU;

B.

ker se je brezposelnost od leta 2008 bistveno povečala in dosegla raven 23 milijonov brezposelnih v EU, kar pomeni 10 % delovno zmožnega prebivalstva; ker bo morala EU za uresničitev svojega cilja na področju zaposlovanja do leta 2020 zagotoviti zaposlitev dodatnih 17,6 milijonov ljudi;

C.

ker je stanje na trgu dela zlasti kritično za mlade, ne glede na stopnjo izobrazbe, saj se pogosto znajdejo v negotovih delovnih razmerjih in neplačanem pripravništvu; ker je stanje na trgu dela zlasti kritično za mlade, deloma zaradi neskladja med pridobljenimi znanji in potrebami na trgu dela;

D.

ker je kriza močno prizadela tudi ljudi, ki se približujejo upokojitvi, dolgotrajno brezposelne, delavce iz tretjih držav in nizkokvalificirane delavce;

E.

ker je vidik spola bistven za doseganje glavnih ciljev strategije EU 2020, saj so ženske najštevilčnejša še neuporabljena delovna sila, in ker je med tistih, ki v EU živijo v revščini, največ žensk; ker je treba med vsem procesom evropskega semestra nameniti posebno pozornost vključevanju načela enakosti spolov ter politikam, namenjenim ženskam;

F.

ker se v EU povečuje revščina kljub zaposlenosti poleg že tako visokega števila brezposelnih in podaljševanja povprečne dobe nezaposlenosti; ker je kriza ustvarila nove kategorije ljudi, ki jih ogroža revščina; ker Odbor za socialno zaščito opozarja, da vedno večje število ljudi ogrožajo dohodkovna revščina, revščina otrok, veliko materialno pomanjkanje in socialna izključenost, in sicer zaradi vpliva potencialno slabo usmerjenih in regresivnih ukrepov fiskalne konsolidacije na sisteme socialne zaščite, ter ker bi moralo biti zato izvajanje aktivnih strategij vključevanja osrednji element programa EU in nacionalnih socialnih politik;

G.

ker bi utegnili varčevalni ukrepi in ukrepi, namenjeni fiskalni konsolidaciji, nesorazmerno negativno učinkovati na položaj žensk na trgu dela in na revščino med njimi, na primer zaradi zmanjševanja stroškov v javnem sektorju, ki prizadene ženske, ali z omejevanjem fiskalnih ugodnosti za otroško varstvo;

H.

ker je napredek držav članic pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 kljub nujnosti razmer pod pričakovanji; ker zaveze, določene v nacionalnih programih reform, ne zadostujejo za uresničevanje večine ciljev na ravni EU;

I.

ker so socialni in zaposlovalni vidiki združeni samo v eno od petih prednostnih nalog letnega pregleda rasti, čeprav predstavljajo tri od petih krovnih ciljev strategije EU 2020;

1.

poziva Evropski svet, naj na svojem spomladanskem zasedanju zagotovi, da bodo spodnja sporočila sestavni del njegovih smernic politike za evropski semester 2012, ni pooblašča svojega predsednika, naj zagovarja to stališče med spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta 1. in 2. marca 2012;

2.

poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo letne smernice politike, določene na podlagi letnega pregleda rasti, v celoti namenjene uresničevanju vseh ciljev strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

3.

poziva Evropski svet, naj v smernicah politike zagotovi usklajenost med različnimi prednostnimi nalogami, tako da bodo smernice na področju fiskalne konsolidacije temeljile na socialni pravičnosti in ne bodo povečevale revščine, ogrožale prizadevanj za obvladovanje brezposelnosti in slabšale socialnih posledic krize; verjame, da mora biti glavni poudarek na celovitih reformnih ukrepih, ki bodo spodbujali rast kratkoročno, pa tudi srednje- in dolgoročno; zato poudarja, da je treba ukrepe na področju proračuna, rasti in zaposlovanja izvajati skupaj, saj so vsi medsebojno odvisni in nujno potrebni za okrevanje po krizi;

4.

poziva Evropski svet, naj v smernicah politike zagotovi, da bodo sredstva EU namenjena doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

5.

je globoko zaskrbljen nad dejstvom, da sedanji nacionalni cilji ne zadostujejo, da bi mogli uresničiti krovne cilje strategije EU 2020 na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine; poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo države članice zvišale nacionalne cilje, jih dopolnile z oprijemljivimi in stvarnimi načrti za izvajanje ter jih ocenjevale na podlagi jasnih in doslednih kazalnikov v skladu s skupnim ocenjevalnim okvirom, tako da bo EU stopila na jasno in izvedljivo pot k uresničitvi vseh ciljev EU 2020 ter da bo mogoče napredek pregledno meriti;

6.

poziva Evropski svet, naj zagotovi potrebni proračunski manevrski prostor in spodbudi naložbe v ustvarjanje trajnostnih in dostojnih delovnih mest v različnih sektorjih ter nalože v usposabljanje delavcev in brezposelnih in zmanjševanje revščine;

7.

poziva Evropski svet, naj podpre smernice politike za prenos davčnega bremena kot del neplačnih stroškov od dela, obenem pa spodbuja podjetja, ki bi bila upravičena do teh izvzetij/znižanj, naj v zameno ponudijo dostojne plače; je prepričan, da bi na ta način postalo zaposlovanje in obdržanje delavcev privlačnejše in bi se izboljšale splošne razmere na trgu, zlasti položaj ranljivih skupin; v skladu z načelom subsidiarnosti poziva Evropski svet, naj podpre smernice za povečanje prihodka s pravičnim, progresivnim, redistributivnim, dejanskim in učinkovitim obdavčevanjem ter boljšim davčnim usklajevanjem za boj proti utaji davkov, tako da bi zagotovili pravičnost tega sistema in ohranili socialno kohezijo;

8.

obžaluje, da smernice politike, ki so namenjene povečanju privlačnosti dela, ne obravnavajo kakovosti delovnih mest in da posvečajo premalo pozornosti vzpostavljanju potrebnih pogojev za večjo udeležbo na trgu dela, zlasti žensk, invalidov in najbolj ogroženih, na primer dolgotrajno brezposelnih; poziva Evropski svet, naj zajame smernice za dostojno delo in prizadevanja v podporo usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja z dostopnim otroškim varstvom, oblikami družinskega dopusta in prožnimi delovnimi ureditvami;

9.

svari, da varčevalni ukrepi in zmanjševanje upravnega bremena ne bi smeli ogrožati socialnih, zdravstvenih in varnostnih standardov ali voditi k omiljenim pogojem ali odstopanjem od zakonodaje EU;

10.

poudarja, da je pomembno, da ne izgubimo potenciala mlade generacije, in poziva Evropski svet, naj med prednostne naloge vključi zmanjševanje brezposelnosti mladih; poziva države članice, naj razvijejo celovite strategije za mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, med drugim s ciljnimi ukrepi politike trga dela, ukrepi za reševanje neskladja znanj na trgu dela, s spodbujanjem podjetništva med mladimi in okviri za lažje prehajanje iz izobraževanja v svet dela, na primer z dualnim poklicnim usposabljanjem; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji uvedejo zaposlitveno jamstvo za mlade, ki bo vsem mladim v EU zagotavljalo, da bodo imeli po največ štirih mesecih brezposelnosti pravico do ponudbe za zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in usposabljanja; poudarja pomen zmanjševanja negotovih oblik zaposlitev med mladimi, kot so pogodbe za določen čas, nezaželene zaposlitve za skrajšani delovni čas in neplačano pripravništvo;

11.

pozdravlja dejstvo, da letni pregled rasti prvič vključuje smernice s področja revščine in socialne izključenosti, ter poziva Evropski svet, naj potrdi te smernice kot prednostno nalogo ter zagotovi, da bo boj proti revščini in socialni izključenosti presegel zgolj ukrepe, namenjene vključevanju ljudi na trg dela, tako da bo posebej poudaril socialno varstvo in dejavno vključevanje ranljivih skupin z neobstoječimi ali omejenimi povezavami do trga dela;

12.

poudarja, da je treba člen 9 PDEU upoštevati v vsem evropskem semestru, tudi v priporočilih za posamezne države članice, ki jih morata spremljati predhodna in naknadna ocena socialnega vpliva;

13.

opozarja, da mora biti pomembnejša evropska razsežnost gospodarskih politik držav članic povezana s povečanjem demokratične legitimnosti in ustrezno odgovornostjo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov; meni, da ima Evropski svet, glede na pomanjkanje pravne podlage za redni zakonodajni postopek, ki bi veljal za letni pregled rasti, posebno odgovornost, da pri potrjevanju smernic politike upošteva parlamentarne pripombe, da bi zagotovil demokratično legitimnost smernic, in da nujnost pri izvajanju varčevalnih ukrepov in fiskalne discipline nikakor ne more preglasiti potrebe po demokratičnem procesu odločanja;

14.

poziva Evropski svet in države članice, naj zagotovijo temeljito udeležbo nacionalnih in regionalnih parlamentov, socialnih partnerjev, javnih organov in civilne družbe pri izvajanju in spremljanju smernic politike v okviru strategije Evropa 2020 in procesa gospodarskega upravljanja, da bi jima zagotovile lastništvo držav;

15.

poziva Komisijo, naj leta 2013 preoblikuje letni pregled rasti v letne smernice za trajnostno rast, ga predstavi v obliki, ki bo Parlamentu omogočala predlaganje sprememb, ter zagotovi, da se bo ta pregledni proces medinstitucionalnega odločanja zaključil s sprejetjem skupno dogovorjenih smernic politike;

16.

poziva države članice, naj podpirajo pobude, ki omogočajo razvoj sektorjev z največjimi možnostmi za zaposlovanje, zlasti preoblikovanje v trajnostno gospodarstvo (zelena delovna mesta), zdravstvene in socialne storitve (bela delovna mesta) in digitalno gospodarstvo;

17.

poziva države članice, naj izboljšajo poslovno okolje, predvsem za mala in srednja podjetja, zlasti pa naj spodbujajo ustanavljanje podjetij in podpirajo mala in srednja podjetja pri dejavnostih za nova delovna mesta;

18.

poziva Evropski svet, naj okrepi prizadevanja za izboljšanje enotnega trga, okrepitev digitalnega gospodarstva in osredotočenje na oblikovanje pametnih predpisov za zmanjšanje nepotrebne birokracije;

19.

poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji povečajo doseg in učinkovitost zavodov za zaposlovanje in sprejmejo dejansko aktivno politiko trga dela, ki jo bodo vzajemno podpirale aktivacijske pobude, na primer socialni programi za vključevanje v delo, in ustrezni sistemi socialnih prejemkov, da bi ohranile zaposljivost, podpirale ljudi pri ponovnem vključevanju na trg dela in zaščitile dostojne življenjske pogoje;

20.

poziva države članice, naj podpirajo in razvijajo pogoje za prožnejše oblike dela, zlasti za starejše in mlajše delavce, ter naj spodbujajo mobilnost delavcev; poudarja pomen povečevanja produktivnosti in učinkovitosti dela po vsej EU za ponovno konkurenčnost Evrope;

21.

poziva države članice, naj v celoti izkoristijo strukturne sklade za povečanje zaposljivosti in učinkovit boj proti strukturni in dolgoročni brezposelnosti; meni, da mora Komisija zagotoviti državam članicam nadaljnjo pomoč in usmerjanje pri uresničevanju tega cilja, zlasti v sedanjih časih recesije in družbenih izzivov;

22.

meni, da je mogoče krovni cilj strategije EU 2020 glede stopnje zaposlenosti doseči le, če se bistveno poveča udeležba žensk na trgu dela; poziva Komisijo, naj zagotovi državam članicam večje usmerjanje za vzpostavljanje potrebnih pogojev za višjo stopnjo zaposlenosti žensk, na primer cenovno dostopno otroško varstvo, ustrezne ureditve porodniškega, očetovskega in drugega starševskega dopusta ter prilagodljiv delovni čas in kraj dela;

23.

poziva Evropski svet, naj oceni učinkovitost svojih priporočil politike pri podpiranju udeležbe vseh odraslih oseb v gospodinjstvu na trgu dela, pri zagotavljanju dostojnih plač in lajšanju prehoda na zahtevnejša delovna mesta za tiste, ki so se ujeli v začarani krog slabo plačanih ali negotovih zaposlitev, saj se da s temi mehanizmi zmanjšati revščino zaposlenih; poziva države članice, naj se borijo proti revščini zaposlenih z izvajanjem politik trga dela, namenjenih zagotavljanju dostojnih plač zaposlenim;

24.

poziva Komisijo, naj v poročilih o napredku uporablja podatke, razvrščene glede na spol;

25.

poziva države članice, naj še naprej priznavajo resnično dodano vrednost starejših delavcev v podjetjih in naj ustvarijo potrebam starejših delavcev prilagojene delovne razmere, tako da bi tistim, ki bi se za to odločili, omogočile udeležbo in da bi ostali na trgu dela; poziva države članice, si za to prizadevajo z bojem proti diskriminaciji na podlagi starosti, nadomeščanjem spodbud za starejše delavce, da zapustijo trg dela, s spodbudami za vključujoč trg dela ter prilagajanjem delovnih pogojev potrebam starejših delavcev, npr. s pravico do prožnega delovnega časa in kraja dela, do usposabljanja in do prožnega prehoda v upokojitev, ob čemer bi morale zagotoviti ustrezne pokojnine za vse; meni, da je treba za zagotovitev aktivnega staranja med poklicnim življenjem in po njem uveljavljati zdravje pri delu;

26.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo ljudje, zaposleni za določen čas ali s skrajšanim delovnim časom enako obravnavani, tudi pri odpuščanju in plači, skladno s primarnim in sekundarnim pravom EU, in da bo tem delavcem in samozaposlenim na voljo ustrezno socialno varstvo, dostop do usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter da bodo določeni okvirni pogoji, ki jim bodo omogočali ustvarjanje kariere; poziva države članice, naj izvajajo okvirne sporazume o delu s skrajšanim delovnih časom in zaposlitvi za določen čas ter naj učinkovito izvršujejo direktivo o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;

27.

meni, da je treba potrebne reforme na trgu dela, namenjene izboljševanju produktivnosti in konkurenčnosti, izvajati tako, da bodo zagotavljale socialno pravičnost in spodbujale kakovost delovnih mest, obenem pa spoštovale tudi nacionalne tradicije socialnega dialoga;

28.

poziva države članice, naj z ukrepi izboljšajo mobilnost na trgih dela in med njimi ter naj odpravijo vse obstoječe pravne in upravne ovire, ki ovirajo prosto gibanje delavcev v Evropski uniji;

29.

poziva Evropski svet, naj uvede davek na finančne transakcije, s katerim bi spodbudil ustvarjanje vzdržnih delovnih mest;

30.

obžaluje nezadostna prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov v prednostne naloge letnega pregleda rasti, čeprav Evropski pakt za enakost med spoloma 2011–2020 poziva Komisijo, naj vključi vidik enakosti spolov v letni pregled rasti; poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo smernice politike obravnavale razlike med spoloma; poziva države članice, naj upoštevajo načelo enakosti spolov pri oblikovanju nacionalnih programov reform; poziva Komisijo, naj v primerih, ko države članice ne upoštevajo razsežnosti spolov, nanje naslovi priporočila po posameznih državah;

31.

poziva države članice, naj prilagodijo in razširijo naložbe v izobraževanje, usposabljanje, uveljavljanje podjetniških veščin in vseživljenjsko učenje ua vse starostne skupine, ne samo v okviru formalnega učenja, ampak tudi z razvojem priložnostnega in neformalnega učenja, kar bi privedlo do večjih možnosti za rast, ter svari pred dolgoročnimi socialnimi in ekonomskimi posledicami zmanjševanja proračunov za izobraževanje;

32.

poziva EU in države članice, naj odpravijo neskladja in pomanjkanje znanj in veščin ter naj povečajo sinergije med univerzami, izobraževalnimi in mladinskimi organizacijami ter podjetji z boljšim predvidevanjem potreb po znanjih in veščinah, prilagoditvijo sistemov izobraževanja in usposabljanja potrebam na trgu dela in s tem, da oborožijo delovno silo z novimi veščinami za spoprijemanje s strukturno brezposelnostjo in kot pripravo na prehod v trajnostno in vključujoče gospodarstvo;

33.

poziva države članice, naj ne dopustijo, da bi varčevalni ukrepi ogrozili rasti prijazne politike, in naj dajo prednost rasti prijaznim odhodkom, na primer za izobraževanje, vseživljenjsko učenje, raziskave in inovacije, ter naj hkrati zagotavljajo učinkovitost te porabe;

34.

opozarja, da je Komisija v vodilni pobudi „Mladi in mobilnost“ obljubila, da bo predlagala okvir kakovosti za pripravništva, ter jo poziva, naj ta okvir nemudoma predloži;

35.

spodbuja odločno izvajanje nacionalnih okvirov kvalifikacij kot orodij za spodbujanje razvoja vseživljenjskega učenja;

36.

spodbuja Komisijo, države članice in delodajalce, naj ustvarijo več priložnosti za delavke v sektorjih novih tehnologij, da bi okrepili sektor visoke tehnologije v skladu s cilji strategije EU 2020;

37.

poudarja, da je v novembrskem Eurobarometru 2011 kar 49 % evropskih državljanov kot prednostno politiko, ki naj bi jo uveljavljal Evropski parlament, navedlo zmanjševanje revščine in socialne izključenosti, torej je to njihov najpomembnejši pomislek, pred usklajevanjem gospodarske, proračunske in fiskalne politike;

38.

poziva države članice, naj izboljšajo ustreznost in učinkovitost sistemov socialnega varstva, vključno z dostopom do obema spoloma ustreznega pokojninskega sistema, ter zagotovijo, da bodo še naprej opravljali nalogo zaščite pred revščino in socialno izključenostjo;

39.

poziva države članice, naj izvajajo strategije dejavnega vključevanja ter ustrezne in cenovno dostopne visokokakovostne storitve, ustrezno minimalno dohodkovno podporo in načrtovanje poti do kakovostne zaposlitve, da bi preprečile marginalizacijo skupin z nizkim dohodkom in ranljivih skupin;

40.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo poziv Odbora za socialno zaščito k pripravi participativnih nacionalnih socialnih poročil, da bi podprle nacionalne programe reform, ki temeljijo na skupnih ciljih socialne odprte metode usklajevanja in zagotavljajo večdimenzionalne rešitve za odpravo revščine, s katerimi se spodbuja dostop do pravic, virov in storitev;

41.

poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo, izvajajo in uveljavljajo učinkovite protidiskriminacijske ukrepe; poziva Komisijo, naj v priporočilih po posameznih državah obravnava pomanjkanje napredka pri izvajanju in uveljavljanju protidiskriminacijskih ukrepov;

42.

poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform navedejo, kako se bodo uporabljala sredstva EU za podporo nacionalnim ciljem glede revščine ter drugim ciljem na področju socialnih zadev, zaposlovanja in izobraževanja, ki naj bi zagotovili uresničitev ciljev strategije EU 2020;

43.

opozarja, da pokojninske reforme, ki jih spodbuja letni pregled rasti, ne bi smele le višati starosti za upokojitev zaradi uravnovešanja primanjkljajev, temveč bi morale upoštevati delovno dobo, zagotavljati dostojno univerzalno kritje, zmanjševati revščino starejših in ne bi smele ogrožati javnih pokojninskih sistemov;

44.

poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse reforme na področju zdravstvenih sistemov osredotočene na izboljševanje kakovosti ter zagotavljanje ustreznosti, razpoložljivosti in univerzalne dostopnosti;

45.

je zaskrbljen nad socialnim vplivom krize na revščino med ženskami; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo fiskalna konsolidacija združljiva s socialno razsežnostjo strategije EU 2020 in s smernicami za zaposlovanje; poziva Komisijo, naj oceni tudi učinke varčevalnih ukrepov na enakost spolov in zaposlovanje žensk;

46.

poziva Komisijo, naj razvije analizo na podlagi spola in naj vključuje načelo enakosti med spoloma, da bi zagotovila individualizacijo pokojninskih pravic ter sistemov socialne varnosti in davčnih sistemov;

47.

je zaskrbljen nad dejstvom, da imajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti še vedno omejeno vlogo v evropskem semestru; obžaluje, da pri smernicah politike v letnem pregledu rasti, ki jih je pripravila Komisija in ki jih mora potrditi Evropski svet, ni parlamentarne udeležbe in tako tudi ne demokratične legitimnosti;

48.

ugotavlja, da pet držav članic, ki so sklenile memorandum o soglasju s Komisijo, Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko, julija 2011 ni prejelo priporočil za posamezno državo članico; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo izvajanje memoranduma o soglasju popolnoma združljivo z uresničevanjem ciljev strategije EU 2020 glede povečevanja zaposlovanja in zmanjševanja revščine; meni, da mora Mednarodna organizacija dela sodelovati pri programih finančne pomoči Komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke; poziva Evropski svet, naj zadevne države članice spodbudi za naložbe v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, izobraževanje in usposabljanje in zmanjševanje revščine, s čimer jim bo omogočil prispevek k uresničevanju krovnih ciljev EU na teh področjih;

49.

poziva države članice, naj glede na najhujšo gospodarsko krizo v Evropski uniji doslej nemudoma izvedejo potrebne nacionalne reformne programe;

50.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/12

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 o letnem pregledu rasti 2012 (COM(2011)0815),

—

ob upoštevanju zakonodajnega svežnja o gospodarskem upravljanju, sprejetega 16. novembra 2011, predvsem Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o preglednici dosežkov za nadzor makroekonomskih neravnovesij: predvidena začetna zasnova (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila o ukrepih in pobudah, ki jih je treba sprejeti (4),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja (A7-0018/2012),

A.

ker najnovejši statistični podatki kažejo vse večje neenakosti in brezposelnost v Evropski uniji;

B.

ker večina držav članic ne upošteva več glavnih ciljev strategije EU 2020;

1.

pozdravlja letni pregled rasti 2012, ki ga je predstavila Komisija, kot dobro podlago za letošnji evropski semester; poudarja, da bi morale biti rešitve posebno usmerjene v sedanjo krizo zaradi kopičenja državnega dolga in finančno krizo, s katero se vsak dan ukvarjajo vse institucije, usklajene z velikim poudarkom na srednje- in dolgoročnih ukrepih za spodbujanje rasti, ter s prenovitvijo splošnega gospodarskega okvira, da bi izboljšali vzdržnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva ter zagotovili njegovo dolgotrajno uspešnost;

2.

vseeno meni, da letni pregled rasti ne prinaša vsega, kar je potrebno, da bi evropska gospodinjstva in podjetja ter finančni trgi spet pridobili zaupanje, saj prezre potrebo po sprejetju nujnih ukrepov za podporo kratkoročnim dejavnostim in zaposlovanju z vlaganjem v cilje strategije EU 2020;

3.

opozarja, da letni pregled rasti 2011 in več drugih pobud, ki jih je treba izvajati na podlagi nacionalne in evropske zakonodaje, že vsebujejo večino elementov, potrebnih za ponovno pridobitev zaupanja, povečanje konkurenčnosti ter spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest;

4.

ponavlja zahteve, ki jih je naslovil na Svet in Komisijo v svoji resoluciji z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike, ter poziva k javnemu odzivu na njeno vsebino;

5.

obžaluje, da države članice ne izvajajo smernic, dogovorjenih na ravni EU, ali pa jih izvajajo neenakomerno, pri čemer upošteva potrebno diskrecijsko pravico držav članic do izvajanja lastnih politik, kar onemogoča uresničitev vsega potenciala dogovorjenih smernic za doseganje ciljev strategije EU 2020; pozdravlja poudarek letošnjega letnega pregleda rasti na potrebi po izvajanju in ukrepih za spodbujanje rasti; poudarja, da je treba močno povečati demokratično legitimnost in nacionalno podporo spremembam, ki so bile sprejete za prihodnje gospodarsko upravljanje;

6.

se strinja, da letni pregled rasti in uradna stališča Evropskega parlamenta in drugih evropskih institucij v zvezi s tem opredeljujejo prednostne ukrepe na nacionalni ravni in na ravni EU v naslednjih dvanajstih mesecih, tudi za uresničitev ciljev strategije EU 2020, te ukrepe pa bi bilo treba vključiti v nacionalne gospodarske in proračunske odločitve v skladu s priporočili EU za vsako državo posebej;

7.

se strinja z oceno Komisije, da bi bilo treba prizadevanja na nacionalni ravni na ravni EU usmeriti na naslednjih pet prednostnih nalog:

8.

pozdravlja oceno napredka pri izvajanju glavnih pobud strategije EU 2020, vendar poudarja, da bi moral biti boj proti socialni izključenosti in revščini še naprej pomembna prednostna naloga vseh politik;

9.

meni, da je dostop do osnovnih bančnih storitev še vedno glavni dejavnik socialnega vključevanja, zato spodbuja Komisijo, naj sprejme drznejše ukrepe za njegovo zagotavljanje;

10.

priznava medsebojno povezanost gospodarstva in fiskalne politike držav članic, s tem pa tudi učinke njunega prelivanja; poudarja, da so možnosti vseh držav članic za rast, ne glede na njihovo članstvo v evroobmočju, močno odvisne od tega, kako odločno se lotevajo reševanja dolžniške krize ter kako usklajena gospodarska politika dejansko zagotavlja večje osredotočanje na naložbe za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest; odločno poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo svojega čezmernega primanjkljaja do roka, ki ga je določil Svet, in zmanjšajo državni dolg na vzdržno raven;

11.

je seznanjen z novimi zakonodajnimi predlogi glede gospodarskega upravljanja; meni, da bi morali ti predlogi biti priložnost za okrepitev vloge Evropskega parlamenta pri opredeljevanju in izvajanju postopkov za nadzor ekonomske politike v okviru evropskega semestra v skladu z določbami členov 121 in 136 Pogodbe;

12.

opozarja, da je v sedanjih razmerah, ko se več držav članic sooča z nujnimi in težkimi odločitvami o razporejanju javnih sredstev, nujno zagotoviti skladnost različnih instrumentov ekonomske politike, še zlasti politike za uresničevanje ciljev strategije EU 2020 pod enakimi pogoji;

13.

pri tem opozarja, da je treba jasno prepoznati, oceniti in odpraviti učinke prelivanja ekonomskih politik držav članic ter v okviru evropskega semestra opraviti ocene socialnega učinka instrumentov ekonomske politike;

14.

poudarja, da bi morale države članice izvajati prilagojene strategije glede na svoj proračunski položaj ter da morajo rast javnih izdatkov ohranjati pod stopnjo srednjeročne rasti BDP pod pogojem, da povečanje odhodkov ne bo povezano z dodatnimi diskrecijskimi ukrepi glede prihodkov; poziva države članice, naj na strani odhodkov in prihodkov proračuna dajo prednost rasti prijaznim politikam, kot so izobraževanje, raziskave, inovacije, infrastruktura in energija, ter zagotovijo učinkovitost teh odhodkov in prihodkov; poziva k izvedbi učinkovite, socialno pravične in vzdržne reforme:

15.

pozdravlja temeljito prenavljanje ureditve in nadzora finančnega sektorja, ki pravkar poteka; meni, da so potrebni bolj prizadevni in ambiciozni ukrepi za povečanje odpornosti finančnega sistema EU; poudarja, da bi to povečalo konkurenčnost Evropske unije; poudarja, da je to treba narediti tako, da se odvrne regulativna arbitraža in se ne bi spodbujal beg kapitala ali selitev finančnih dejavnosti iz EU;

16.

poudarja, da bo treba za ponovno pridobitev zaupanja vlagateljev okrepiti kapitalski položaj bank in ukrepe za podporo pri njihovem dostopu do financiranja na način, ki bo čim bolj omejil kratkoročne sisteme nagrajevanja in neprimerne poslovne modele; meni, da bo za upoštevanje povečanega tveganja na trgih državnih in zasebnih dolgov potrebna nadaljnja reforma ureditve in nadzora finančnega sektorja, ki bo vsebovala okrepitev kapitalskega položaja sistemskih bank, vendar to ne sme škoditi konkurenčnemu položaju nesistemskih finančnih institucij; poudarja, da banke po ustrezni dokapitalizaciji ne bi smele neupravičeno omejevati posojanja realnemu gospodarstvu, zato bi morali biti regulativni ukrepi osnova za povečanje njihove posojilne zmožnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropski sistem finančnega nadzora ohranil bančna posojila, zlasti tistih institucij, ki so imele korist od državne pomoči, povezane s krizo, in od podpore likvidnostnih posojil Evropske centralne banke; pričakuje, da bo Komisija pred poletjem 2012 oblikovala predloge glede kriznega bančnega upravljanja; obžaluje socializacijo zasebnih izgub z likvidnostnimi injekcijami v bančnem sektorju ter špekulativno obnašanje bonitetnih agencij in mednarodnih finančnih središč;

17.

podpira uvedbo projektnih obveznic, ki naj bi prispevale k financiranju ključnih infrastrukturnih projektov, da bi spodbudili trajnostno rast in delovna mesta;

18.

poudarja ključno vlogo skupine Evropske investicijske banke pri podpori realnega gospodarstva ter malih in srednjih podjetij ter za zagotovitev naložb v dolgoročne infrastrukturne projekte v skladu s strategijo EU 2020; meni, da bi morala EU uporabiti obstoječe vire in ustvariti inovativne finančne instrumente za države članice z omejenimi možnostmi za finančne spodbude;

19.

je zaskrbljen zaradi makroekonomskih neravnovesij znotraj EU in zato, ker mnoge države članice, zlasti tiste pod tržnim pritiskom, z vidika produktivnosti zaostajajo; poudarja, da imajo pri primernem reševanju teh vprašanj pomembno vlogo izboljšano usklajevanje gospodarskih politik in strukturne reforme, tako v državah s primanjkljajem kot v tistih s presežkom; je zaskrbljen, ker bo po pričakovanjih večji delež svetovne rasti v prihodnjih letih nastal zunaj EU, zaradi česar bo treba okrepiti izvozno zmožnost držav članic ter zagotoviti stabilen okvir za tuje neposredne naložbe, ki bodo ustvarjale novo vrednost in bodo namenjene realnemu gospodarstvu EU;

20.

meni, da bo strukturno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili oviralo oživitev in dolgotrajno rast, zato ob spoštovanju načela subsidiarnosti in zagotavljanju socialne kohezije poziva k strukturnim reformam na trgu dela; opozarja na vlogo in pristojnosti socialnih partnerjev pri oblikovanju ter izvajanju strukturnih reform;

21.

opozarja, da je kakovost javne uprave na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ključnega pomena za konkurenčnost in pomemben dejavnik produktivnosti; ugotavlja, da so za obnovitev konkurenčnosti poglavitne reforme javnega sektorja; meni, da so za visokokakovostno javno upravo potrebna proračunska sredstva in reforme ob spoštovanju načela subsidiarnosti, kot je določeno v protokolu št. 26 o storitvah splošnega pomena;

22.

je seznanjen z okvirjem kakovosti storitev splošnega pomena za povečanje jasnosti in pravne varnosti glede tega, kako predpisi EU veljajo za tovrstne storitve, zagotavljajo dostop do ključnih storitev in spodbujajo kakovost;

23.

obžaluje počasnost izvajanja zakonodaje EU v nekaterih državah članicah in jih poziva, naj zagotovijo dogovorjene rezultate glede kakovosti statističnih podatkov; je trdno prepričan, da je razpoložljivost zanesljivih, natančnih in posodobljenih podatkov bistven element v procesu političnega odločanja; pozdravlja prizadevanja Komisije za izboljšanje zanesljivosti podatkov, ki jih prejme od držav članic (Eurostat); poziva države članice, naj čim prej začnejo izvajati pred kratkim sprejeto direktivo Sveta o zahtevah za proračunski okvir držav članic;

24.

poziva k večji učinkovitosti pri opravljanju javnih storitev ter k večji preglednosti in kakovosti javne uprave in pravosodnega sistema ter spodbuja zmanjšanje nepotrebnih upravnih bremen in birokratskih postopkov; poudarja pomen spremljanja in ocenjevanja uspešnosti javnih služb v skladu z načelom subsidiarnosti;

25.

ob upoštevanju, da letni pregled rasti obsega veliko več kot le ekonomske elemente, poziva Komisijo, naj razvije programe za posebne sektorje politike, kot je obramba, kjer bi skupno upravljanje ali skupno lastništvo več držav članic omogočilo ekonomijo obsega, kar bi pomenilo dodano vrednost in finančne prihranke za sodelujoče države članice;

26.

poudarja še bolj ključno vlogo, ki jo v sedanjih gospodarskih razmerah igrajo programi, ki jih financira EU, in spodbuja Komisijo, naj predloži predlog za financiranje ukrepov strategije EU 2020 s prenosom neporabljenih odobritev plačil;

27.

obžaluje, da v Pogodbi ni uradno zagotovljeno sodelovanje Evropskega parlamenta pri oblikovanju širših smernic gospodarske politike/letnega pregleda rasti, čeprav sodeluje na področju zaposlovanja v okviru postopka posvetovanja (člen 148(2) PDEU); opozarja, da bi bilo treba za letni pregled rasti uporabiti postopek soodločanja, ki bi ga bilo treba uvesti pred naslednjo spremembo Pogodbe; želi okrepiti dialog med evropskimi in nacionalnimi institucijami, zlasti parlamentarnimi, kjer je to primerno in ob zagotavljanju medsebojnega spoštovanja in soglasja;

28.

opozarja, da evropski semester sedaj spada v okvir sekundarne zakonodaje EU (glej člen 2(a) Uredbe (EU) št. 1175/2011) (6);

29.

opozarja, da je pravni okvir za gospodarsko upravljanje („šesterec“) orodje gospodarskega dialoga: „Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, pa tudi za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisije in po potrebi predsednika Evropskega sveta ali evroskupine, da nastopijo pred njim in razpravljajo o sprejetih sklepih /…/ Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, ki jo ti sklepi zadevajo, ponudi možnost sodelovanja pri izmenjavi mnenj“; poziva, naj se to orodje, ki omogoča gospodarsko sodelovanje in medsebojno razumevanje, uporablja kar najpogosteje;

30.

ugotavlja, da je evropski semester 2012 prvi v sklopu dogovorjenih pravnih okvirov za gospodarsko upravljanje („šesterec“), ki zajema okrepljena pravila za pakt stabilnosti in rasti ter nacionalna fiskalna pravila, pa tudi nove postopke za spremljanje in odpravo makroekonomskih neravnovesij;

31.

poziva Komisijo, naj prihodnje preglede predstavi pod naslovom „Letne smernice za trajnostno rast“;

32.

poziva Komisijo, naj pripravi podrobno oceno o izvajanju priporočil, pripravljenih za vsako državo posebej, v državah članicah, in jo objavi do srečanja Evropskega sveta junija 2012;

33.

poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s Svetom, da bi razvila pristno in skupno proračunsko in računovodsko nomenklaturo;

34.

opozarja, da bi moral Svet javno utemeljiti svoje stališče v sklopu gospodarskega dialoga v Parlamentu, kadar bistveno odstopa od priporočil in predlogov Komisije;

35.

v zvezi s tem poudarja, da morajo priporočila in predlogi Komisije spoštovati in ohranjati politično diskrecijsko pravico držav članic, potrebno za izvajanje v skladu z načelom subsidiarnosti in določili člena 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj lahko k doseganju priporočenih ciljev privedejo različni ukrepi;

36.

poziva Komisijo, naj temeljito pojasni, zakaj je negativno ocenila nacionalne programe reform ali programe stabilnosti in konvergence ter druge dokumente, ki so jih vložile države članice v okviru gospodarskega upravljanja; pričakuje, da bo pri tem zadevnim državam članicam posredovala natančno metodologijo in delovno hipotezo, ki podpirata njeno oceno;

37.

opominja, da novi pravni okvir določa, da mora biti Evropski parlament ustrezno vključen v evropski semester, s čimer naj bi se izboljšala preglednost in odgovornost za sprejete odločitve, zlasti na podlagi gospodarskega dialoga, kot je določeno v zadevni sekundarni zakonodaji;

38.

čestita Komisiji za objavo letnega pregleda rasti do konca novembra ter pričakuje, da bo tudi vnaprej tako, saj ima s tem tudi sam dovolj časa, da svoja stališča izrazi pred sprejetjem letnih smernic na spomladanskem srečanju Evropskega sveta;

39.

poudarja, da v skladu s členom 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije predsednika Sveta in Komisije ter po potrebi tudi predsednik evroskupine letno poročajo Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu o izidih večstranskega nadzora;

40.

poziva Komisijo, Svet in Evropski svet, naj se s Parlamentom dogovorijo o usklajenem časovnem razporedu za evropski semester, da bi bil čim bolj učinkovit, pregleden in legitimen;

41.

pooblašča svojega predsednika, da zagovarja to stališče med spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta (od 1. do 2. marca 2012);

42.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropskemu svetu.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/18

—

ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (1),

—

ob upoštevanju Sklepa 2012/5/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o spremembi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju glede večletnega finančnega okvira, za rešitev dodatnih potreb po financiranju projekta ITER (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2010 z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju členov 23 in 79 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0030/2012),

A.

ker zgornja meja za razdelek 5 večletnega finančnega okvira (VFO) za proračun EU v letu 2013 znaša 9 181 milijonov EUR v tekočih cenah (4);

B.

ker bo pristop Hrvaške vplival na proračun za leto 2013, zlasti glede sredstev za nove poslance in zaposlovanja osebja v institucijah;

C.

ker bi morali Evropski parlament in vse institucije ob upoštevanju težkega bremena javnega dolga in omejevanja v času nacionalnih prizadevanj za proračunsko konsolidacijo, ki so v teku, pokazati proračunsko odgovornost in samodisciplino; ob upoštevanju pisma, ki ga je 23. januarja 2012 predsednikom evropskih institucij poslal komisar Lewandowski;

D.

ker Parlament v tej fazi letnega postopka čaka na načrte prihodkov in odhodkov drugih institucij in na predloge svojega predsedstva glede proračuna za leto 2013;

1.

meni, da bi morale institucije ob nadaljevanju gospodarskih razmer, ki so velik izziv, zamrzniti svoje upravne proračune; vendar poudarja, da je treba spoštovati pravno zavezujoče obveznosti in morebitno povečanje sredstev, ki je s tem povezano;

2.

poziva institucije, naj okrepijo svoje institucionalno sodelovanje, da bi si izmenjale primere najboljše prakse, iskale možnosti varčevanja in tako posodobile svojo politiko človeških virov, organizacijsko, tehnološko ter nepremičninsko politiko;

3.

poudarja pomen medinstitucionalnega sodelovanja, da bi omogočili čim bolj nemoteno pridružitev Hrvaške;

4.

poudarja pomen krepitve nediskriminatornih politik, ki omogočajo dostop, zaposlovanje in vključevanje invalidov;

5.

poudarja, da je v institucijah potrebna učinkovita okoljska politika;

6.

spominja na precejšnje prihranke v proračunu 2012, dosežene s strukturnimi spremembami in reorganizacijo; želi, da se strukturne in organizacijske reforme nadaljujejo, ter podpira inovacije na drugih področjih; meni, da se resnični prihranki lahko ustvarijo, če se poiščejo prekrivanja in neučinkovitosti med proračunskimi vrsticami; zato zahteva, da generalni sekretar Odboru za proračun posreduje podrobno poročilo, v katerem bo prikazan jasen pregled proračunskih vrstic, ki so bile v letu 2011 premalo izkoriščene, in objektivno analizo razlogov za to;

7.

meni, da bi resnično in največ prihranili, če bi imel Evropski parlament samo en sedež; zato poziva, naj se ta situacija nemudoma pretrese;

8.

meni, da bi bilo treba upoštevati neodvisno oceno proračuna EP, da bi dosegli občutne dolgoročne prihranke; meni, da bi bilo smiselno razmisliti o ustanovitvi delovne skupine; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj pripravita konkretne predloge za čimprejšnje oblikovanje tovrstne skupine ter najpozneje do konca leta 2012 predlagata prihranke, ki jih je mogoče ustvariti; prav tako zahteva, da se vsi zaključki skupine hitro prenesejo v prakso;

9.

pozdravlja okrepljeno sodelovanje med Odborom za proračun in predsedstvom pri letnem proračunskem postopku; močno spodbuja dodatno okrepitev sodelovanja med generalnim sekretarjem, predsedstvom in Odborom za proračun skozi vse leto, da bi zagotovili nemoten proračunski postopek in učinkovito izvrševanje proračuna; pričakuje, da bo predsedstvo predstavilo preudaren osnutek načrta prihodkov in odhodkov, v katerem bo upoštevalo morebitna nadaljnja povečanja sredstev zaradi pravno zavezujočih obveznosti; meni, da je treba storiti vse, da bi zagotovili, da bodo vsa druga namenska povečanja sredstev uravnotežena s prihranki na drugih področjih;

10.

poziva k zamrznitvi proračunskih vrstic v zvezi z vsemi potovanji v letu 2013 in odpravi indeksacije vseh posameznih nadomestil poslancev do konca zakonodajnega obdobja; z zanimanjem pričakuje poročilo generalnega sekretarja o potovanjih, ki ga mora predsedstvu in Odboru za proračun posredovati do 31. marca 2012;

11.

meni, da varčevanje ne bi smelo ogroziti zakonodajne dejavnosti EP; prepričan je, da se zakonodajne dejavnosti poslancev lahko okrepijo z dokončanjem sistema za upravljanje znanja; pozdravlja informacije, ki jih je podala uprava, zahteva posodobljene informacije o trenutnem stanju projektov in pričakuje, da bo sistem v celoti deloval in da bo dostopen državljanom EU; zahteva, da se okrepijo prizadevanja za pospešitev izvedbe tega projekta; ponavlja svojo zahtevo po informacijah o tem, kako bo mogoče ustvariti prihranke po začetku izvajanju sistema za upravljanje znanja;

12.

opozarja na proračunske resolucije Parlamenta, vključno z njegovo najnovejšo resolucijo z dne 26. oktobra 2011 (5), ter poziva k pravočasnemu obveščanju, dialogu in preglednemu sprejemanju odločitev na področju nepremičninske politike; zahteva, da se mu vsakih šest mesecev posredujejo natančne informacije o napredovanju nepremičninskih projektov in finančnih posledicah; opozarja, da se v sedanjem zakonodajnem obdobju ne sme začeti izvajati novih nepredvidenih nepremičninskih projektov;

13.

spodbuja vse institucije, naj poiščejo dodatne možnosti za prihranke, da bi ohranili proračunsko disciplino, in zamrznejo svoje proračune, ob upoštevanju pravnih obveznosti in novih finančnih izzivov, kot je pristop Hrvaške;

14.

je seznanjen z zahtevo Evropskega sodišča (oddelek IV) po spremembi njegovega statuta na način, ki bo neposredno vplival na proračun; meni, da bi bilo treba zagotoviti potrebno financiranje za zagotavljanje nemotenega delovanja institucije in torej ustreznega sodnega varstva državljanov EU;

15.

razume izzive, s katerimi se je soočala Evropska služba za zunanje delovanje pri pripravi svojega prvega proračuna za leto 2011; od nove institucije zahteva dobro finančno poslovodenje in jo poziva, naj, če je mogoče, preuči možnosti, s katerimi bi lahko dosegli večjo proračunsko sinergijo z državami članicami;

16.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/20

—

ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2009)0189) in člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0010/2009),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Parlamentu in Svetu z naslovom „Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja“ (COM(2009)0665),

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(2),

—

ob upoštevanju menja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. marca 2010 (1),

—

ob upoštevanju stališča, sprejetega v prvi obravnavi 23. novembra 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi dolgoročnega načrta za zahodni stalež šura in ribištvo, ki izkorišča ta stalež (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2010 o zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike (3),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. julija 2011 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (COM(2011)0425),

—

ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor Komisiji in Svetu o trenutnem stanju v zvezi s predlaganim dolgoročnim načrtom za zahodni stalež šura in ribištva, ki izkorišča ta stalež (O-000308/2011 – B7-0023/2012, O-000309/2011 – B7-0024/2012),

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker se je Evropska unija v skladu z odločbami izvajalskega načrta, sprejetega leta 2002 na vrhunskem srečanju Združenih narodov v Johannesburgu, zavezala k ohranitvi ali obnovi ribjih staležev na raven, ki omogoča največji trajnostni donos, da bi te cilje za izčrpane staleže čim prej dosegli, po možnosti najpozneje do leta 2015;

B.

ker je cilj skupne ribiške politike na podlagi člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v skladu s skupno ribiško politiko zagotoviti tako izkoriščanje živih vodnih virov, da se zagotovijo trajnostne gospodarske, okoljske in socialne razmere;

C.

ker je zahodni stalež šura gospodarsko najpomembnejši tovrstni stalež v vodah Unije;

D.

ker je Komisija aprila 2009 predlagala načrt upravljanja (COM(2009)0189), ki temelji na pripravljalnem delu v Regionalnem svetovalnem odboru za pelagične staleže in na mnenju, ki sta ga podala Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstveni, tehnični in ekonomski odbor za ribištvo (STECF);

E.

ker so dolgoročni načrti temelj skupne ribiške politike in bistveno sredstvo za ohranitev virov, saj vsebujejo splošne določbe, ki so potrebne za uresničevanje ciljev te politike, in jih je zato treba sprejeti po rednem zakonodajnem postopku v skladu s členom 43(2) PDEU;

F.

ker biološki podatki o zahodnem staležu šura ne zadostujejo za popolno oceno tega staleža; ker naj bi glede na mnenje Znanstvenega, tehničnega in ekonomskega odbora za ribištvo pravila za nadzor ulova, ki temeljijo na nihanju številčnosti iker, omogočila trajnostno upravljanje staleža; ker bi morala pravila za nadzor ulova v enaki meri temeljiti na previdnostih mnenjih za povprečne pogoje obnovitve in na najnovejših celotnih dovoljenih ulovih, prilagojenih za faktor, ki upošteva nihanje številčnosti staleža, ocenjene na podlagi proizvodnje iker;

G.

ker določitev in dodelitev ribolovnih možnosti v okviru skupne ribiške politike neposredno vpliva na socialno-ekonomske razmere ribolovnih flot v državah članicah, zlasti na male priobalne flote;

H.

ker si Svet ne more pridržati pristojnosti za enostransko prilagajanje v predlogu opredeljenih parametrov za določanje celotnih dovoljenih ulovov, saj so poglavitni element predlaganega dolgoročnega načrta;

I.

ker je Parlament v svoje stališče iz prve obravnave uvedel nekaj prožnosti za Svet pri načinu izračuna celotnega ulova v skladu z znanstveno utemeljenimi pravili o ribolovu, da bi olajšal iskanje kompromisne rešitve ter prispeval h konstruktivnemu in pozitivnemu pristopu do tega zakonodajnega predloga;

J.

ker bi morale biti biološke referenčne vrednosti in parametri, ki jih vsebujejo pravila o ulovu, skladne z najnovejšim znanstvenim mnenjem, Komisija pa bi morala imeti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte za spremembo nekaterih bioloških referenčnih vrednosti in parametrov v pravilih o ulovu, da bi se bilo mogoče hitro odzvati na spremembe;

1.

poudarja, da je cilj načrta ohraniti biomaso zahodnega staleža šura na ravni, ki zagotavlja njegovo trajnostno izkoriščanje, in zagotoviti čim večji dolgoročni donos;

2.

meni, da bi morala pravila za nadzor ulova v enaki meri temeljiti na previdnostnih mnenjih in na zadnjih celotnih dovoljenih ulovih, prilagojenih za faktor, ki upošteva zadnje nihanje številčnosti staleža, ocenjene na podlagi proizvodnje iker.

3.

poudarja, da so pravila o ulovu poglavitni element dolgoročnih načrtov, o katerih je treba odločati po rednem zakonodajnem postopku;

4.

poudarja, da so za ohranitev ribjih staležev poglavitni dolgoročni načrti upravljanja, ki se uporabljajo za čim več ribjih staležev, kar je Komisija poudarila v svojem predlogu o reformi skupne ribiške politike;

5.

poudarja, da se je treba v korist trajnostnih ribjih staležev premakniti s sedanje medinstitucionalne mrtve točke in tistim, ki se ukvarjajo z ribolovom, omogočiti boljše načrtovanje njihovih dejavnosti;

6.

poziva Komisijo, naj za spodbujanje političnega dialoga med tremi institucijami sprejme več pobud ter pojasni vlogo posamezne institucije v postopku odločanja in pri obravnavanju vprašanja prihodnje strukture dolgoročnih načrtov upravljanja;

7.

poziva Komisijo, naj, kot je že večkrat napovedala in obljubila, hitro ukrepa, da bi preprečila druge medinstitucionalne ovire pri prihodnjih dolgoročnih načrtih upravljanja;

8.

poziva Svet, naj predloži svoje stališče o predlaganem dolgoročnem načrtu za zahodni stalež šura, da bo lahko Parlament začel drugo obravnavo in napredoval v tej zadevi;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/22

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov na podlagi skupne ribiške politike (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Vrh Rio+20: na poti k okolju prijaznemu gospodarstvu in boljšemu upravljanju (COM(2011)0363),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020 (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju okvirne direktive o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES) (2),

—

ob upoštevanju reformnega svežnja za skupno ribiško politiko, ki ga je Komisija predložila 13. julija 2011,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982,

—

ob upoštevanju kodeksa odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, sprejetega 31. oktobra 1995,

—

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker je ribištvo ena najstarejših človekovih dejavnosti; ker so ribe pomemben in nepogrešljiv element človekove prehrane in ker je treba v sklopu skupne ribiške politike zagotoviti njihovo razpoložljivost ter priznati njihov pomen in dodano vrednost;

B.

ker ribiški sektor, ki zajema tako ulov prostoživečih rib kot ribogojstvo, vključuje dejavnosti, ki prek treh glavnih panog (ribolova, predelave in trženja) prispevajo k proizvodnji nujnih skupnih dobrin; ker so zdravi ribji staleži, zdravi morski ekosistemi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti morij pomembne skupne dobrine, ki jih je treba ohraniti;

C.

ker je trajnostno ribogojstvo, najsi gre za sladkovodno ali morsko, ob obali ali na odprtem morju, pomemben del ribiškega sektorja;

D.

ker ima mali ribolov zlasti pomembno vlogo v gospodarskem, socialnem, okoljskem in kulturnem življenju, ki jo je treba priznati in ustrezno ovrednotiti v okviru skupne ribiške politike; ker je obalne skupnosti zelo prizadel upad celotnega ribiškega sektorja, kar so zlasti močno občutila mala ribiška pristanišča v vsej EU;

E.

ker bi morali z reformo skupne ribiške politike zagotoviti okoljsko, socialno in gospodarsko trajnost ribiškega sektorja v različnih hidrografskih bazenih, tudi prek decentraliziranega upravljavskega modela, s katerim bodo središča odločanja bližje dejanskim območjem dejavnosti, pristojnosti zainteresiranih strani pa se bodo povečale;

F.

ker ribiški sektor zajema dejavnosti, ki so povsem odvisne od delujočih ekosistemov, saj so bogati staleži rib in morski ekosistemi, ki so v dobrem okoljskem stanju, nujni za dolgoročno vzdržnost ribolova, predelave in trženja ribiških proizvodov;

G.

ker evropski ribiški sektor prispeva k socialnemu razvoju, saj neposredno in posredno ustvarja delovna mesta, ter h gospodarski rasti Evrope, saj vsako leto zagotavlja 6,4 milijona ton rib;

H.

ker se večfunkcionalnost ribiškega sektorja odraža na različnih področjih, na primer skozi vpliv na socialno-ekonomska, zgodovinska, kulturna, znanstvena in okoljska vprašanja;

I.

ker dejavnosti ribištva vplivajo predvsem na obalna območja in otoke, pri čemer prispevajo k učinkovitemu upravljanju ter socialni in ekonomski dinamiki teh območij; ker je to zlasti pomembno za skupnosti na teh območjih, ki so pogosto prikrajšane zaradi pomanjkanja delovnih mest in šibkega lokalnega gospodarstva;

J.

ker bi morala biti prenovljena skupna ribiška politika povezana z drugimi ključnimi pobudami EU na področju pomorskih zadev, zlasti s tistimi, ki so opredeljene v sporočilu Komisije z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo” (COM(2007)0575), ki navaja, da lahko evropski ribiški sektor sproži in spodbudi številne različne znanstvene študije, s katerimi se poglablja naše poznavanje oceanografske dinamike, ekosistemov in biologije vodnih vrst, ki so neposredno ali posredno povezane z ribiško dejavnostjo;

K.

ker bi lahko dinamičen in dobro upravljan ribiški sektor prispeval vedno več evropski družbi in evropskemu gospodarstvu ter tako imel pomembno vlogo v strategiji Evropa 2020;

1.

poudarja, da je ribištvo pomemben sektor, ki državljanom EU zagotavlja visoko kakovost hrane ter ustvarja gospodarsko in socialno dodano vrednost za Evropsko unijo; zato meni, da mora reformirana skupna ribiška politika zagotoviti trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov ter ohranjanje staležev rib na zdravi ravni, tako da se bodo lahko ribolovne dejavnosti na dolgi rok nadaljevale v tradicionalnih območjih in skupnostih;

2.

meni, da so okoljska, gospodarska in družbena trajnost pomembni cilji skupne ribiške politike, ter poudarja, da bi morala biti najpomembnejša naloga skupne ribiške politike vzpostavitev trajnostnega ribiškega sektorja, s čimer bi zagotovili, da bodo sedanje in prihodnje generacije še naprej uživale okoljske, socialne in ekonomske koristi ribištva;

3.

poudarja, da bi lahko ribištvo, če bi se z njim pravilno upravljalo, prispevalo več za evropsko družbo, kar zadeva zanesljivo preskrbo s hrano, zaposlovanje in ohranjanje dinamičnih ribiških skupnosti, pa tudi na številne druge načine; poudarja, da sta obstoj zdravih staležev rib in zdravih morskih ekosistemov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti morja sama po sebi skupni dobrini, ki ju je mogoče zagotoviti le, če se staleže rib upravlja na trajnosten način in če se čim bolj zmanjšajo vsakršni nepotrebni negativni vplivi na okolje;

4.

meni, da je bistvenega pomena, da se morja – ki pokrivajo več kot dve tretjini površine našega planeta – priznajo kot vir, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju drugih naravnih virov (npr. ribištva); meni tudi, da je strateško nujno, da bi skupna ribiška politika zajemala jasne in natančne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bo lahko izpolnila svojo strateško vlogo prek ekosistemskega pristopa;

5.

poudarja, da skupna ribiška politika z ukrepi za zagotavljanje trajnostnega ribolova, previdnostnimi ukrepi za odpravo uničujočega ribarjenja, z zagotavljanjem obnove preveč izkoriščenih staležev rib ter z ukrepi za zaščito neciljnih vrst prispeva k uresničevanju ciljev strategije EU 2020 glede biotske raznovrstnosti ter k nameri EU, da do leta 2020 zaustavi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev;

6.

opominja, da ribiški sektor (tudi ribogojstvo) na ekonomski ravni po nekaterih ocenah ustvari 34,2 milijarde EUR letnega prihodka, na socialni ravni pa več kot 350 000 delovnih mest vzdolž celotne verige v ribištvu, vključno s sektorjema predelave rib in trženja, zlasti na obalnih območjih, v oddaljenih regijah in na otokih;

7.

poudarja, da ima ribiški sektor večfunkcionalno razsežnost ter da ima poleg svojih treh tradicionalnih področij dejavnosti in vidnih vplivov na gospodarski, okoljski in socialni ravni pomembno vlogo tudi na številnih drugih področjih, kot so okolje, kultura, rekreacija in turizem, znanost, energija in izobraževanje; v tem smislu poudarja zlasti pomen sektorja malega ribolova;

8.

poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva pomembno vlogo ribiškega sektorja za naslednja področja:

9.

poudarja, da ribiški sektor glede na svojo večfunkcionalno razsežnost skupnostim prinaša skupne dobrine, ki niso koristne samo za tiste, ki so neposredno ali posredno povezani z ribištvom, temveč tudi za državljane EU na splošno, to pa je treba priznati in ceniti; poleg tega ugotavlja, da veliko državljanov EU, zlasti tistih, ki živijo na obalnih območjih, uživa koristi večfunkcionalnih ribiških dejavnosti; meni, da je treba pri financiranju skupne ribiške politike v celoti upoštevati večfunkcionalnost ribiškega sektorja; poudarja, da proizvodnja teh dodatnih javnih dobrin ne sme služiti kot izgovor za zavlačevanje nujnih reform skupne ribiške politike;

10.

poziva Komisijo, naj pomaga malim ribiškim pristaniščem, ki jih je močno prizadel upad iztovora zaradi prekomernega ribolova;

11.

poudarja, da je ribiški sektor (ki zajema tako trajnostni ulov prostoživečih rib kot ribogojstvo) eden od najpomembnejših stebrov zanesljive preskrbe s hrano v Evropski uniji ter da je zaradi tega treba z reformo skupne ribiške politike zagotoviti tudi njegovo trajnost in stabilnost, tako da bi lahko v prihodnosti ustvarili dovolj ustrezno kakovostnih ribiških proizvodov za zadovoljitev povpraševanja več kot pol milijarde državljanov EU;

12.

poudarja potencial morskega in sladkovodnega ribogojstva, ki lahko dopolni vlogo ribištva in pomembno prispeva k zanesljivi preskrbi s hrano v EU; poudarja, da je potrebna posebna politika za zagotovitev okoljske trajnosti sektorja ribogojstva; poziva Komisijo, naj določi splošna kvalitativna merila za ribogojstvo, ki bi morala biti izpolnjena v celotni EU in ki bodo upoštevala okoljske in socialne posledice ribogojstva; ob tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uvoženi proizvodi iz ribogojstva proizvedeni v skladu z ustreznimi standardi EU glede trajnosti in kakovosti, se pravi z okoljskimi merili ali standardi dobrega počutja živali;

13.

ugotavlja, da športni ribolov ni bil obravnavan v predlogih Komisije z dne 13. julija 2011; poudarja, da bi ga bilo treba obravnavati posebej kot del reformnega procesa skupne ribiške politike;

14.

poudarja, da bi lahko nadaljnja diverzifikacija dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane z ribištvom, pomagala upočasniti odhod delavcev iz tega sektorja, ohraniti žive regionalne običaje in tradicije ter ustaviti upadanje števila prebivalcev na nekaterih obalnih območjih;

15.

poudarja, da upravljanje ribištva čedalje bolj temelji na znanstvenih podatkih, ki spodbujajo uporabne raziskave na tem področju, kar promovira znanje ter krepi tehnološki razvoj in inovativnost v skladu s strategijo EU 2020 za spodbujanje pametne rasti;

16.

poudarja, da je ribiški sektor v celoti odvisen od zdravja staležev in ravnovesja ekosistema, tako da se bo treba ob reformi skupne ribiške politike znova osredotočiti na vlogo tega sektorja kot varuha in upravljavca morskih virov, katerega namen je ustvarjanje učinkovitejšega, okolju prijaznejšega in bolj konkurenčnega gospodarstva v skladu s strategijo EU 2020 za spodbujanje trajnostne rasti;

17.

poudarja, da ribolovne dejavnosti ob upoštevanju vseh razsežnosti (vključno s trajnostnim ribogojstvom), neposrednega in posrednega vpliva ter skupnih dobrin, proizvedenih z ribiškimi dejavnostmi, zagotavljajo socialno in teritorialno kohezijo ter spodbujajo poklicno usposabljanje ter socialno in gospodarsko dinamiko v skladu s strategijo EU 2020 za spodbujanje vključujoče rasti;

18.

poudarja, da mora ribiški sektor, tako sam po sebi kot skozi celostno pomorsko politiko, prispevati k uresničevanju ciljev vrha Rio+20 za odprto gospodarstvo, pa tudi k ustvarjanju delovnih mest in izkoreninjenju revščine;

19.

meni, da imajo ribolovne dejavnosti pomembno vlogo v širšem obsegu celostne pomorske politike in so odločilni element politik na področju pomorskega prostorskega načrtovanja in v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

20.

poziva Komisijo, naj prizna večfunkcionalnost ribiškega sektorja ter vrednost proizvodnje široke in raznolike palete skupnih dobrin v tem sektorju;

21.

poziva Komisijo, naj v svojih prihodnjih političnih predlogih in odločitvah zagotovi, da bo skupna ribiška politika prispevala k splošnim cilje njene politike, na primer ciljem iz strategije EU 2020; meni, da je treba v tem ključnem reformnem procesu priznati skupno ribiško politiko kot vir razvoja v okviru evropskega projekta rasti ter ustvariti pogoje, ki bodo omogočili, da se v celoti izkoristi potencial skupne ribiške politike; poziva Komisijo, naj pri razvijanju in izvajanju teh politik upošteva posebne značilnosti ribištva in obalnih regij;

22.

poziva Komisijo, naj v reformirano skupne ribiške politike vključi koncept „pogojevanja“, ki se že uporablja v skupni kmetijski politiki, s čimer bo zagotovila ugodnejši položaj za okolju prijazno ribolovno prakso, na primer z lažjim dostopom do finančnih sredstev;

23.

poziva Komisijo, naj spodbudi razvoj vzporednih dejavnosti, in sicer s pravno rešitvijo, ki bo ribičem omogočila razvoj drugih virov prihodka iz široke palete dejavnosti, povezanih z ribištvom, ne da bi jih finančno kaznovala;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/27

—

ob upoštevanju členov 2, 3, 4, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 49, 56, 114, 167 in 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki obravnavajo spoštovanje, spodbujanje in zaščito temeljnih pravic,

—

ob upoštevanju madžarske ustave, ki jo je 18. aprila 2011 sprejel parlament Republike Madžarske in je začela veljati 1. januarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: nova ustava), ter prehodnih določb madžarske ustave, ki jih je parlament sprejel 30. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: prehodne določbe),

—

ob upoštevanju mnenj Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije) št. CDL(2011)016 in CDL(2011)001 o novi madžarski ustavi in treh pravnih vprašanjih, ki izhajajo iz postopka njene priprave,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih (1) in z dne 5. julija 2011 o prenovi madžarske ustave (2),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji z naslovom Spoštovanje in spodbujanje vrednot, na katerih temelji Unija (COM(2003)0606),

—

ob upoštevanju skupine na visoki ravni za svobodo in pluralizem medijev, ki jo je ustanovila podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes oktobra 2011,

—

ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije med plenarno razpravo Evropskega parlamenta dne 18. januarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem, pa tudi predstavitve v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 9. februarja 2012,

—

ob upoštevanju odločitve Evropske komisije z dne 17. januarja 2012, da sproži pospešene postopke za ugotavljanje kršitev proti Madžarski v zvezi z neodvisnostjo njene centralne banke in organa za varstvo podatkov ter z ukrepi na področju sodstva,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker Evropska unija temelji na vrednotah demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 2 PEU, na jasnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter na priznavanju pravne vrednosti teh pravic, svoboščin in načel, kar bo Evropska unija še dodatno podkrepila z bližnjim pristopom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

B.

ker so sedanje države članice, države, ki se pridružujejo, ter Evropska unija dolžne zagotoviti, da so vsebina in postopki zakonodaje držav članic skladni s pravom in vrednotami EU, kakor so opredeljeni zlasti v köbenhavnskih merilih, Listini o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter da črka in duh sprejete zakonodaje nista v nasprotju s temi vrednotami in instrumenti;

C.

ker je Madžarska 18. aprila 2011 sprejela novo ustavo, njeno sprejetje in nekatere določbe v njej pa je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 5. julija 2011 kritiziral in madžarsko vlado pozval, naj obravnava vprašanja in pomisleke, ki jih je izrazila Beneška komisija, Evropsko komisijo pa, naj temeljito pregleda in analizira novo ustavo in temeljne zakone, ki jih ta določa, ter preveri, ali so skladni s črko in duhom pravnega reda Evropske unije, zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

D.

ker sprejetje temeljnih zakonov zbuja pomisleke glede več področij, zlasti glede neodvisnosti sodstva, neodvisnosti centralne banke, neodvisnosti organa za varstvo podatkov, poštenih pogojev v politični tekmi in političnem menjavanju, pa tudi glede zakona o stabilnosti, ki sistem obdavčitve dohodkov pogojuje z dvotretjinsko večino, ter temeljnih zakonov, ki sedanji večini podeljuje izključno pravico, da imenuje uradnike za nenavadno dolgo obdobje, kar vpliva na zmožnost vladanja prihodnjih vlad;

E.

ker bosta imela nova predsednica nacionalne sodne oblasti in glavni tožilec pravico, da bosta zadeve dodeljevala sodiščem, s čimer bo kršeno načelo pravice do dostopa do sodišča in do poštenega sojenja in načelo neodvisnosti sodstva;

F.

ker je bilo skladno z novo ustavo in njenimi prehodnimi določbami vrhovno sodišče preimenovano v kurijo, šestletni mandat nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča pa je po dveh letih predčasno končan;

G.

ker nova ustava znižuje obvezno upokojitveno starost za sodnike in tožilce, z izjemo predsednika kurije in glavnega tožilca, z dosedanjih 70 na 62 let, kar je lahko diskriminatorno in bo povzročilo upokojitev približno 300 sodnikov, to pa pomeni resno vmešavanje v neodvisno delovanje sodstva;

H.

ker je bil skladno z določbami nove ustave prejšnji sistem štirih parlamentarnih komisarjev skrčen samo na enega, zaradi česar je bil predčasno končan šestletni mandat komisarja za varstvo osebnih podatkov in svobodo informiranja, njegove pristojnosti pa prenesene na novoustanovljeni organ, kar pomeni grobo vmešavanje v njegovo neodvisnost;

I.

ker je madžarski parlament sprejel več retroaktivnih zakonov, s čimer je prekršil eno od temeljnih načel evropskega prava, tj. prepoved retroaktivne veljave;

J.

ker nedavno sprejeta zakonodaja o cerkvah in veroizpovedih vsebuje neobičajno restriktivna pravila glede registracije cerkva, saj določa, da je za registracijo potrebna odobritev parlamenta z dvotretjinsko večino;

K.

ker so bile skladno z določbami ustave bistveno okrnjene pristojnosti madžarskega ustavnega sodišča glede revizije zakonodaje, ki se nanaša na proračun;

L.

ker se veliko število zadev podrobno ureja s temeljnimi zakoni, ki zahtevajo dvotretjinsko večino, med drugim tudi vprašanja, ki bi jih bilo treba prepustiti rednim političnim procesom in o katerih navadno odloča navadna večina, kar povzroča zaskrbljenost, kot je v svojem poročilu zapisala Beneška komisija;

M.

ker je podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding poudarila namero Evropske komisije, da preveri, ali nova organizacija sodstva na Madžarskem vpliva na njegovo neodvisnost; ker sta podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes in vodja skupine na visoki ravni za svobodo in pluralnost medijev Vaira Vike Freiberga večkrat izrazili pomisleke glede svobode in pluralnosti medijev na Madžarskem;

N.

ker je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso 18. januarja 2012 poudaril, da so bili izraženi pomisleki ne le glede pravnih vidikov, temveč tudi glede kakovosti demokracije na Madžarskem, in madžarske oblasti pozval, naj ne spoštujejo načel demokracije in svobode zgolj načelno, temveč naj jih izvajajo tudi v praksi ter v političnem in družbenem življenju na Madžarskem;

O.

ker je Evropska komisija 17. januarja 2012 sprožila postopek za ugotavljanje kršitev proti Madžarski glede treh vprašanj: neodvisnosti madžarske centralne banke, znižanja obvezne upokojitvene starosti za sodnike, ki ga določa madžarska ustava, in neodvisnosti nadzornega organa za varstvo podatkov, madžarske organe pa zaprosila za dodatne informacije v zvezi z vprašanjem neodvisnosti sodstva;

P.

ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 15 decembra 2010 o stanju na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009)– učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (3) pozval k nadaljnjim ukrepom po sporočilu o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji iz leta 2003, da bi opredelili pregledne in skladne načine obravnavanja morebitnih kršitev človekovih pravic in ustrezno uporabljali člen 7 PEU na osnovi novega ustroja temeljnih pravic;

Q.

ker je madžarska vlada, zlasti madžarski ministrski predsednik, v pismu Komisiji in v govoru Evropskemu parlamentu sporočil pripravljenost, da obravnava probleme, zaradi katerih je bil sprožen postopek za ugotavljanje kršitev, spremeni zadevno zakonodajo in sodeluje z evropskimi institucijami tudi po tem, ko bodo sodni postopki končani;

R.

ker je vloga Evropskega parlamenta spremljanje spoštovanja temeljnih pravic, svoboščin in načel v vseh 27 državah članicah, kot je zapisano v evropskem pravnem redu;

1.

izraža resno zaskrbljenost glede razmer na Madžarskem v zvezi z izvajanjem demokracije, načeli pravne države, spoštovanjem in zaščito človekovih in socialnih pravic, sistemom zavor in ravnovesij, enakostjo in nediskriminacijo;

2.

poziva madžarsko vlado, naj v skupnem interesu madžarskih državljanov in Evropske unije spoštuje priporočila, ugovore in zahteve Evropske komisije, Sveta Evrope in Beneške komisije glede prej omenjenih vprašanj ter ustrezno spremeni zadevno zakonodajo, pri tem pa naj spoštuje temeljne vrednote in standarde Evropske unije;

3.

je seznanjen z zavezanostjo Evropske komisije, Sveta Evrope in Beneške komisije, da temeljito pregledajo skladnost madžarske zakonodaje ne le s črko, temveč tudi z duhom evropskega prava;

4.

poziva Evropsko komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj tesno spremlja morebitne spremembe in izvajanje omenjene zakonodaje in njeno skladnost s črko in duhom Evropskih pogodb ter naj izvede temeljito študijo, da zagotovi

5.

poziva Evropsko komisijo, naj zahteva mnenje Beneške komisije glede zakonodajnega svežnja, ki ga sestavljajo nova ustava, prehodne določbe in temeljni zakoni, ter naj glede tega še naprej sodeluje s Svetom Evrope;

6.

naroči Odboru za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve, naj skupaj z Evropsko komisijo, Svetom Evrope in Beneško komisijo še naprej spremlja, ali in kako se izvajajo priporočila Komisije in Evropskega parlamenta iz točke 4 te resolucije, ter naj svoje ugotovitve predstavi v poročilu;

7.

naroči konferenci predsednikov, naj v luči poročila iz točke 6 preuči, ali naj sproži potrebne ukrepe, vključno s tistimi iz člena 74e Poslovnika in člena 7(1) PEU;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, vladam in parlamentom držav članic, Agenciji za temeljne pravice, OVSE in generalnemu sekretarju OZN.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/30

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ki je začel veljati leta 1997 in je bil podaljšan do nadomestitve z novim sporazumom,

—

ob upoštevanju tekočih pogajanj o novem sporazumu, ki bo določil nov celostni okvir za odnose med Evropsko unijo in Rusijo, ter partnerstva za modernizacijo, sklenjenega leta 2010,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 14. decembra 2011 o prihodnjem vrhunskem srečanju med EU in Rusijo 15. decembra 2011 ter izidu volitev 4 decembra 2011 (1) in resolucije z dne 7. julija 2011 o pripravah na volitve v dumo Ruske federacije decembra 2011 (2),

—

ob upoštevanju končnega poročila urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, objavljenega 12. januarja 2012, o opazovanju volitev v dumo 4. decembra 2011,

—

ob upoštevanju končnega poročila parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 23. januarja 2012 o ruskih parlamentarnih volitvah ter njene izjave o povolilnem obisku delegacije v Rusiji 21. januarja 2012,

—

ob upoštevanju posvetovanj o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Rusijo, predvsem na zadnjem srečanju na to temo 29. novembra 2011,

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije Catherine Ashton z dne 6. decembra 2011 o volitvah v dumo Ruske federacije ter njenih govorov 14. decembra 2011 v Strasbourgu o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo ter 1. februarja 2012 o političnih razmerah v Rusiji,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya z dne 15. decembra 2011 po vrhunskem srečanju med EU in Rusijo,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker so okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo bistvenega pomena za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope; ker lahko razvoj strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo temelji le na skupnih vrednotah;

B.

ker je še vedno zaskrbljujoče dogajanje v Ruski federaciji glede spoštovanja in varstva človekovih pravic ter spoštovanja splošno dogovorjenih demokratičnih načel, volilnih pravil in postopkov; ker je Ruska federacija polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s čimer se je zavezala načelom demokracije in spoštovanju človekovih pravic;

C.

ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 12. aprila 2011 razsodilo proti zapletenim postopkom za registracijo političnih strank v Rusiji, ki niso v skladu z volilnimi standardi, ki sta jih določila Svet Evrope in OVSE; ker omejevanje registracije političnih strank in kandidatov zmanjšuje politično konkurenco in pluralizem v Rusiji;

D.

ker so splošna pravila kljub nedavnim majhnim korakom za izboljšanje volilne zakonodaje še vedno pretirano zapletena, in ker se z nedoslednim izvajanjem teh pravil diskriminira opozicija;

E.

ker je predsednik Medvedjev v nagovoru dume 22. decembra 2011 napovedal več sprememb političnega sistema, med drugim oblikovanje nove neodvisne javne televizije, poenostavitev postopkov za stranke in predsedniške kandidate, ponovno uvedbo neposrednih volitev za gubernatorje in preiskavo volilnih goljufij;

F.

ker glede na končno poročilo Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice o opazovanju volitev 4. decembra 2011 volitve v dumo niso v celoti ustrezale standardom svobodnih in poštenih volitev, saj jih je zaznamovalo stapljanje države in vladajoče stranke, premajhna neodvisnost volilnih organov, pristranskost medijev in vmešavanje državnih organov na različnih ravneh; ker je bilo po navedbah tega poročila pri volitvah v dumo veliko postopkovnih kršitev, očitnih manipulacij in resnih primerov zlorab pri uporabi glasovnic;

G.

ker je domača organizacija za opazovanje volitev Golos v svojem končnem poročilu navedla, da „volitve niso bile niti svobodne niti poštene niti niso izpolnjevale zahtev ruske volilne zakonodaje in mednarodnih volilnih standardov“ ter da „se niso spoštovala temeljna načela volitev, in sicer resnična konkurenca in enake pravice vseh sodelujočih strani, nepristranski organi, neodvisne volilne komisije, glasovanje, skladno z zakonodajo, in pravilen proces štetja glasov“;

H.

ker je ruski narod, zlasti protestniki z belo pentljo, po volitvah v dumo 4. decembra 2011 na številnih množičnih demonstracijah izrazil željo po večji demokraciji, svobodnih in poštenih volitvah in obsežni reformi volilnega sistema;

I.

ker je politični pluralizem temelj demokracije in sodobne družbe ter vir politične legitimnosti; ker mora biti med pripravami na predsedniške volitve zagotovljen svoboden in pravičen proces, v katerem morajo imeti vsi kandidati enake možnosti; ker nekateri kandidati zaradi postopkov registracije spet niso mogli sodelovati na volitvah;

J.

ker se odnosi med EU in Rusijo v zadnjih desetletjih razvijajo, kar je pripeljalo do močne in celovite soodvisnosti, ki se bo v prihodnje še povečala; ker je sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Rusko federacijo še vedno bistvenega pomena za nadaljnji razvoj in poglobitev sodelovanja med partnericama;

K.

ker je Rusija varnostnemu svetu Združenih narodov dvakrat preprečila sprejetje resolucije o krizi v Siriji, v kateri bi pozvali k podpori načrtu Arabske lige, ki ga podpira tudi EU;

1.

je seznanjen s poročiloma Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice ter parlamentarne skupščine Sveta Evrope o volitvah v dumo, ki navajata, da volitve niso izpolnjevale volilnih standardov, kakor jih opredeljuje Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ter da jih je zaznamovalo stapljanje države in vladajoče stranke, postopkovne kršitve, očitne manipulacije in pomanjkanje neodvisnosti volilnih organov;

2.

izraža zaskrbljenost, da izid volitev (sestava dume) ne bo omogočil izboljšanja vloge in moči dume v ruskem političnem sistemu;

3.

poziva svojo delegacijo v parlamentarnem odboru za sodelovanje med EU in Rusijo, naj z ruskimi sogovorniki nenehno obravnava vprašanja demokracije, temeljnih pravic in pravne države; poleg tega poziva k oceni dejavnosti parlamentarnega odbora za sodelovanje med EU in Rusijo in poglobitvi dialoga z neparlamentarno opozicijo in civilno družbo;

4.

je seznanjen z nedavnimi pozivi k razveljavitvi volitev v dumo ter poziva ruske oblasti, naj še naprej temeljito in pregledno preiskujejo vsa poročila o prevarah in ustrahovanju, zato da bi odgovorne ustrezno kaznovali in v primeru dokazanih nepravilnosti glasovanje ponovno izvedli; poudarja, da ruska volilna zakonodaja omogoča pritožbe in popravke; vendar opozarja, da državna volilna komisija pritožb ni obravnavala pregledno, učinkovito in pravočasno; obžaluje, da so ustrezna sodišča zavrnila skoraj 3 000 pritožb zaradi primerov volilnih prestopkov, goljufij in kršitev v posamičnih volilnih enotah, o nekaj zadevah pa še odločajo;

5.

je seznanjen z najavo predsednika Medvedjeva o obsežnih spremembah političnega sistema, tudi o prepotrebni poenostavitvi pravil za registracijo političnih strank; poziva k resni zavezanosti tudi reševanju problemov medijske svobode ter pravice do zbiranja in izražanja; ponovno izraža pripravljenost EU za sodelovanje z Rusijo, tudi v okviru partnerstva za modernizacijo, da bi v tej državi izboljšali spoštovanje človekovih in temeljnih pravic ter da bi neodvisen sistem pravne države učinkoviteje deloval;

6.

poziva rusko vlado, naj predlaga sveženj zakonodajnih predlogov v skladu s priporočili OVSE za razvoj resnično demokratičnega političnega sistema, vključno z reformami za lažjo registracijo političnih strank in predsedniških kandidatov, ter naj obravnava omejevalno uporabo pravil o registraciji, da bi čim prej omogočila resnično svobodne in poštene volitve;

7.

poudarja, da so mirne demonstracije v Rusiji izraz želje ruskega naroda po svobodnih in poštenih volitvah; poziva ruske oblasti, naj nedavna zborovanja izkoristijo kot priložnost za ukrepanje v smeri nujnih reform za večjo demokratizacijo, politično udeležbo in pravno državo, vključno z reformo volilne zakonodaje v skladu s standardi Sveta Evrope in OVSE; poziva ruske oblasti, naj te standarde upoštevajo v praksi, da bodo zagotovile svobodne in demokratične marčevske predsedniške volitve z enakimi možnostmi za vse kandidate;

8.

obsoja policijsko zatrtje mirnih demonstracij proti volilnim nepravilnostim in goljufijam, o katerem so poročali mednarodni opazovalci, navadni državljani pa so ga zabeležili na videoposnetkih; poziva ruske oblasti, naj v skladu z ustavo Ruske federacije v celoti spoštujejo svobodo zbiranja in svobodo govora;

9.

želi spomniti, da je bila ena poglavitnih pomanjkljivosti volitev v dumo omejevanje političnega pluralizma med pripravami nanje; izraža zaskrbljenost zaradi prepovedi kandidiranja na predsedniških volitvah 4. marca 2012 za kandidate opozicije, kar še dodatno spodkopava politično konkurenco in pluralizem;

10.

poziva ruske oblasti, naj začnejo pogovore z opozicijo, ter obžaluje njihovo odločitev, da Grigoriju Javlinskemu zavrnejo registracijo za predsedniško volilno kampanjo, zaradi česar opazovalci njegove stranke tudi ne bodo mogli spremljati volitev;

11.

poziva OVSE, Svet Evrope in visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj spremljajo nadaljnje ukrepe glede preiskav nepravilnosti in naj skrbno spremljajo priprave na predsedniške volitve ter izvajanje volilnih pravil, na kar so ruske oblasti že pristale;

12.

ugotavlja, da bo ruske predsedniške volitve predvidoma spremljalo 600 mednarodnih opazovalcev (prišli bodo opazovalci Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, parlamentarne skupščine Sveta Evrope, šanghajske organizacije za sodelovanje in Skupnosti neodvisnih držav); poudarja, da bi morali v celoti angažirati mednarodne in državne delegacije za opazovanje volitev, s čimer bi zagotovili učinkovito spremljanje volilnega procesa v skladu s standardi Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice ter Sveta Evrope; poziva ruske oblasti, naj se vzdržijo poseganja in oviranja, o čemer se je poročalo pri volitvah v dumo;

13.

ponovno poziva preiskovalni odbor, naj vodi obsežno in temeljito preiskavo o smrti Sergeja Magnickega, pri čemer naj ne bo prepovedanih področij, naj hitro predstavi konkretne ugotovitve in naj ukrene vse potrebno, da odgovorni stopijo pred sodišče; poziva Svet, naj preuči ukrepe, kot sta prepoved potovanj v EU in zamrznitev finančnih sredstev osebam, spoznanim za krive za mučenje in smrt Sergeja Magnickega ter za prikrivanje primera, če ruske oblasti še naprej ne bi ukrepale;

14.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi zlorabe protiekstremistične zakonodaje, med drugim tudi nezakonite uporabe kazenskega prava proti organizacijam civilne družbe, kot je Memorial, in verskim manjšinam, kot so Jehovove priče in gibanje Falun dafa, ter nedopustnih prepovedi njihovih gradiv na podlagi ekstremizma;

15.

odločno obsoja sprejetje zakona proti propagiranju spolne usmerjenosti v zakonodajni skupščini Sankt Peterburga; ravno tako obsoja podobne zakone, ki so bili sprejeti v Rjazanski, Arhangelski in Kostromski oblasti; poziva vse ruske oblasti, naj prenehajo omejevati svobodo izražanja v povezavi s spolno usmerjenostjo ali spolno identiteto v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj izrazi nasprotovanje Unije tem zakonom;

16.

odločno poziva Rusijo, naj se pridruži mednarodnemu konsenzu in varnostnemu svetu Združenih narodov dovoli, da za rešitev sirske krize ukrepa na podlagi predlogov Arabske lige; poudarja, da mora Rusija kot stalna članica varnostnega sveta Združenih narodov resno jemati svojo odgovornost za mednarodni mir in varnost; poziva Rusijo, naj nemudoma ustavi vso prodajo orožja in vojaške opreme sirski vladi;

17.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/34

—

ob upoštevanju barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995, s katero je bilo vzpostavljeno partnerstvo med Evropsko unijo in južnimi sredozemskimi državami,

—

ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani,

—

ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 14. oktobra 2005, s katerim je odobril pogajanja z Marokom o vzajemni liberalizaciji trgovini s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi, ribami in ribiškimi proizvodi,

—

ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 14. decembra 2011, s katerimi je odobril pogajanja z Egiptom, Jordanijo, Marokom in Tunizijo za oblikovanje poglobljena in celovita prostotrgovinska območja kot del že obstoječih evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov s temi državami,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. marca 2011„Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“ (COM(2011)0200),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. maja 2011„Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ (COM(2011)0303),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (1),

—

ob upoštevanju postopka odobritve v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije –v zvezi z osnutkom Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi, nadomestitvi protokolov 1, 2 in 3 ter njihovih prilog ter spremembah Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu sporazum) (15974/2010),

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker se je morala EU po dogodkih arabske pomladi odločno, učinkovito in hitro odzvati na politične razmere v južnem Sredozemlju;

B.

ker sta pomemben del tega odziva krepitev trgovinskih odnosov ter uravnotežena in postopna trgovinska liberalizacija s temi državami;

C.

ker so trgovina in naložbe orodje za rast in ker pomagajo zmanjševati revščino, zbližujejo narode in utrjujejo vezi med njimi ter prispevajo k politični stabilnosti;

D.

ker člen 16 pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom, ki velja od 1. marca 2000, določa, da bosta Evropska skupnost in Maroko postopoma liberalizirala medsebojno trgovino s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijski proizvodi, ribami in ribiškimi proizvodi;

E.

ker ima EU pri blagovni trgovini z Marokom znaten presežek, ki je leta 2010 dosegel 5,4 milijard EUR;

F.

ker ima EU pri trgovini z državami južnega Sredozemlja na področju kmetijstva in ribištva znaten presežek, in sicer več kot 4 milijarde EUR, pri dvostranski trgovini z Marokom s kmetijskimi, ribiškimi in predelanimi kmetijskimi proizvodi pa primanjkljaj, ki je leta 2010 znašal 871 milijonov EUR; ker trgovina s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi predstavlja približno 18 % maroškega izvoza;

G.

ker kmetijstvo obsega od 15 % do 20 % maroškega BDP in 12 % maroškega izvoza ter zaposluje 38 % njegove delovne sile, pri čemer je ta delež največji na podeželju – celo do 75 %; ker to kaže, da je stabilnost in širitev tega sektorja izjemno pomembna za politično stabilnost te države;

H.

ker se s predlaganim sporazumom takoj liberalizira 55 % tarif za maroške kmetijske in ribiške proizvode (doslej 33 %), v naslednjih desetih letih pa 70 % tarif za kmetijske in ribiške proizvode EU (doslej 1 %);

I.

ker sta spremljanje občutljivih proizvodov in strogo spoštovanje kvot nujni predpostavki za uravnoteženo delovanje sporazuma;

J.

ker mora biti vse kmetijsko blago iz vseh tretjih držav, ki se uvozi v EU, skladno s predpisi Unije o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih;

K.

ker je Maroko ena od štirih držav južnega Sredozemlja, za katere je Svet odobril pogajalske smernice za poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini; ker bo trgovina s kmetijskimi proizvodi del pogajanj;

1.

meni, da sta lahko odpiranje trgov ter postopno vključevanje v notranji trg EU močna instrumenta za razvoj držav južnega Sredozemlja ter blaženje močno razširjene revščine in brezposelnosti, ki so razlog za gospodarske, migracijske in varnostne težave v tej regiji; meni, da mora biti EU za uresničitev tega potenciala pripravljena dati dovolj trgovinskih koncesij;

2.

ponovno opozarja na zavezo EU po arabski pomladi, da bo pomagala državam južnega Sredozemlja v procesu prehoda v demokracijo s trgovinskimi in gospodarskimi instrumenti, ki bodo pripomogli k večji svobodi in gospodarskim priložnostim; meni, da je Maroko z ustavno reformo in pravično izvedbo volitev dosegel znaten napredek pri utrjevanju demokracije; v zvezi s tem pozdravlja sporazum kot pozitiven korak v podporo politični stabilizaciji in vzajemnemu vzdržnemu gospodarskemu razvoju;

3.

meni, da je odločilnega pomena, da so trgovinske in naložbene pobude namenjene vsem družbenim sektorjem in da so usmerjene predvsem k malim in srednjim podjetjem ter malim kmetom; v zvezi s tem ugotavlja, da ima več kot 80 % maroških kmetov manj kot pet hektarjev zemlje, zato pozdravlja podporo maroške konfederacije za kmetijstvo in razvoj podeželja (fr. COMADER – Confédération marocaine de l’agriculture et du développement rural) temu sporazumu; opozarja, da ima zanesljiva preskrba s hrano poleg ekonomskega vidika tudi socialno, okoljsko in kulturno razsežnost;

4.

poudarja, da bo imel sporazum glede na pomembnost in vpliv kmetijstva v Maroku, zlasti za zaposlovanje, osrednjo vlogo pri gospodarskem razvoju te države in njeni politični stabilizaciji, saj omogoča nove priložnosti za izvoz v EU, ki je za maroške izdelke največji trg; meni, da bo sporazum omogočil priložnosti kmetijskim dejavnostim EU, zlasti živilskopredelovalnemu sektorju; poudarja, da bodo izvozniki EU sčasoma izkoristili ugodnosti zaradi ukinitve maroških uvoznih dajatev za 70 % kmetijskih in ribiških proizvodov – ta ukrep bo omogočil prihranek 100 milijonov EUR letno pri teh carinskih dajatvah, ko se bo sporazum v celoti izvajal;

5.

pozdravlja dodatne netarifne ukrepe, vključene v sporazum, na primer prihodnja pogajanja za dodatno zaščito evropskih geografskih označb, okrepljene zaščitne mehanizme ter sanitarne in fitosanitarne ukrepe; nadalje želi spomniti, da sta se EU in Maroko dogovorila o mehanizmu za reševanje sporov, ki obema stranema zagotavlja pravne možnosti, če druga stran ne bo spoštovala pogojev sporazuma;

6.

poudarja pomisleke nekaterih panog v EU zaradi povečanja kvot za neobdavčen uvoz občutljivih vrst sadja in zelenjave; zato poziva Komisijo, naj predstavi oceno učinka na evropske proizvajalce, zlasti na dohodke kmetov, ter naj ga o tem redno obvešča;

7.

je zaskrbljen zaradi nenehnih pritožb evropskih panožnih združenj zaradi domnevnih goljufij v sistemu vstopnih cen in prosi za jamstvo, da bo EU še naprej ustrezno uravnavala s sporazumom povečane tarifne kvote ter da ne bi prihajalo do napačnega tolmačenja glede izvajanja mehanizma vstopnih cen; poudarja, da so se evropski nosilci dejavnosti pritožili pri Evropskemu uradu za boj proti goljufijam ter Odboru Evropskega parlamenta za peticije in da je ta odbor Komisijo pozval, naj spremeni sistem vhodnih cen, da se preprečijo goljufije; ob tem je seznanjen s predlogi, da bi kot del zadnje reforme skupne kmetijske politike uskladili pravila o izvajanju sistema vhodnih cen s carinskim zakonikom Skupnosti; meni, da je treba poleg tega spremeniti izvedbeno uredbo o skupni ureditvi kmetijskega trga, da se uvedejo učinkoviti nadzorni ukrepi;

8.

meni, da sporazum določa posebno institucionalno ureditev in mehanizme, kot so sodelovanje za preprečevanje motenj na trgu, strokovne skupine Komisije skupaj s tretjimi državami, tudi z Marokom, pododbor za trgovino s kmetijskimi proizvodi v okviru upravljanja pridružitvenega sporazuma, izmenjava informacij o politikah in podatkov o proizvodnji ter zaščitna klavzula iz člena 7 protokola; poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi ustrezne mehanizme;

9.

poudarja, da bi bilo treba dostop do notranjega trga EU pogojevati z izpolnjevanjem nekaterih sanitarnih, fitosanitarnih in okoljskih standardov, ter pozdravlja pozitivno poročilo Urada za prehrano in veterinarstvo iz leta 2011; pozdravlja, da je v sporazumu velika pozornost posvečena sanitarnim in fitosanitarnim ukrepom, ter poziva, naj bo pri pogajanjih o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini poglavitna tehnična pomoč; poziva Komisijo, naj spodbuja enakovredne ukrepe in preglede med Marokom in Evropsko unijo na področju okoljskih standardov ter standardov za varnost hrane, da se zagotovi pravična konkurenca med obema trgoma;

10.

pozdravlja reforme v maroškem kmetijskem sektorju, tako imenovani „zeleni načrt“, ki nudi pomoč malim kmetom tako, da jim omogoča dostop do sodobne tehnologije in naložb; poziva k nadaljnji podpori EU izboljševanju proizvodnih metod z razširjanjem najboljše prakse in pomoči Maroku v prizadevanjih za varstvo voda;

11.

je seznanjen, da je Maroko ratificiral večino ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela ter da je nedavno sprejel zakonodajo, ki prepoveduje delo otrok; vseeno poudarja, da je razmere v zvezi s svobodo združevanja in delom otrok mogoče še izboljšati; meni, da bi moral poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini v poglavju o trajnostnem razvoju vključevati pomoč pri izvajanju konvencij Mednarodne organizacije dela ter ratificiranju še nepodpisanih temeljnih konvencij (na primer konvencije št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic) ter pobude o družbeni odgovornosti podjetij;

12.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sporazum v celoti spoštoval mednarodno pravo in koristil vsem skupinam lokalnega prebivalstva, na katere vpliva;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, delegaciji Evropskega parlamenta za odnose z državami Magreba, predsedstvu parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje ter maroškemu parlamentu in vladi.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/37

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 10. oktobra, 14. novembra in 1. decembra 2011 in 23. januarja 2012 ter sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra in 9. decembra 2011,

—

ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Siriji z 8. oktobra, 3. in 28. novembra in 2. decembra 2011 ter 1. in 4. februarja 2012,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/782/CFSP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273/SZVP (1) ter njegovega sklepa, sprejetega po zasedanju Sveta za zunanje zadeve 23. januarja 2012, o okrepitvi omejevalnih ukrepov EU proti sirskemu režimu,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 442/2011 (2),

—

ob upoštevanju izjav Arabske lige o razmerah v Siriji z dne 27. avgusta, 16. oktobra ter 12., 16. in 24. novembra 2011 ter 22. januarja in 12. februarja 2012, njenega akcijskega načrta z dne 2. novembra 2011, pa tudi njenih sankcij proti Siriji, ki jih je sprejela 27. novembra 2011,

—

ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta Združenih narodov z dne 3. avgusta 2011,

—

ob upoštevanju resolucije tretjega odbora generalne skupščine Združenih narodov o razmerah na področju človekovih pravic v Sirski arabski republiki z dne 22. novembra 2011,

—

ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki z dne 23. novembra 2011,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Sirski arabski republiki z dne 2. decembra 2011,

—

ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, konvencije o otrokovih pravicah in izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ter konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, katerih vseh pogodbenica je Sirija,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker se od začetka nasilnega zloma miroljubnih protestov v Siriji marca 2011 dramatično stopnjujejo sistematične usmrtitve, nasilje in mučenje, sirska vojska in varnostne sile pa se še naprej odzivajo z načrtnimi usmrtitvami, mučenjem in množičnimi aretacijami; ker vladne sile po vsej Siriji oblegajo mesta in kraje, jih bombardirajo in obstreljujejo; ker je dostop do hrane in medicinske opreme izjemno težek; ker so zaradi nasilja in razseljevanja humanitarne razmere za številne Sirce vse slabše;

B.

ker Združeni narodi ocenjujejo, da je med enajstmesečno vstajo v Siriji umrlo več kot 5 400 ljudi, čeprav je težko pridobiti najnovejše številke, saj so nekatera območja, kot so predeli mesta Homs, popolnoma zaprta; ker je bilo več tisoč ljudi ranjenih in najmanj 69 000 pridržanih, od tega so jih 32 000 izpustili, 12 400 pa jih je pobegnilo v sosednje države; ker sklad Združenih narodov za otroke poroča, da je bilo ubitih več sto otrok, več stotim pa je bila odvzeta prostost ter so jih med pridržanjem mučili in spolno zlorabljali;

C.

ker so prebivalci obleganega mesta Homs tarča neprestanega silovitega bombardiranja in se bojijo, da režim pripravlja končni smrtonosni napad po kopnem; ker so arabski mediji 12. februarja 2012 poročali, da sirski tanki in topništvo močno bombardirajo mesto Hama ter da se nadaljujejo napadi na Homs; ker sirske oblasti vztrajajo, da je treba obračunati s „terorističnimi skupinami“ in nadaljevati napade, dokler ne bo vzpostavljen „red“;

D.

ker predsednik Bašar Al Asad ni nikoli uresničil številnih obljubljenih reform in pomilostitev ter je njegov režim izgubil vso verodostojnost, iz mednarodne skupnosti pa zato od vsepovsod prihajajo pozivi, naj odstopi;

E.

ker je bil pri izvajanju življenjsko pomembne vloge zagotavljanja neodvisnih informacij o dogodkih v Siriji ubit francoski novinar, nizozemski novinar pa je bil ranjen; ker sirske oblasti zavračajo prihod mednarodnih novinarjev in onemogočajo dostop v državo; ker so pričanje sirskih beguncev, poročila državljanov iz Sirije in slike z mobilnih telefonov prek samostojnih naprav za satelitsko navigacijo še vedno glavni vir informacij, ki pridejo iz te države;

F.

ker se je Arabska liga odločila, da bo zaprosila varnostni svet Združenih narodov za podporo politični rešitvi v Siriji; ker sta Ruska federacija in Kitajska 4. februarja 2012 vložili veto na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov, ki je podprla poziv Arabske lige k vključujočemu in miroljubnemu političnemu procesu pod sirskim vodstvom; ker je bila 28. januarja 2012 zaradi hudega poslabšanja razmer prekinjena opazovalna misija Arabske lige v Siriji;

G.

ker so 18. januarja 2012 začeli veljati dodatni omejitveni ukrepi EU proti sirskemu režimu, med drugim prepoved izvoza naprav za nadzor telekomunikacij, ki bi jih uporabljal sirski režim, prepoved sodelovanja v nekaterih infrastrukturnih projektih in vlaganja v tovrstne projekte ter dodatne omejitve prenosa sredstev in zagotavljanja finančnih storitev;

H.

ker je bilo 23. januarja 2012 na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejitveni ukrepi EU, dodano 22 imen oseb, odgovornih za kršitve človekovih pravic, in 8 subjektov, ki finančno podpirajo režim;

I.

ker so ZDA zaradi stopnjevanja nasilja in resnih skrbi glede varnosti zaprle svoje veleposlaništvo v Siriji; ker so Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Belgija odpoklicali svoje veleposlanike; ker so svoje veleposlanike odpoklicale države sveta za sodelovanje v Zalivu in Tunizija ter sklenile izgnati sirske veleposlanike iz svojih prestolnic;

J.

ker je od marca 2011 več deset tisoč sirskih beguncev poiskalo zatočišče v Turčiji; ker je mednarodna vloga Turčije pri nasprotovanju nasilju v Siriji vse večja;

K.

ker razmere v Siriji že negativno vplivajo na razmere v Libanonu in obstaja bojazen, da bodo presegle sirske meje in z nepredvidljivimi posledicami prizadele vso regijo;

L.

ker Rusija sirskemu režimu še naprej prodaja orožje in drugi vojaški material in ima v Siriji pomorsko oporišče; ker je EU sprejela embargo na vojaško opremo za Sirijo in ker so na Cipru prestregli rusko ladjo, ki je potem po navedbah ciprskih organov pot proti Siriji nadaljevala pod lažno pretvezo; ker urad visoke predstavnice okoliščin tega incidenta ni nikoli uradno in javno pojasnil;

M.

ker je komisarka Združenih narodov za človekove pravice po decembrskem izrednem zasedanju sveta Združenih narodov za človekove pravice o Siriji na podlagi ugotovitev v poročilu neodvisne preiskovalne komisije Združenih narodov pozvala, naj domnevne zločine proti človeštvu v Siriji obravnava Mednarodno kazensko sodišče, generalni sekretar Združenih narodov pa je 15. januarja 2012 izjavil, da represija vodi v brezizhoden položaj;

1.

obžaluje, da sta Rusija in Kitajska v varnostnem svetu Združenih narodov izkoristili svojo pravico veta in preprečili sprejetje resolucije o Siriji ter glasovali proti predlogu Arabske lige o mirnem prehodu, režim predsednika Asada pa je to razumel kot dovoljenje za zaostritev represije na terenu z uporabo težkega orožja in vsesplošno uporabo sile proti neoboroženim civilistom; ponavlja poziv članicam varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti Rusiji in Kitajski, o njihovi odgovornosti pri zagotovitvi takojšnjega prenehanja nasilnega zatiranja sirskega ljudstva; še naprej podpira prizadevanja EU in njenih držav članic na tem področju;

2.

poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj naredi, kar je le mogoče, za sprejem resolucije v varnostnem svetu in za to sodeluje z Rusijo in Kitajsko;

3.

poziva Rusijo, največjo tujo dobaviteljico orožja sirski vladi, naj pošiljke orožja v Sirijo takoj ustavi, EU pa poziva, naj pripravi črno listo podjetij, ki dobavljajo orožje Siriji; poziva vse akterje v EU, naj v celoti spoštujejo kodeks Evropske unije glede izvoza orožja, namenjen preprečevanju izvoza opreme, ki bi bila lahko uporabljena za notranjo represijo ali bi pripomogla k regionalni nestabilnosti;

4.

ponovno ostro obsoja okrutno zatiranje, ki ga sirski režim izvaja nad svojim prebivalstvom, zlasti v mestu Homs; izraža globoko zaskrbljenost zaradi hudih kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile sirske oblasti, vključno z množičnimi aretacijami, zunajsodnimi uboji, samovoljnim pridržanjem, prisilnimi izginotji, mučenjem in slabim ravnanjem z zaporniki, tudi otroki; poudarja, da se ranjenim v nasilnih spopadih ne sme odreči zdravstvene pomoči;

5.

je zaskrbljen, ker je iz pritožbe Unicefa z dne 7. februarja 2012 in poročila z dne 23. novembra 2011 neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Siriji razvidno, da je od začetka nasilja v Siriji marca 2011 umrlo skoraj 400 otrok, skoraj 380 pa je bilo samovoljno aretiranih ter žrtev mučenja in spolnega nasilja med pridržanjem, pri čemer so bili nekateri mlajši od 14 let; odločno obsoja vse kršitve človekovih pravic, tudi otrokovih, ki so jih zagrešile sirske vojaške in varnostne sile, ter poziva sirsko vlado, naj tako ustavi vse kršitve otrokovih in drugih človekovih pravic;

6.

izraža iskreno sožalje družinam žrtev; občuduje pogum in odločnost sirskega ljudstva ter močno podpira njegova prizadevanja za dosego popolnega spoštovanja načel pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi jamstev za boljše gospodarske in socialne razmere;

7.

ponovno poziva predsednika Bašarja Al Asada in njegov režim, naj se nemudoma umakneta in s tem omogočita miren in demokratičen prehod v Siriji;

8.

poziva Asadov režim, naj takoj ustavi nasilje nad sirskim ljudstvom, umakne vojaške enote in oklepnike iz mest ter izpustiti vse pridržane protestnike, politične zapornike, zagovornike človekovih pravic in novinarje ter omogoči neoviran dostop v državo mednarodnim humanitarnim organizacijam in organizacijam za človekove pravice, pa tudi mednarodnim medijem;

9.

ponavlja svoj poziv k takojšnjim, neodvisnim in preglednim preiskavam obsežnih, sistematičnih in grobih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih zagrešile sirske oblasti ter vojaške in varnostne sile; na ta način bi vsi odgovorni za ta dejanja, ki so lahko zločini proti človeštvu, dejansko odgovarjali pred mednarodno skupnostjo; meni, da mora biti v središču prizadevanj varnostnega sveta Združenih narodov za končanje sirske krize oblikovanje jasnih mehanizmov glede odgovornosti, obenem pa komisarko Združenih narodov za človekove pravice ponovno poziva, naj primer Sirije preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

10.

opozarja na svojo podporo prizadevanjem Arabske lige, da bi se končalo nasilje in spodbudila politična rešitev v Siriji; pozdravlja odločitev Arabske lige, da bo okrepila sodelovanje z Združenimi narodi; je seznanjen z odločitvijo Arabske lige, da kot odgovor na zaostrovanje nasilja oblasti v Siriji začasno prekine svojo opazovalno misijo v državi;

11.

pozdravlja podporo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice za oblikovanje kontaktne skupine držav „prijateljic sirskega ljudstva“, ki bi si prizadevala za demokratične spremembe v Siriji, sestavljale pa bi jo tudi Turčija in članice Arabske lige; pozdravlja njeno najavo, da bo sodelovala na prvem srečanju te kontaktne skupine 24. februarja 2012 v Tuniziji;

12.

poziva Svet, naj sprejme kolektivni sklep o odpoklicu vseh veleposlanikov iz Sirije in naj zamrzne diplomatske stike s sirskimi veleposlaniki v državah članicah EU; podpredsednico Komisije/visoko predstavnico poziva, naj delegacijo EU v Damasku okrepi z dodatnimi humanitarnimi zmogljivostmi, kar naj tudi stori povsod, kjer je to potrebno;

13.

pozdravlja zavezanost EU, da bo še naprej krepila mednarodni pritisk na sirski režim; podpira sklep Sveta za zunanje zadeve z dne 23. januarja 2012 o novih omejevalnih ukrepih proti sirskemu režimu, in poziva k dodatnim ciljno usmerjenim sankcijam;

14.

pozdravlja odločitev Komisije z dne 3. februarja 2012, da zagotovi humanitarno pomoč v višini treh milijonov EUR, s čimer želi ublažiti trpljenje ljudi v Siriji in sosednjih državah;

15.

pozdravlja in spodbuja prizadevanja sirske opozicije, da bi se združila zunaj in znotraj države, da bi še naprej sodelovala z mednarodno skupnostjo, zlasti z Arabsko ligo, ter si prizadevala za skupno vizijo o prihodnosti Sirije in njenem prehodu v demokratičen sistem; poziva EU, naj okrepi politično, tehnično, komunikacijsko in človekoljubno podporo opoziciji;

16.

poziva k mirnemu in resničnemu prehodu v demokracijo, ki bo izpolnil upravičene zahteve sirskega ljudstva in temeljil na vključujočem dialogu vseh demokratičnih sil in akterjev sirske družbe, da se bo začel proces korenitih demokratičnih reform, tudi za dosego narodne sprave, ki bo dejansko zajamčil spoštovanje pravic manjšin; poziva Evropsko unijo, naj podpre vsa prizadevanja sirske opozicije, da bi se združila in pripravila jasen program za demokratično Sirijo;

17.

je močno zaskrbljen, ker bi sirske oblasti utegnile razširiti ustrahovanje na pregnane opozicijske aktiviste;

18.

pozdravlja odločno podporo, ki jo sirskemu prebivalstvu daje Turčija, tudi tako, da sprejema begunce vzdolž turško-sirske meje in omogoča sirski opoziciji, da se organizira; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj si po svojih najboljših močeh prizadeva za začetek razprave s Turčijo, Arabsko ligo in sirsko opozicijo glede vzpostavitve humanitarnih koridorjev na sirsko-turški meji;

19.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, vladi in parlamentu Republike Turčije, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav ter vladi in parlamentu Sirske arabske republike.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/41

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter vseh konvencij Združenih narodov ter pripadajočih izbirnih protokolov (1),

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Listine EU o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Svetu Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), zlasti resolucije z dne 10. marca 2011 o prioritetah 16. zasedanja sveta ZN za človekove pravice ter pregleda za leto 2011 (2),

—

ob upoštevanju delegacije Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice, ki je odpotovala v Ženevo na 16. zasedanje Sveta ZN za človekove pravice, in njenega poročila pododboru, ter skupne delegacije Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice na 66. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji (3),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice št. 16/21 z dne 25. marca 2011 o pregledu dejavnosti in delovanja Sveta za človekove pravice,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o EU kot globalnem akterju: njena vloga v mednarodnih organizacijah (4),

—

ob upoštevanju prihajajočega, sedmega kroga Sveta ZN za človekove pravice, zlasti 19. zasedanja, ki bo od 27. februarja do 23. marca 2012, ter 13. in 14. zasedanja splošnega rednega pregleda, ki bo organiziran v letu 2012,

—

ob upoštevanju preteklih rednih in izrednih zasedanj Sveta ZN za človekove pravice ter prvega kroga splošnega rednega pregleda, ki se je zaključil decembra 2011,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. decembra 2011 o človekovih pravicah in demokraciji v središču zunanjega delovanja – za učinkovitejši pristop (COM(2011)0886),

—

ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti (5),

B.

ker bi moral zdajšnji pregled politike EU o človekovih pravicah prispevati k temu, da bi zunanja politika EU prevzela bolj aktivno, skladno in učinkovito vlogo v svetu;

C.

ker bi morale EU in njene države članice zagotavljati spoštovanje človekovih pravic v svojih lastnih politikah, da bi izboljšali skladnost med notranjo in zunanjo politiko in tako povečali verodostojnost EU in Sveta ZN za človekove pravice;

D.

ker si morajo vsi mednarodni akterji prizadevati, da bodo odpravljena dvojna merila ter selektivnost in politizacija pri obravnavi človekovih pravic,

E.

ker je Svet za človekove pravice edinstvena platforma, specializirana za splošne človekove pravice, in poseben forum, ki se ukvarja s človekovimi pravicami v sistemu ZN; ker mu je zaupana pomembna naloga za uveljavljanje ter krepitev varstva in spoštovanja človekovih pravic v svetu,

F.

ker bi bilo treba upoštevati vpliv, ki ga ima delo, opravljeno v tretjem odboru generalne skupščine in v Svetu ZN za človekove pravice, na razprave v Varnostnem svetu ZN;

G.

ker bo na 19. zasedanje Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi odpotovala tudi delegacija Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice, kot je bilo tudi v preteklih letih ob zasedanjih Sveta;

1.

je seznanjen s tem, da poteka proces potrditve prednostnih nalog EU za 19. zasedanje Sveta ZN za človekove pravice, in pozdravlja imenovanje Burme/Mjanmara, Demokratične ljudske republike Koreje, Sirije, Libije in Irana kot ključnih tem;

2.

pozdravlja dejstvo, da so na dnevnem redu 19. rednega zasedanja, med drugim, okrogle mize o vključevanju človekovih pravic, svobodi izražanja na svetovnem spletu, svobodi veroizpovedi, prepričanja in vesti, o diskriminaciji in nasilju zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete, človekovih pravic in HIV/AIDS, ter deklaracija o pravicah manjšin, kot tudi številna srečanja o pravicah otrok ter o mučenju, človekovih pravicah in boju proti terorizmu, prisilnih izginotjih in samovoljnem pridržanju; poziva države članice, naj se konstruktivno vključijo v te razprave ter jasno pokažejo, da splošne in nedeljive človekove pravice veljajo za vse ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost in spolno identiteto;

3.

pozdravlja nominacije za mandate neodvisnega strokovnjaka za spodbujanje demokratične in pravične mednarodne ureditve, posebnega poročevalca za spodbujanje resnice, pravičnosti, povračila škode ter jamstvo neponovitve, posebnega poročevalca za stanje človekovih pravic v Siriji in neodvisnega strokovnjaka za stanje človekovih pravic v Sudanu; je seznanjen s tem, da bodo posebni poročevalci med drugim predložili poročila o položaju človekovih pravic v DLR Koreji, Iranu in Burmi/Mjanmaru, o mučenju in o drugem krutem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju ali kaznovanju ter o položaju borcev za človekove pravice in o svobodi veroizpovedi in prepričanja; poziva države članice, naj se dejavno vključijo v te razprave;

4.

pozdravlja močnejše vključevanje človekovih pravic v delo Združenih narodov, kar se na primer kaže v vedno pogostejšem poročanju Urada visoke komisarke za človekove pravice, vključno z zelo dobro vodenim predstavništvom v New Yorku na ravni pomočnika generalnega sekretarja ZN, ali v izvedbi vsakoletne javne razprave, ki jo organizira Svet ZN za človekove pravice s ciljem sodelovanja z vodji vodilnih organov in sekretariatov agencij in skladov Združenih narodov, kot je zahteval izid pregleda; močno podpira države članice Varnostnega sveta ZN, da od Sveta za človekove pravice bolj redno zahtevajo poročila in se tako bolj učinkovito borijo proti kršitvam človekovih pravic, ki so jedro številnih konfliktov, ki jih obravnava Varnostni svet ZN;

5.

ponovno poziva EU in države članice, naj dejavno nasprotujejo vsem poskusom spodkopavanja koncepta univerzalnosti, nedeljivosti in medsebojne odvisnosti človekovih pravic ter naj dejavno spodbujajo Svet ZN za človekove pravice, da enakovredno obravnava diskriminacijo na vsaki podlagi – spola, rase, starosti, spolne usmerjenosti in vere ali prepričanja; meni, da je treba resolucijo Sveta ZN za človekove pravice 17/19 z dne 17. junija 2011 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolu nadgraditi s konkretnimi in trajnimi ukrepi;

6.

ponovno poudarja svojo zahtevo državam članicam EU, naj bodo še naprej za zgled in podprejo univerzalnost delovanja Sveta ZN za človekove pravice, predvsem z ratifikacijo vseh mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki jih je sprožil; obžaluje zlasti, da nobena država članica EU ni ratificirala Mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, da številne države članice še niso sprejele in/ali ratificirale Konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem in da je samo ena država članica ratificirala izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ter ponavlja poziv vsem državam članicam EU, naj te konvencije ratificirajo;

7.

je še vedno zaskrbljen zaradi vztrajne „blokovske delitve“, ki kljub skromnim izboljšavam pogosto prevladuje in vpliva na izbor držav in situacij, ki so deležne pozornosti Sveta ZN za človekove pravice, kar negativno vpliva na njegovo avtoriteto in verodostojnost;

8.

obžaluje, da proces pregleda ni pripeljal do bolj ambicioznih meril za članstvo, kar zadeva zaveze in prakse pri vprašanju človekovih pravic; ponavlja poziv k izvedbi volitev, na katerih bi nastopile vse regionalne skupine, in priporoča, naj EU in njene države članice jasno zavrnejo koncept „čiste preteklosti“, kot so ga predložile regionalne skupine, ter naj bodo pri tem za zgled;

9.

je seznanjen z obnovljenim članstvom Libije v Svetu ZN za človekove pravice ter pozdravlja ponovno vključitev te države; obžaluje pa, da priložnost ni bila izkoriščena za oblikovanje strogih in preglednih meril za ponovno vključitev izključenih članic, ki bi morala logično temeljiti na vstopnih kriterijih, ki so potrebni za izvolitev; poziva Svet ZN za človekove pravice, naj brez odlašanja pripravi takšna merila za prihodnje primere, ki bodo omogočili ocenjevanje primernosti države za članstvo v Svetu na podlagi razmer na področju človekovih pravic;

10.

pozdravlja prvo poročilo neodvisne mednarodne komisije za Libijo, ki ga je predložila v skladu z izidom 15. izrednega zasedanja Sveta v septembru 2011; podpira podaljšanje njenega mandata in z veseljem pričakuje končno poročilo, ki naj bi bilo predstavljeno na 19. zasedanju; podpira izvedbo priporočil preiskovalne komisije in se močno zavzema za izvedbo obsežnih, nepristranskih in javnih preiskav vseh domnevnih kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava, do katerih je prišlo v času konflikta, ne glede na to, kdo je storil kršitve, ter ob polnem spoštovanju sodnih jamstev; meni, da položaj človekovih pravic v Libiji ostaja zaskrbljujoč, zlasti glede razmer v zaporih in ravnanja s priporniki, ki so v ujetništvu številnih milic, katere so brez učinkovitega nadzora začasne vlade, in zahteva večjo budnost in trajno podporo mednarodne skupnosti, kot je 25. januarja 2012 pred Varnostnim svetom ZN zahtevala visoka komisarka ZN za človekove pravice;

11.

najostreje obsoja vsesplošno brutalno zatiranje in sistematično kršenje človekovih pravic, ki ga sirski režim izvaja nad lastnim narodom, tudi proti otrokom, in poziva sirske oblasti, naj takoj končajo z nasiljem ter naj spoštujejo svoje zaveze v okviru mednarodnega prava o človekovih pravicah, da bo omogočen miren in demokratičen prehod;

12.

pozdravlja izvedbo 16., 17. in 18. izrednega zasedanja o položaju človekovih pravic v Siriji, do katerih je prišlo na pobudo Združenih držav in Poljske oz. EU; podpira priporočila, zapisana v novembrskem poročilu o Siriji, in z veseljem pričakuje posodobljeno poročilo, ki bo predstavljeno na 19. zasedanju, ter interaktivni dialog, ki je prav tako predviden na tem zasedanju;

13.

pozdravlja odločitev, da se ustanovi mandat posebnega poročevalca o stanju človekovih pravic v Siriji, ko bo potekel mandat preiskovalni komisiji; zlasti izraža polno podporo pozivu preiskovalne komisije, visoke komisarke in vseh nosilcev mandatov za posebne postopke sirijskim oblastem, da v celoti sodelujejo pri izvedbi preiskav, da bodo vse kršitve ustrezno kaznovane; pozdravlja vsa diplomatska prizadevanja visoke predstavnice/podpredsednice Komisije Catherine Ashton in držav članic v Varnostnem svetu ZN glede Kitajske in Rusije, da bi se nemudoma sprejela resolucija o Siriji; globoko obžaluje, da Varnostni svet zaradi ponovnega veta Ruske federacije in Kitajske ni mogel podpreti poziva Arabske lige po široko zastavljenem političnem procesu, ki bi ga vodili Sirijci in ki bi se odvijal v okolju brez nasilja;

14.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi položaja človekovih pravic v Bahrajnu in poziva države članice EU, naj si prizadevajo, da bi Svet ZN za človekove pravice sprejel resolucijo o stanju človekovih pravic v Bahrajnu; poudarja, da mora Svet ZN za človekove pravice ponovno obravnavati vprašanje nekaznovanja odgovornih po protivladnih protestih v Jemnu leta 2011, ter meni, da amnestije predstavljajo kršitev mednarodne zakonodaje o človekovih pravicah, če preprečujejo pregon oseb, ki so odgovorne za zločine proti človeštvu, genocid, vojne zločine in druge hude kršitve človekovih pravic;

15.

pozdravlja izjavo visoke komisarke ZN za človekove pravice, ki je leta 2011 pozvala egiptovske oblasti, naj prenehajo s pretirano in brutalno uporabo sile proti protestnikom na trgu Tahrir in drugod po državi, vključno z očitno nesorazmerno uporabo solzivca, gumijastih nabojev in ostrega streliva, ter njen poziv po izvedbi neodvisnih preiskav glede raznih demonstracij in drugih dogodkov;

16.

poziva EU in njene države članice, naj se v drugem krogu splošnega rednega pregleda za Alžirijo osredotočijo na prisilna izginotja in naj poudarijo, da kljub ustreznim priporočilom organov za spremljanje ni bilo nadaljnjih ukrepov alžirskih oblasti; zahteva ustanovitev posebnega mehanizma za spremljanje te problematike; hkrati poziva EU in države članice EU, naj izrazijo resno zaskrbljenost zaradi nedavnega sprejetja petih zakonov, med drugim represivnega zakona o združevanju ter diskriminatornega zakona o pravicah žensk;

17.

poudarja potrebo po mednarodnem opazovanju stanja človekovih pravic v Zahodni Sahari, med drugim s pomočjo posebnih poročevalcev Sveta ZN za človekove pravice;

18.

pozdravlja odločitev o imenovanju posebnega poročevalca o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran; pozdravlja vmesno poročilo, ki ga je posebni poročevalec predstavil tretjemu odboru Generalne skupščine ZN, ter z veseljem pričakuje obravnavo tega poročila na 19. zasedanju; poziva iranske oblasti k sodelovanju v preiskavah posebnega poročevalca, med drugim tako, da mu dovolijo vstop v državo; glede na zelo skrb zbujajoče stanje človekovih pravic v Iranu poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca;

19.

izreka pohvalo posebnima poročevalcema o stanju človekovih pravic v DLR Koreji in o stanju človekovih pravic v Burmi/Mjanmaru za njuna nenehna prizadevanja pri opravljanju svojega mandata ter poziva k njunemu podaljšanju; pozdravlja začetne pozitivne spremembe v odnosu Burme/Mjanmara do okrepljenega sodelovanja s posebnimi postopki ter znova poziva k izpustitvi vseh preostalih zapornikov vesti in sprejetju otipljivih ukrepov v boju proti nekaznovanosti v Mjanmaru, zlasti kar zadeva zločine proti človečnosti, storjene na območjih etničnih manjšin;

20.

znova poziva visoko predstavnico/podpredsednico in države članice EU, naj si prizadevajo za trdno skupno stališče EU glede nadaljnjega ukrepanja po poročilu o misiji za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi ter naj javno zahtevajo izvajanje njegovih priporočil in odgovornost za vse kršitve mednarodnega prava ne glede na to, kdo je domnevni storilec, in sicer z izvedbo neodvisnih, nepristranskih in učinkovitih preiskav; meni, da bližnjevzhodni mirovni proces ne more biti uspešen brez odgovornosti in pravice;

21.

izreka podporo nedavno podeljenemu mandatu neodvisnemu strokovnjaku za stanje človekovih pravic v Slonokoščeni obali, da pripravi poročilo o izvajanju priporočil preiskovalne komisije, ter z veseljem pričakuje obravnavo njegovega poročila na 19. zasedanju;

22.

poudarja, da je treba še naprej podpirati prizadevanja za okrepitev procesa ugotavljanja odgovornosti na Šrilanki ter da je treba nadaljevati pozive k vzpostavitvi preiskovalne komisije ZN za vse storjene zločine, kakor je priporočila skupina izvedencev generalnega sekretarja ZN za Šrilanko; poziva šrilanško vlado, naj pošlje vabilo posebnemu poročevalcu ZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja;

23.

je zaskrbljen zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic v Kazahstanu; meni, da v poročilu, ki so ga pripravili v uradu generalnega tožilca, o dogodkih v krajih Žanaozen in Šepte (zahodni Kazahstan) ni zadosti obravnavana vloga kazahstanskih državnih sil pri krutem zatrtju protestov stavkajočih naftnih delavcev, njihovih privržencev in podpornikov, ki so potekali od 16. do 18. decembra 2011, pri čemer je bilo ubitih najmanj 17 ljudi; je ogorčen zaradi odvzemov prostosti vodjem opozicijskih strank, zagovornikom človekovih pravic in novinarjem, ki so temu sledili; poziva k neodvisni mednarodni preiskavi dogodkov in takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov, tudi odvetnice naftnih delavcev Natalije Sokolove; poudarja, da je treba o stanju človekovih pravic v Kazahstanu razpravljati na prihodnjem zasedanju sveta Združenih narodov za človekove pravice;

24.

izreka pohvalo Uradu visoke komisarke za človekove pravice za njegova prizadevanja glede stanja človekovih pravic v DR Kongu ter poudarja, da je treba znova podeliti mandat neodvisnemu strokovnjaku za spremljanje stanja človekovih pravic v DR Kongu ter se s tamkajšnjimi oblastmi lotiti problematike izvajanja priporočil mednarodnih mehanizmov za človekove pravice;

25.

poziva delegacijo EU in države članice EU, naj si glede na obžalovanja vredno dosedanjo prakso ter nadaljnje slabšanje stanja na področju svobode izražanja in svobode veroizpovedi ali prepričanja in vesti v Eritreji prizadevajo za rešitev stanja v tej državi v okviru Sveta za človekove pravice;

26.

pozdravlja poročilo visoke komisarke ZN za človekove pravice o stanju v Afganistanu, ki izhaja iz dela njenega urada v okviru Misije pomoči Združenih narodov v Afganistanu (UNAMA); poziva države članice EU, naj javno podprejo to poročilo in naj v razpravi o poročilu podprejo njegova priporočila o krepitvi pravne države, boju proti nekaznovanosti, pravicah žensk in delu afganistanskih institucij za človekove pravice; podpira imenovanje posebnega poročevalca o stanju človekovih pravic v Afganistanu;

27.

ugotavlja, da je načelo odgovornosti za varovanje (R2P) doživelo napredek v organih ZN, kot so Varnostni svet, Generalna skupščina in Svet za človekove pravice; poudarja, da je načelo odgovornosti za zaščito vseobsegajoč pojem, ki zajema več kot le vojaško posredovanje; je seznanjen tudi z novo razlago (odgovornost pri varovanju), ki so jo privzele predvsem nekatere države BRIK, zlasti Brazilija, po kriznih razmerah v Libiji; spodbuja nadaljnjo razpravo o tem, kako bi lahko organi Združenih narodov, zlasti Varnostni svet, uporabili to načelo, da bi zagotovili boljše sodelovanje med državami članicami v kriznih razmerah; v zvezi s tem poudarja predvsem preventivno vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti njegovega tožilstva, in prednosti napotitve zadev na Mednarodno kazensko sodišče prek Varnostnega sveta ZN;

28.

poudarja potrebo po mednarodnem spremljanju stanja človekovih pravic na Kitajskem ter poziva države članice EU, naj se glede na propadli dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah dejavno lotijo vzpostavitve takšnega spremljanja, da bi dosegli pomembne in otipljive rezultate;

29.

znova poudarja, da je svoboda misli, vesti in veroizpovedi, vključno s svobodo spremembe ali opustitve svoje veroizpovedi ali prepričanja, temeljna človekova pravica; izreka pohvalo posebnemu poročevalcu za svobodo veroizpovedi ali prepričanja za njegovo delo ter obžaluje, da se mnogim posameznikom in skupnostim po vsem svetu, odreka ta pravica; obžaluje, da je na ozemlju historičnega Tibeta svoboda veroizpovedi in izražanja nenehno kršena in da je nedavno večje število Tibetancev umrlo s samosežigom, ki je skrajna oblika protesta proti zatiranju pravic in svoboščin;

30.

obsoja nedavno izjavo japonskega ministra za pravosodje o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni; pozdravlja odločitev Mongolije z dne 5. januarja 2012 o opustitvi smrtne kazni, ki je sledila moratoriju na izvajanje smrtne kazni od januarja 2010, ter spodbuja Svet ZN za človekove pravice in Generalno skupščino ZN, naj nadaljujejo prizadevanja za moratorij na smrtno kazen in njeno odpravo po vsem svetu;

31.

pozdravlja odločitev gvatemalskega parlamenta o ratifikaciji Rimskega statuta;

32.

pozdravlja prizadevanja organa ZN za enakost spolov (organ ZN za ženske), ki bi morala prispevati k izvajanju in obrambi „pekinškega pravnega reda“, med drugim kar zadeva spolne in reproduktivne pravice, pa tudi na izvajanje resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325 o vlogi žensk pri zagotavljanju miru in varnosti, kar so bistvene teme za EU;

33.

pozdravlja izid pregleda Sveta ZN za človekove pravice, ki potrjuje, da bi se moral drugi krog splošnega rednega pregleda osredotočiti med drugim na izvajanje v prvem krogu sprejetih priporočil, vendar poudarja, da iz tega procesa ne bi smeli izključiti tistih priporočil, ki jih država, v kateri se izvaja pregled, ni sprejela; poziva države, ki sodelujejo pri splošnem rednem pregledu, naj se pri ocenjevanju tretjih držav osredotočijo predvsem na njihovo ukrepanje po pregledu ter na izvajanje priporočil organov ZN za spremljanje pogodb in posebnih postopkov, to pa naj obravnavajo kot pomembno politično podporo tem dragocenim strokovnim prispevkom;

34.

spodbuja države članice EU, naj zagotovijo tehnično pomoč pri izvajanju priporočil splošnega rednega pregleda v skladu z zavezami, danimi v okviru institucionalnega paketa Sveta ZN za človekove pravice, in izidom postopka pregleda; opozarja na Prostovoljni sklad za finančno in tehnično pomoč pri izvajanju splošnega rednega pregleda, ki je v tem smislu koristen instrument, in spodbuja druge države članice, naj sledijo britanskemu in nemškemu zgledu pri prispevanju v sklad;

35.

meni, da bi si morala EU prizadevati za večjo prepoznavnost postopka splošnega rednega pregleda, tako da bi priporočila vključila v večstranske pogovore z državami članicami ZN;

36.

pozdravlja okrepljeno vlogo, v skladu s pariškimi načeli podeljeno nacionalnim institucijam za človekove pravice, ki jim je zdaj omogočeno, da med sprejemanjem izida splošnega rednega pregleda na plenarnem zasedanju posredujejo takoj za državo, v kateri se izvaja pregled; znova izreka podporo nevladnim organizacijam za človekove pravice ter večji vključenosti civilne družbe in stroke v splošnem rednem pregledu;

37.

pozdravlja dejstvo, da izid pregleda Sveta ZN za človekove pravice omogoča predložitev prostovoljnega vmesnega dopolnila o ukrepanju po sprejetih priporočilih, ter spodbuja države članice EU, naj bodo pri tem za zgled;

38.

znova poudarja stališče, da so posebni postopki osrednji del sistema ZN za človekove pravice ter da verodostojnost in učinkovitost Sveta za človekove pravice temelji na izvajanju posebnih postopkov v celoti in na sodelovanju Sveta z nosilci mandatov;

39.

pozdravlja dejstvo, da je postopek pregleda Sveta ZN za človekove pravice potrdil integriteto in neodvisnost nosilcev mandata, saj sta to bistveni značilnosti posebnih postopkov;

40.

pozdravlja ukrepe v okviru pregleda Sveta ZN za človekove pravice, namenjene povečanju preglednosti v postopku izbire in imenovanja nosilcev mandatov; pozdravlja tudi okrepljeno vlogo nacionalnih institucij za človekove pravice v tem izbirnem postopku v skladu s pariškimi načeli;

41.

obžaluje, da ni bil vzpostavljen mehanizem, ki bi posebnim postopkom omogočal samodejno sprožitev obravnave razmer v Svetu ZN za človekove pravice, kar bi okrepilo njihovo zmogljivost zgodnjega opozarjanja; obžaluje, da ni mehanizmov za nadaljnje ukrepanje glede izvajanja priporočil posebnih postopkov;

42.

pozdravlja napovedano povečanje sredstev za evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ter poudarja, da bi bilo treba ta dodatna sredstva uporabiti tudi za povečanje podpore Svetu ZN za človekove pravice; pozdravlja finančne prispevke, ki se od leta 2007 prek tega instrumenta namenjajo Uradu visoke komisarke za človekove pravice; pričakuje, da bo Komisija glede na obseg novih izzivov, ki so se pojavili v zadnjem času, morda želela povišati svoj letni prispevek;

43.

znova izraža trdno podporo dejavni udeležbi EU v delu Sveta ZN za človekove pravice s podporo resolucijam, uradnimi izjavami ter udeležbo v interaktivnih pogovorih in razpravah;

44.

znova poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo polno spoštovanje človekovih pravic v notranjih politikah, da bi se izognili dvojnim merilom, povečali skladnost med notranjo in zunanjo politiko ter okrepili njuno moralno avtoriteto na mednarodni ravni; poziva visoko predstavnico/podpredsednico baronico Catherine Ashton, naj se posveti problematiki vpletenosti evropskih podjetij v kršitvah človekovih pravic zunaj EU ter naj si prizadeva za uveljavitev sistema sankcij za ta podjetja ali vsaj za spremljanje takšnih primerov, s čimer bi zagotovili, da ta podjetja ne bi prejemala subvencij ali kakršne koli pomoči od Evropske službe za zunanje delovanje;

45.

znova poudarja ključni pomen oblikovanja trdnih skupnih stališč EU, da bi lahko izkoristili kolektivno moč EU in njenih držav članic; je v zvezi s tem seznanjen z razvojem zmogljivosti Delovne skupine Sveta za človekove pravice (COHOM) in s prizadevanji za opredelitev ključnih prednostnih nalog, pa tudi s prizadevanji za jasno porazdelitev dela, kar bo prispevalo k razvoju medregijskega dometa in sodelovanja ter k lobiranju v zmernih državah, tudi med Ženevo in New Yorkom; pozdravlja obstoječo Delovno skupino Sveta za človekove pravice v Bruslju in predlog o vsakoletnem srečanju te skupine v Ženevi; podpira prizadevanja, da bi izrazili „eno sporočilo z mnogimi glasovi“, vendar obžaluje, da iskanje skupne podlage prepogosto vodi v sprejetje najmanjšega skupnega imenovalca, zlasti v končnih sklepih Sveta, ter poziva k drznejšemu in ambicioznejšemu ukrepanju; v zvezi s tem spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, zlasti delegaciji EU v Ženevi in New Yorku, naj doseže večjo skladnost na podlagi pravočasnih in konkretnih posvetovanj ter prepoznavnosti delovanja EU, da bi povečali njeno verodostojnost v Svetu;

46.

pozdravlja zavezanost visoke predstavnice/podpredsednice oblikovanju letnega pristopa k opredeljevanju prednostnih nalog v ZN na vseh srečanjih v Ženevi in New Yorku, povezanih s človekovimi pravicami, ter opozarja na potrebo po tesnem sodelovanju med visoko predstavnico/podpredsednico in komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito, saj so njune zadeve, zlasti na področju človekovih pravic, tesno povezane;

47.

pozdravlja sprejetje resolucije 65/276 Generalne skupščine ZN o sodelovanju EU pri delu ZN kot skromen začetek odločnejših prizadevanj za krepitev vloge Unije pri dejavnostih te organizacije v zvezi s človekovimi pravicami; meni, da mora zdaj EU odločno vztrajati pri uveljavljanju svojih pravic in si zastaviti ambiciozno strategijo za nadaljnjo krepitev svojega statusa pri ZN;

48.

pozdravlja konstruktivno vlogo, ki so jo EU in njene države članice igrale pri reviziji Sveta ZN za človekove pravice, zlasti pri zagovarjanju neodvisnosti Urada visoke komisarke za človekove pravice in pri njihovi podpori posebnih postopkov in mandatov za posamezne države; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva, da bodo regionalne pisarne Urada visoke komisarke za človekove pravice ostale odprte;

49.

poudarja, da je v EU nujno treba izboljšati zmožnost osveščanja drugih, vključno z razvojem močnih zavezništev s ključnimi regionalnimi partnerji in vsemi zmernimi državami, kot tudi z mehanizmom za vključevanje podpore visoke predstavnice/podpredsednice pri lobiranju v prestolnicah tretjih držav;

50.

toplo pozdravlja izjavo visoke predstavnice/podpredsednice v Parlamentu dne 13. decembra 2011 o nadaljnjih ukrepih v zvezi z dolgotrajno zahtevo Parlamenta po uvedbi položaja posebnega predstavnika EU za človekove pravice; poudarja, da bi morala biti oseba s tem mandatom imenovana na podlagi strokovnosti z dokazanim strokovnim znanjem na področju človekovih pravic; poziva k čimprejšnjemu imenovanju ter k dodelitvi zadostnih sredstev, da bo ta mandat lahko uspešen;

51.

pooblašča svojo delegacijo na 19. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice, naj posreduje pomisleke in poglede iz te resolucije; poziva delegacijo, naj Pododboru za človekove pravice poroča o svoji udeležbi na zasedanju; meni, da je nujno treba nadaljevati prakso pošiljanja delegacij EU na zadevna zasedanja Sveta ZN za človekove pravice in Generalne skupščine ZN;

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu ZN, generalnemu sekretarju ZN, predsedujočemu 66. generalne skupščine ZN, predsedniku Sveta ZN za človekove pravice, visoki komisarki ZN za človekove pravice ter delovni skupini EU–ZN, ki jo je ustanovil odbor za zunanje zadeve.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/49

—

ob upoštevanju člena 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji z dne 13. januarja 2012 o peticiji št. 0924/2011 vlagatelja Dana Pescoda (britanskega državljana) v imenu Evropske zveze slepih/Kraljevega državnega inštituta za slepe o dostopu slepih do knjig in drugega tiskanega gradiva O-000005/2012 – B7-0029/2012 in O-000006/2012 – B7-0030/2012),

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je v Evropski uniji dostop slepih in slabovidnih do knjig in drugega tiskanega gradiva močno omejen, saj 95 % vsega objavljenega gradiva nikoli ne pretvorijo v dostopne formate, na primer brajico, povečani tisk ali zvočne knjige;

B.

ker v svetovnem merilu ni mednarodnega standarda za namensko izjemo od avtorskih pravil za čezmejno distribucijo formatov, prilagojenih osebam z zmanjšano zmožnostjo branja;

C.

ker odbor za avtorske pravice pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino preučuje možnost mednarodnega sporazuma, s katerim bi izboljšali dostop slepih in slabovidnih do knjig;

D.

ker predstavniki Evropske unije dosledno nasprotujejo pravno zavezujočemu besedilu, podpirajo pa nezavezujoča priporočila;

E.

ker je v svoji resoluciji z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (1) pozval EU, naj podpre zavezujoč sporazum Svetovne organizacije za intelektualno lastnino;

F.

ker konvencija OZN o pravicah invalidov, zlasti njena člena 21 in 30, in evropska listina o temeljnih pravicah vzpostavljata načela v zvezi s prepovedjo diskriminacije invalidov;

1.

poziva Svet in Komisijo, naj omenjeni sporazum podpreta kot zavezujočega glede avtorskih pravic za knjige in tiskano gradivo za slepe in slabovidne;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/50

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2005 o ponovni oceni barcelonskega procesa (1) in resolucije z dne 25. novembra 2009 o evro-sredozemskem gospodarskem in trgovinskem partnerstvu ob bližajoči se osmi ministrski konferenci Euromed o trgovini (2),

—

ob upoštevanju Barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995, s katero je bilo vzpostavljeno partnerstvo med Evropsko unijo in državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, in delovnega programa, sprejetega na tej konferenci,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. marca 2011 o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (COM(2011)0200),

—

ob upoštevanju evro-sredozemskega časovnega načrta za trgovino do leta 2010 in po njem, kakor je bil sprejet na osmi ministrski konferenci Unije za Sredozemlje o trgovini leta 2009,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. maja 2011 z naslovom Nov odziv na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

—

ob upoštevanju evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Tunizijo (3), Izraelom (4), Marokom (5), Jordanijo (6), Egiptom (7), Libanonom (8) in Alžirijo (9) na drugi strani, in Evro-sredozemskega začasnega pridružitvenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Palestinsko osvobodilno organizacijo v korist Palestinske uprave (10),

—

ob upoštevanju sklepa št. 1/95 pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (96/142/ES),

—

ob upoštevanju presoje vpliva evro-sredozemskega območja prostotrgovinske izmenjave na trajnostni razvoj, ki jo je pripravil Inštitut za razvojno politiko in upravljanje Univerze v Manchestru,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o ustanovitvi evro-sredozemskega območja prostotrgovinske izmenjave (11) ter ustreznih razmislekov, ki jih obravnava ta resolucija,

—

ob upoštevanju sklepov evro-sredozemskih ministrskih konferenc in sektorskih ministrskih konferenc, ki so se odvijale od začetka barcelonskega procesa naprej, in zlasti sklepov devete ministrske konference Unije za Sredozemlje o trgovini z dne 11. novembra 2010,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 25. februarja 2010 v zadevi C-386/08, Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen,

—

ob upoštevanju izjave EU ob četrtem srečanju pridružitvenega sveta EU-Izrael, ki je potekalo v Bruslju 17. in 18. novembra 2003,

—

ob upoštevanju tehnične ureditve EU-Izrael glede protokola št. 4 k pridružitvenemu sporazumu EU-Izrael in obvestila Komisije uvoznikom z naslovom Uvoz iz Izraela v Skupnost (12),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, sprejetih na 2985. seji Sveta za zunanje zadeve v Bruslju dne 8. decembra 2009,

—

ob upoštevanju obvestila Komisije v zvezi z začetkom uporabe protokolov o pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo med Evropsko unijo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo (13),

—

ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (14),

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A.

ker vseevropsko-sredozemsko območje diagonalne kumulacije porekla temelji na mnogih dvostranskih protokolih o pravilih glede porekla, ki so prezapleteni, da bi lahko imela podjetja, zlasti mala in srednja, ter države korist od njih;

B.

ker je oktobra 2007 ministrska konferenca Euromed o trgovini v Lizboni odobrila pripravo konvencije, ki bi združila vse protokole za vseevropsko-sredozemsko območje v poenostavljen instrument, da bi se s tem olajšala uporaba vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla; ker je bila ta konvencija potrjena na deveti ministrski trgovinski konferenci Unije za Sredozemlje 11. novembra 2010;

C.

ker je geografsko področje uporabe te konvencije razširjeno tudi na udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, s čimer so se koristi vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla bistveno povečale;

D.

ker bi kljub tem zelo pozitivnim korakom ravno zaradi tega katera koli zloraba ali izogibanje pravilom o kumulaciji porekla imelo tudi širši geografski vpliv;

E.

ker je EU pridružitveni sporazum sklenila z Izraelom in s Palestino, pri čemer oba vključujeta sporazum o prosti trgovini z ločenimi in različnimi določbami glede preferenčne trgovinske obravnave;

F.

ker Svet Evropske unije v svojih sklepih o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 8. decembra 2009 znova opozarja, da „so naselbine v skladu z mednarodnim pravom nezakonite, ovirajo vzpostavitev miru in ogrožajo rešitev, temelječo na soobstoju dveh držav“;

G.

ker je stališče EU, da proizvodi iz krajev pod izraelsko upravo od leta 1967 niso upravičeni do preferencialne tarifne obravnave, ki jo predvideva pridružitveni sporazum EU-Izrael;

H.

ker dejstvo, da Izrael uporablja pridružitveni sporazum EU-Izrael za zasedena ozemlja, povzroča neprimerno izvajanje zakonodaje EU, kar v skladu s potrditvijo Sodišča v sodbi Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen carinskim organom držav članic ne omogoča dodelitve preferenčne obravnave v skladu s pridružitvenim sporazumom EU-Izrael za proizvode z ozemelj, ki jih je zasedel Izrael;

I.

ker so evropski državljani jasno izrazili svojo voljo glede proizvodov s palestinskih zasedenih ozemelj;

J.

ker se EU srečuje z različnimi težavami pri izvajanju pravil o poreklu v zvezi s proizvodi iz naselij na zasedenih ozemljih; ker je svoji deklaraciji za četrto srečanje pridružitvenega sveta EU-Izrael leta 2003 EU poudarila „pomen rešitve dvostranskega vprašanja pravil o poreklu pred spremembo protokola o poreklu“, da se lahko izvaja vseevropsko-sredozemska kumulacija porekla; ker si Evropska komisija v odsotnosti take rešitve ta vprašanja prizadeva obravnavati s sklepom pravno nezavezujoče dvostranske tehnične ureditve z Izraelom, v skladu s katero Izrael v vsak dokument dokazila o poreklu vključi poštne številke krajev, kjer so bili proizvedeni proizvodi, zajeti v tem dokumentu, kar carinskim organom EU omogoča, da za proizvode iz izraelskih naselij neposredno naložijo nepreferenčne dajatve;

K.

ker ta tehnična ureditev obstaja samo med EU in Izraelom na eni strani ter med državami Efte in Izraelom na drugi strani; ker predlagana konvencija na noben način ne razširja tega sporazuma na geografsko ozemlje, ki je v njej zajeto, niti ne zavezuje drugih pogodbenic;

L.

ker pravila tehnične ureditve že zahtevajo, da Izrael in njegovi izvozniki uporabljajo ločevanje med proizvodnimi dejavnostmi, izvedenimi na ozemljih pod izraelsko upravo od leta 1967, ter proizvodnjo, izvedeno na mednarodno priznanem ozemlju izraelske države;

M.

ker konvencija v svoji sedanji obliki ne bo zagotavljala dodatnih pravnih sredstev Evropski uniji ali kateri koli pogodbenici v primerih, kadar se šteje, da pravila o kumulaciji niso bila primerno izpolnjena;

N.

ker so carinski organi posameznih držav članic EU odgovorni za preverjanje veljavnosti zahtevkov v zvezi s preferencialnim poreklom proizvodov, uvoženih v EU; ker carinski organi kljub svojim najboljšim prizadevanjem nikakor ne morejo preveriti in nadzorovati vsakega posameznega dokumenta dokazila o poreklu in vsake pošiljke, preferencialno uvožene iz Izraela v EU; ker utegne konvencija ta logistični izziv še povečati, saj se bo povečalo število držav partneric, ki pri izvažanju proizvodov v skladu s sporazumi z EU kumulirajo proizvodnjo ali obdelavo z materiali, ki jih izvozi Izrael;

O.

ker to vprašanje ne sme zavirati družbenega in gospodarskega povezovanja celotne regije, kljub temu, da je treba ustrezneje obravnavati težavo ugotavljanja dejanskega porekla proizvodov, ki jih izvozi Izrael;

P.

ker je arabska pomlad poudarila potrebo po poštenih in pravičnih pravilih, ki bi ljudem iz katere koli države in dežele Sredozemlja omogočila, da v celoti izkoristijo svoja gospodarska prizadevanja, EU pa, da ta prizadevanja jasno podpre; ker je glede na arabsko pomlad EU ponovno poudarila svoje prizadevanje, da bi vzpostavila tesnejše trgovinske vezi z arabskimi državami;

Q.

ker Komisija v svojem skupnem sporočilu z dne 8. marca 2011„Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“ navaja sprejetje konvencije kot eno od orodij za povečanje vpliva trgovine in naložb v regiji;

R.

ker se evro-sredozemsko prostotrgovinsko območje ni uresničilo do leta 2010; ker je eden glavnih razlogov za neuresničitev pomanjkanje južno-južnega družbenega, trgovinskega in gospodarskega povezovanja med državami južnega Sredozemlja;

S.

ker bi lahko bile posledice tega sporazuma zelo občutne za države in regije;

1.

meni, da je lahko mednarodna trgovina sredstvo za gospodarsko rast, gospodarsko diverzifikacijo in zmanjšanje revščine, vse to pa so nujni elementi za demokratizacijo sredozemske regije; podpira prizadevanja Komisije, da se omogoči preferenčni dostop do notranjega trga EU proizvodom, ki so bili proizvedeni in kumulirani v sredozemski regiji;

2.

pozdravlja pobudo za poenostavitev uporabe sistema kumulacije pravil o poreklu v vseevropsko-sredozemskem območju; meni, da je regionalna konvencija za vseevropsko-sredozemska preferenčna pravila o poreklu pomemben korak k olajševanju trgovine ter družbenemu in gospodarskemu povezovanju v južnem sosedstvu;

3.

je zaskrbljen zaradi nespremenjenega stanja oblikovanja prostotrgovinskega območja Euromed, ki naj bi bilo predvidoma vzpostavljeno do leta 2010, a se ni uresničilo; obžaluje, ker različni udeleženci niso dosegli dejanskega napredka pri oblikovanju potrebnih pogojev; spodbuja tudi razvoj dvostranskega in večstranskega gospodarskega sodelovanja jug-jug, ki bi prineslo oprijemljive koristi za prebivalce in izboljšalo politično ozračje v regiji; priznava, da je bilo pomanjkanje znotrajregijske trgovine med državami južnega Sredozemlja osrednja ovira za projekt; vztraja, da mora vzpostavitev evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja ostati eden od ciljev EU in njenih južnih partneric; to konvencijo razume kot pomemben korak k vzpostavitvi prostotrgovinskega območja ter kot morebitno spodbudo za okrepitev trgovine med državami juga;

4.

upa, da se bodo nove demokracije, ki bodo po arabski pomladi nastale v regiji, zavzemale za človekove in socialne pravice ter poglobile politični dialog, s čimer bi se oblikovalo prijaznejše okolje za znotrajregijsko trgovino, saj so bile politike prejšnjih diktatorskih režimov delni razlog za pomanjkanje trgovine; spodbuja nove demokracije, naj tesno sodelujejo v okviru Agadirske skupine in v celoti izkoristijo to konvencijo; poziva Komisijo, naj tem novim demokracijam da tehnično pomoč, da bi lahko v celoti izkoristile trgovinske instrumente, ki so jim na voljo, vključno s to konvencijo;

5.

pozdravlja dejstvo, da je konvencija enotni instrument, ki ustvarja potrebni pravni okvir za diagonalno kumulacijo ne samo med tradicionalnimi partnericami južnega Sredozemlja, ampak vključuje tudi udeleženke pri stabilizacijsko-pridružitvenem procesu in države Efte, s čimer daje kumulaciji širše geografsko področje uporabe, kumuliranemu izvozu pa širši sprejemni trg;

6.

obžaluje, da konvencija ni bila nadgrajena z mehanizmom za reševanje sporov v primeru vprašanj v zvezi s preverjanjem dokazila o poreklu; ne verjame, da bo skupni odbor, ki ga ustanavlja konvencija, primeren instrument za reševanje teh vprašanj; poudarja, da se bodo zato ta vprašanja morala reševati v skladu z dvostranskimi mehanizmi za reševanje sporov, kjer obstajajo;

7.

meni, da bi konvencijo znatno okrepila vključitev enotnega in učinkovitega mehanizma, ki bi omogočil hitro in zadovoljivo reševanje sporov v zvezi s poreklom in kumulacijo proizvodov; poziva Komisijo, naj oceni možnost vključitve takega mehanizma v prihodnje preglede konvencij;

8.

obžaluje, da besedilo konvencije v prihodnosti ne predvideva nobenega pregleda ali revizije; meni, da bi tako zapletenemu in obsežnemu instrumentu, kakršen je konvencija, koristila pravočasna revizija; zato poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi klavzule o reviziji v konvencijo;

9.

poudarja, da je zelo pomembno, da sklenitvi konvencije kolikor je mogoče hitro sledi revizija pravil o poreklu, ki veljajo za podpisnice konvencije, ter da se revizija izvede tako, da bodo pravila o poreklu za države južnega Sredozemlja usklajena s pravili, predlaganimi v novi uredbi o splošnem sistemu preferencialov; meni, da bi manj ugodna pravila o poreklu zmanjšala obseg možnosti, ki jih ponuja konvencija, in postavila južno soseščino v slabši položaj;

10.

je resno zaskrbljen zaradi prakse nekaterih podjetij, ki še vedno izkoriščajo pridružitveni sporazum EU-Izrael za izvoz blaga, proizvedenega na zasedenih ozemljih; zavrača to prakso in meni, da izpodbija mednarodne politike EU in predstavlja zlorabo širokih možnosti za utemeljen preferenčni dostop do notranjega trga Unije; zato poziva Komisijo, naj pripravi črno listo podjetij, ki vztrajajo pri teh praksah, in naj obvesti države članice;

11.

poudarja, da je Sodišče v sodbi Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen razsodilo, da morajo carinski organi držav članic uvoznic zavrniti preferenčno obravnavo v skladu s pridružitvenim sporazumom EU-Izrael za proizvode, izvožene v EU, s poreklom v krajih, ki jih je zasedel Izrael in za katere izraelski organi ne zagotovijo dovolj informacij, ki bi omogočile ugotovitev pravega porekla;

12.

meni, da izvajanje konvencije ne sme utrjevati ali vzpostaviti razmer, ki bi tako zlorabo omogočale ali spodbujale; poudarja, da konvencija v skladu z lastnimi uvodnimi izjavami na splošno ne bi smela povzročiti položaja, ki bi bil manj ugoden od prejšnjega razmerja med prostotrgovinskimi partnericami, ki izvajajo diagonalno kumulacijo; poziva Komisijo, naj sodeluje z Evropskim parlamentom, da instituciji združita politično voljo in težo v prizadevanjih, da se najde rešitev za to zlorabo notranjega trga; Komisijo vabi k predstavitvi novih predlogov za bolj neprepustno rešitev tega vprašanja;

13.

ugotavlja, da imajo države članice EU in Efte sklenjene tehnične ureditve z Izraelom, ki obravnavajo vprašanje teritorialnosti in do določenega obsega nudijo nekatere rešitve; meni, da rešitve, ki jih nudijo te tehnične ureditve, niso zadovoljive; poleg tega poudarja, da tehnične ureditve ne zavezujejo drugih pogodbenic regionalne konvencije; zato je zaskrbljen, da bi lahko regionalna konvencija povzročila še več primerov, v katerih bi druge pogodbenice imele težave pri zagotavljanju primerne kumulacije v skladu s sporazumi, ki jih imajo z EU, ko na svojih ozemljih obdelujejo in predelujejo proizvode, ki so jih uvozile na podlagi lastnih sporazumov z Izraelom;

14.

poziva Komisijo, naj pregleda in se po potrebi ponovno pogaja o tehnični ureditvi, da bi ta postala učinkovitejša in preprostejša; poziva Komisijo, naj poišče rešitev, ki bi jo bilo mogoče uporabiti tudi za blago, uvoženo iz tretjih držav pogodbenic, ki so na svojem ozemlju kumulirale obdelavo ali predelavo materialov, uvoženih v okviru sporazumov z Izraelom; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bodo v morebiten prihodnji pregled regionalne konvencije vključene določbe, ki bi vodile k enotni uporabi načela teritorialnosti v vseh državah podpisnicah;

15.

ugotavlja, da v skladu s postopki iz trenutno veljavne tehnične ureditve med EU in Izraelom na eni strani ter med Efto in Izraelom na drugi strani carinske oblasti Izraela in tamkajšnji izvozniki že ločujejo med proizvodnimi dejavnostmi, izvedenimi na izraelskih naselbinah na zasedenih ozemljih, ter proizvodnjo, izvedeno na mednarodno priznanem ozemlju izraelske države; ugotavlja, da ti postopki ne zagotavljajo sporočanja rezultatov ločevanja, ki ga izvajajo izraelske oblasti in izvozniki, da bi omogočili carinskim organom EU pravilno, preprosto in učinkovito izvajanje ločevanja na enak način; poziva Komisijo, naj s carinskimi organi držav članic sodeluje pri iskanju rešitve, ki bi tehnično ureditev spremenila v preprost, učinkovit in zanesljiv mehanizem;

16.

meni, da je treba z Izraelom doseči soglasje o preprostem, učinkovitem in zanesljivem mehanizmu, ki naj zamenja obstoječo tehnično ureditev in na podlagi katerega bi izraelski izvozniki in carinski organi uporabljali enako ločevanje ter jasno in ustrezno navedli, kdaj so proizvodom dodelili status izdelka s poreklom na podlagi proizvodnih dejavnosti, izvedenih na ozemljih pod izraelsko upravo od leta 1967;

17.

poziva države članice, naj njihovi carinski organi učinkovito uporabljajo tehnično ureditev in duha sodbe Sodišča v zvezi z izraelskimi kumuliranimi proizvodi, ki v EU vstopajo v skladu z diagonalno kumulacijo, določeno v regionalni konvenciji; meni, da bi morala Komisija prevzeti pobudo pri usklajevanju takih prizadevanj na ravni celotne EU, prav tako pa sprejeti tudi ukrepe za ozaveščanje carinskih organov posameznih držav članic EU glede tega, kako naj se tehnična ureditev uporablja za izraelske kumulirane proizvode; meni, da bi morali carinski organi EU bolje nadzorovati uporabo tehnične ureditve, da bi se preprečila zloraba preferencialne obravnave;

18.

ker v besedilu konvencije ni nobene take določbe, Komisijo poziva, naj po treh letih izvede oceno učinka, ki bi med drugim ocenila koristi, pridobljene s sprejetjem konvencije ter kumulacijski učinek, ki ga je konvencija sprožila pri praksah nekaterih zgoraj navedenih podjetij;

19.

poudarja potrebo po večji ozaveščenosti glede možnosti, ki jih ponuja kumulacija, kakor je bila poenostavljena v skladu z novo vseevropsko-sredozemsko konvencijo, zlasti v poslovni skupnosti držav južnega Sredozemlja; podpira Komisijo pri pobudah, ki so namenjene takemu ozaveščanju;

20.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom pogodbenic Regionalne konvencije o vseevropsko-sredozemskih pravilih o poreklu ter predsedniku Parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/56

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2011 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih dejavnostih (od leta 2014 naprej) (COM(2011)0831),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)0500),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o vesoljski strategiji Evropske unije, ki koristi državljanom (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. maja 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“,

—

ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o prihodnosti GMES (O-000325/2011 – B7-0027/2012),

—

ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je program Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) ena od dveh vodilnih pobud Unije, ki ima ključno vlogo pri opazovanju Zemlje, nepogrešljivemu orodju na področju boja proti podnebnim spremembam in propadanju okolja, civilne zaščite in varnosti, trajnostnega razvoja, mobilnosti in obvladovanja kriz, ki gospodarstvu ponuja pomembne priložnosti, saj omogoča razvoj storitev za uporabnike in spodbujanje inovacij;

B.

ker je GMES zelo pomemben za Evropo s političnega, strateškega in tehničnega vidika in ker ponuja znatno donosnost naložbe v obliki ekonomskih, socialnih in tehnoloških koristi;

C.

ker je bil GMES vzpostavljen kot program Unije, ki je financiran iz proračuna EU, iz katerega bo do leta 2013 prejel skupno približno 3,2 milijarde EUR, poteka pa pod vodstvom EU, ki je zanj odgovorna;

D.

ker bi pomanjkanje verodostojnega finančnega načrta za zagotavljanje dolgoročnega in stabilnega financiranja utegnilo v dolgem roku privesti do višjih stroškov, razlik pri dostopu do informacij, ki izhajajo iz programa, in koristih za evropske državljane, prekinitve ali celo opustitve programa in zagotavljanja podatkov, nazadnje pa bi to lahko pomenilo, da je bilo dosedanje vlaganje v program brez koristi in da bo Evropa v okviru te pomembne vesoljske infrastrukture izgubila samostojnost in možnosti za tehnološki napredek;

E.

ker je Svet 31. maja 2011 zahteval, da se program GMES skladno z odgovornostjo Unije še naprej financira iz proračuna EU, več držav članic pa je že naznanilo nasprotovanje temu, da bi financiranje GMES urejal medvladni sporazum; ker se zaradi tega v predlaganem skladu za GMES najbrž ne bodo zbrala potrebna sredstva;

1.

obžaluje, ker je Komisija 30. novembra 2011 objavila le sporočilo, namesto da bi predložila zakonodajni predlog o GMES, saj veljavna Uredba (EU) št. 911/2010 zajema le začetne dejavnosti, leta 2013 pa preneha veljati;

2.

ne soglaša z usmeritvijo, ki jo je Komisija nakazala v sporočilu glede prihodnjega financiranja in upravljanja GMES, in sicer da je cilj medvladno financiranje projekta; je zaskrbljen, ker bo ta usmeritev zelo negativno vplivala na prihodnji razvoj programa, ki bo zaradi nje izgubil evropsko razsežnost, neskladna pa bo tudi z načeli preglednosti in polnega, odprtega in enakega dostopa za vse ter morebiti razumljena kot znak, da se EU odpoveduje tej vodilni pobudi;

3.

ne verjame, da je financiranje GMES izvedljivo zunaj večletnega finančnega okvira – s strukturo financiranja in upravljanja, ki jo je Komisija predlagala v sporočilu;

4.

poudarja, da negotovost glede prihodnosti programa GMES in njegovega financiranja zelo negativno vpliva na razvoj in sprejem storitev in aplikacij GMES na trgu, te naj bi namreč ustvarjale gospodarsko rast in blaginjo za evropske državljane;

5.

zato poziva Komisijo, naj hitro vloži zakonodajni predlog za dolgoročno upravljanje, financiranje in delovanje programa GMES, ki naj bo financiran znotraj večletnega finančnega okvira, s čimer bi zagotovili ustrezno uvajanje in delovanje programa ter uresničili cilj, da bi ta začel polno delovati z letom 2014;

6.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/57

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2009 o Belorusiji (1) in svojih drugih resolucij o tej zadevi, zlasti z dne 15. septembra 2011 (2), 12. maja 2011 (3), 10. marca 2011 (4) in 20. januarja 2011 (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni (6) in svojih prejšnjih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti resolucije z dne 26. aprila 2007 o pobudi za vsesplošni moratorij za smrtno kazen (7),

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 65/206 z dne 21. decembra 2010, ki poziva k moratoriju za smrtno kazen, ter svojih prejšnjih resolucij iz leta 2007 in 2008 o smrtni kazni,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine OVSE z dne 6.–10. julija 2010 o smrtni kazni,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1857 (2012) z dne 25. januarja 2012 o razmerah v Belorusiji,

—

ob upoštevanju izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 1. decembra 2011 o smrtni kazni v Belorusiji,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza z dne 24. januarja 2012, v kateri je obsodil izrek smrtne kazni Dimitriju Kanavalavu in Vladislavu Kavaljovu,

—

ob upoštevanju sklepa Sveta EU za zunanje zadeve z dne 23. januarja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji,

—

ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je 7.–9. maja 2009 potekalo v Pragi, in izjave o razmerah v Belorusiji, sprejete 30. septembra 2011 na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Varšavi,

—

ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.

ker je Belorusija edina država v Evropi, ki pozna smrtno kazen in še vedno izvaja usmrtitve;

B.

ker so julija 2011 usmrtili Aleha Hriškavcova in Andreja Budiko, čeprav odbor ZN za človekove pravice še ni zaključil obravnave njunega primera, in ker so po poročanju borcev za človekove pravice v Belorusiji od leta 1991 usmrtili okoli 400 ljudi;

C.

ker je vrhovno sodišče Republike Belorusije smrtno kazen nazadnje izreklo 30. novembra 2011 Dimitriju Kanavalavu in Vladislavu Kavaljovu za domnevne teroristične napade v Vitebsku leta 2005, v Minsku leta 2008 in na podzemni železnici v Minsku aprila 2011;

D.

ker po verodostojnih poročilih (Mednarodne federacije za človekove pravice (FIDH) in organizacije Human Rights Watch) marsikaj kaže na to, da sta tožilstvo in belorusko vrhovno sodišče vodila nepošteno sojenje in da so preiskavo zaznamovale številne kršitve človekovih pravic ter namerno neupoštevanje pomembnih dokazov o nedolžnosti obeh moških, in ker je po izjavah opazovalcev sojenja med predhodno preiskavo in sodno obravnavo zadeve prišlo do resnih kršitev postopka;

E.

ker so Dimitriju Kanavalavu in Vladislavu Kavaljovu onemogočili dostop do odvetnika; ker je iz zanesljivih virov razvidno, da so med zaslišanjem za pridobitev priznanja uporabili mučenje; ker ni forenzičnih dokazov, ki bi katerega od teh dveh moških povezali z eksplozijo, in ker na njiju ali na njunih oblačilih niso našli sledov o eksplozivu;

F.

ker so bili vsi pomembni dokazi, ki jih je tožilstvo predložilo med sojenjem, uničeni takoj po izreku sodbe vrhovnega sodišča;

G.

ker ima v skladu z oddelkom 1 člena 14 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Republika Belorusija ratificirala, vsakdo pravico do pravične in javne obravnave pred pristojnim, neodvisnim in nepristranskim sodiščem;

H.

ker so tajne službe ustrahovale in nadzirale starše Dimitrija Kanavalava in so bili pred njihovim domom redno nastanjeni agenti v civilnih oblačilih, tako da družinski člani več mesecev niso imeli možnosti, da bi komunicirali z zunanjim svetom;

I.

ker je smrtna kazen v Belorusiji še vedno državna skrivnost in ker v skladu z beloruskim zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij zaporniki, njihovi družinski člani in javnost ne poznajo datuma usmrtitve; ker se smrtna kazen izvede na samem, z ustrelitvijo, in sorodniki ne prejmejo trupla usmrčenega, da bi ga lahko pokopali, pa tudi ne izvedo, kje je pokopan;

J.

ker je možno, da bodo Dimitrija Kanavalava in Vladislava Kavaljova kmalu usmrtili;

K.

ker je sodba vrhovnega sodišča dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti; ker lahko po beloruskem zakonu prošnjo za pomilostitev preuči predsednik države; ker je Vladislav Kavaljov Aleksandra Lukašenka prosil za pomilostitev, umik vseh obtožb in oprostitev kazenske odgovornosti, vendar doslej še ni prejel odgovora;

L.

ker so beloruske oblasti podpisale praško izjavo z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, v kateri so se zavezale k spoštovanju načel mednarodnega prava in temeljnih vrednot, vključno z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami;

1.

ponovno poudarja, da so Evropska unija in druge mednarodne institucije beloruske oblasti večkrat pozvale k odpravi smrtne kazni;