Uradni list C 171/2013

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/2

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Kraljevini Švedski

(Zadeva C-480/10) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Obdavčenje - Direktiva 2006/112/ES - Člen 11 - Nacionalna zakonodaja, ki možnost oblikovanja skupine oseb, ki se lahko obravnava kot en davčni zavezanec za DDV, omejuje na podjetja iz finančnega in zavarovalniškega sektorja)

2013/C 171/02

Jezik postopka: švedščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in K. Simonsson, agenta)

Tožena stranka: Kraljevina Švedska (zastopnici: A. Falk in S. Johannesson, agentki)

Intervenientki v podporo toženi stranki: Irska (zastopniki: D. O’Hagan, agent, skupaj z G. Clohessy, SC, in N. Traversom, BL), Republika Finska (zastopnica: H. Leppo, agentka)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Nacionalna zakonodaja, ki omejuje uporabo ureditve v zvezi z DDV-skupinami na podjetja, ki opravljajo dejavnosti v finančnem sektorju

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Irska in Republika Finska nosita svoje stroške.

(1) UL C 328, 4.12.2010.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/2

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Kraljevini Španiji

(Zadeva C-64/11) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Svoboda ustanavljanja - Člen 49 PDEU - Omejitve - Davčna zakonodaja - Takojšnja obdavčitev nerealiziranega povečanja vrednosti - Prenos sedeža družbe, prenehanje dejavnosti stalne poslovne enote ali prenos sredstev te poslovne enote)

2013/C 171/03

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Baquero Cruz in R. Lyal, agenta)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnika: A. Rubio González in M. Muñoz Pérez, agenta)

Intervenientke v podporo toženi stranki: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: T. Henze in K. Petersen, agenta), Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in N. Rouam, agenta), Italijanska republika (zastopnika: G. Palmieri, agent, skupaj s P. Gentili, avvocato dello Stato), Kraljevina Nizozemska (zastopniki: M. Bulterman, C. Wissels in J. Langer, agenti), Portugalska republika (zastopnik: L. Inez Fernandes, agent), Republika Finska (zastopnik: M. Pere, agent), Kraljevina Švedska (zastopnik: A. Falk, agent), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnik: L. Seeboruth, agent)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 49 PDEU in člena 31 EGP – Davčne določbe, po katerih morajo družbe, ki nimajo več davčnega domicila v Španiji ali prenesejo sredstva v drugo državo, takoj poravnati izstopni davek.

Izrek

Kraljevina Španija zaradi sprejetja člena 17(1)(a) in (c) kodificirane različice zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil potrjen s kraljevo zakonodajno uredbo 4/2004 z dne 5. marca 2004 (Real Decreto Legislativo 4/2004 por el que se aprueba el Texto Refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades), v skladu s katerim je v primeru prenosa sedeža družbe, ustanovljene v Španiji, in sredstev stalne poslovne enote, ki se nahajajo v Španiji, v drugo državo članico nerealizirano povečanje vrednosti vključeno v davčno osnovo za davčno obdobje, medtem ko to povečanje vrednosti nima nikakršnih neposrednih davčnih posledic, če do teh transakcij pride na španskem ozemlju, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 PDEU.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

4.	Zvezna republika Nemčija, Francoska republika, Italijanska republika, Kraljevina Nizozemska, Portugalska republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 113, 9.4.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski

(Zadeva C-65/11) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Obdavčenje - Direktiva 2006/112/ES - Člena 9 in 11 - Nacionalna zakonodaja, ki dopušča vključitev oseb, ki niso davčni zavezanci, v skupino oseb, ki so lahko obravnavane kot en zavezanec za DDV - Posvetovanje z odborom za DDV)

2013/C 171/04

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: A. Nijenhuis, R. Lyal in D. Triantafyllou, agenti)

Tožena stranka: Kraljevina Nizozemska (zastopniki: C. Wissels, M. de Ree in M. Noort, agenti)

Intervenienti v podporo tožene stranke: Češka republika (zastopnik: M. Smolek, agent), Kraljevina Danska (zastopnika: sprva C. Vang, nato V. Pasternak Jørgensen, agenta), Irska (zastopniki: D. O’Hagan, agent, skupaj z G. Clohessyjem, SC, in N. Traversom, BL), Republika Finska (zastopnika: H. Leppo in S. Hartikainen, agenta), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: H. Walker, agent, skupaj z M. Halle, QC)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 9 in 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Vključitev oseb, ki niso davčni zavezanci, v skupino zavezancev za DDV – Neposvetovanje z odborom za DDV glede sprememb, ki so začele veljati po vzpostavitvi instituta skupine zavezancev za DDV

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Češka republika, Kraljevina Danska, Irska, Republika Finska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 130, 30.4.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Republiki Finski

(Zadeva C-74/11) (1)

2013/C 171/05

Jezik postopka: finščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: I. Koskinen in D. Triantafyllou, agenta)

Tožena stranka: Republika Finska (zastopniki: H. Leppo, J. Heliskoski in S. Hartikainen, agenti)

Intervenientke v podporo toženi stranki: Češka republika (zastopnika: M. Smolek in T. Müller, agenta), Kraljevina Danska (zastopnik: C. Vang, agent), Irska (zastopniki: D. O’Hagan, agent, skupaj z G. Clohessy, SC, in N. Travers, BL), Kraljevina Švedska (zastopnika: A. Falk in S. Johannesson, agenta), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: H. Walker, agent, skupaj z M. Hall, QC)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 9 in 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Nacionalna zakonodaja, ki omogoča, da se osebe, ki niso zavezanci za DDV, vključijo v skupine zavezancev za DDV, in ki omejuje sistem za registracijo skupin za DDV na ponudnike finančnih in zavarovalnih storitev.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Češka republika, Kraljevina Danska, Irska, Kraljevina Švedska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo vsak svoje stroške.

(1) UL C 113, 9.4.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/4

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska

(Zadeva C-86/11) (1)

(Neizpolnitev obveznosti - Obdavčenje - Direktiva 2006/112/ES - Člena 9 in 11 - Nacionalna zakonodaja, ki dovoljuje vključitev oseb, ki niso davčni zavezanci v skupino oseb, ki jih je mogoče šteti za enega samega zavezanca za DDV)

2013/C 171/06

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: R. Lyal, agent)

Tožena stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: S. Hathaway, agent skupaj z M. Hall, QC)

Intervenientke v podporo toženi stranki: Češka republika (zastopnika: M. Smolek in T. Müller, agenta), Kraljevina Danska (zastopnika: sprva C. Vang, nato V. Pasternak Jørgensen, agenta), Irska (zastopniki: D. O’Hagan, agent, skupaj z G. Clohessy, SC, in de N. Travers, BL), Republika Finska (zastopnika: H. Leppo in M. S. Hartikainen, agenta)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev obveznosti iz členov 9 in 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Nacionalna zakonodaja, ki dovoljuje vključitev oseb, ki niso davčni zavezanci, v skupino zavezancev za DDV

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Češka republika, Kraljevina Danska, Irska in Republika Finska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 145, 14.5.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/4

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Kraljevini Danski

(Zadeva C-95/11) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Davki - Direktiva 2006/112/ES - Člena 9 in 11 - Nacionalna zakonodaja, ki osebam, ki niso davčni zavezanci, dovoljuje, da so del skupine zavezancev za plačilo DDV)

2013/C 171/07

Jezik postopka: danščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal, agent, skupaj s H. Peytzem, odvetnikom)

Tožena stranka: Kraljevina Danska (zastopnika: C. Vang in V. Pasternak Jørgensen, zastopnika)

Intervenientke v podporo toženi stranki: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, J. Očková in T. Müller, zastopniki), Irska (zastopniki: D. O’Hagan, zastopnik, skupaj z G. Clohessyjem, SC, in. N. Traversom, BL), Republika Finska (zastopnika: H. Leppo in S. Hartikainen, zastopnika), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: S. Behzadi-Spencer, zastopnik, skupaj z M. Hallom, QC)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 9 in 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Pojem davčni zavezanec – Nacionalna zakonodaja, ki osebam, ki niso davčni zavezanci, dovoljuje, da so del skupine zavezancev za plačilo DDV

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Češka republika, Irska, Republika Finska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 186, 25.6.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/5

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Češki republiki

(Zadeva C-109/11) (1)

2013/C 171/08

Jezik postopka: češčina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: R. Lyal, D. Triantafyllou, K. Walkerová in P. Němečková, agenti)

Tožena stranka: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, T. Müller in J. Očková, agenti)

Intervenientke v podporo toženi stranki: Kraljevina Danska (zastopnika: sprva C. Vang, nato V. Pasternak Jørgensen, agenta), Irska (zastopniki: D. O’Hagan, agent, skupaj z G. Clohessyjem, SC, in N. Traversom, BL), Republika Finska (zastopnika: H. Leppo in S. Hartikainen, agenta), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: H. Walker, agent, skupaj z M. Hallom, QC)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev členov 9 in 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Nacionalna zakonodaja, ki osebam, ki niso davčni zavezanci, dovoljuje, da postanejo člani skupine zavezancev za DDV

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

3.	Kraljevina Danska, Irska, Republika Finska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 160, 28.5.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 25. aprila 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Supremo – Španija) – Jyske Bank Gibraltar Ltd proti Administración del Estado

(Zadeva C-212/11) (1)

(Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma - Direktiva 2005/60/ES - Člen 22(2) - Sklep 2000/642/PNZ - Obveznost kreditnih ustanov, da sporočajo sumljive finančne transakcije - Ustanova, ki posluje v okviru svobode opravljanja storitev - Določitev nacionalne finančne obveščevalne enote, odgovorne za pridobivanje informacij - Člen 56 PDEU - Ovira za svobodo opravljanja storitev - Nujne zahteve v splošnem interesu - Sorazmernost)

2013/C 171/09

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jyske Bank Gibraltar Ltd

Tožena stranka: Administración del Estado

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Supremo – Razlaga člena 22(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, str. 15) – Nacionalna ureditev, ki kreditnim ustanovam, ki na njenem ozemlju poslujejo brez stalnega sedeža, neposredno nalaga obveznost, da pristojnim nacionalnim organom posredujejo zahtevane informacije.

Izrek

Člen 22(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki od kreditnih ustanov zahteva, da informacije, zaprošene iz naslova boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, posredujejo neposredno finančni obveščevalni enoti te države, kadar te ustanove opravljajo svojo dejavnost na nacionalnem ozemlju v okviru svobode opravljanja storitev, če ta ureditev ne ogroža uporabnega učinka navedene direktive in Sklepa Sveta 2000/642/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor držav članic pri izmenjavi informacij.

Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje takšni ureditvi, če je ta upravičena z nujnim razlogom v javnem interesu, če je primerna za uresničitev cilja, ki mu sledi, če ne presega tega, kar je potrebno za doseganje tega cilja, in če se uporablja nediskriminatorno, kar mora preveriti predložitveno sodišče ob upoštevanju teh ugotovitev:

—

taka ureditev je primerna za doseganje cilja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, če zadevni državi članici dopušča nadzor in učinkovito preprečevanje sumljivih finančnih transakcij, ki jih izvajajo kreditne ustanove, ki opravljajo svoje storitve na nacionalnem ozemlju, ter, kadar je to potrebno, pregon in kaznovanje odgovornih;

—

obveznost, ki jo ta ureditev nalaga kreditnim ustanovam, ki svojo dejavnost izvajajo v okviru svobode opravljanja storitev, je lahko sorazmeren ukrep za uresničevanje tega cilja, ob upoštevanju, da med nastankom dejstev v sporu o glavni stvari ni bilo učinkovitega mehanizma, ki bi zagotavljal polno in celovito sodelovanje finančnih obveščevalnih enot.

(1) UL C 226, 30.7.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/6

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Slovaški republiki

(Zadeva C-331/11) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 1999/31/ES - Odlaganje odpadkov - Člen 14 - Obstoječe odlagališče - Neobstoj načrta prilagoditve odlagališča - Nadaljnje obratovanje)

2013/C 171/10

Jezik postopka: slovaščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Marghelis in A. Tokár, agenta)

Tožena stranka: Slovaška republika (zastopnik: B. Ricziová, agent)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Kršitev člena 14(a), (b) in (c) Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 4, str. 228) – Nadaljnje obratovanje deponije odpadkov Žilina – Považský Chlmec brez načrta prilagoditve

Izrek

Slovaška republika s tem, da je brez načrta prilagoditve in brez dokončne odločbe glede nadaljnjega obratovanja na podlagi odobrenega načrta prilagoditve odobrila obratovanje odlagališča Žilina – Považský Chlmec, ni izpolnila obveznosti iz člena 14, od (a) do (c), Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih.

2.	Slovaški republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 282, 24.9.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/6

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 25. aprila 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Ireland – Irska) – Thomas Hogan in drugi proti Minister for Social and Family Affairs in drugim

(Zadeva C-398/11) (1)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Socialna politika - Približevanje zakonodaj - Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca - Direktiva 2008/94/ES - Področje uporabe - Poklicni pokojninski načrti dodatnega zavarovanja - Načrt z določenimi prejemki in uravnoteženimi stroški - Nezadostnost sredstev - Minimalna raven varstva - Gospodarska kriza - Uravnotežen gospodarski in socialni razvoj - Obveznosti zadevne države članice v primeru nezadostnosti sredstev - Odgovornost države članice v primeru nepravilnega prenosa)

2013/C 171/11

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Ireland

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Thomas Hogan, Jonh Burns, John Dooley, Alfred Ryan, Michael Cunningham, Michael Dooley, Denis Hayes, Marion Walsh, Joan Power, Walter Walsh

Toženi stranki: Minister for Social and Family Affairs, Irlande, Attorney General

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – High Court of Ireland – Razlaga členov 1(1) in 8 Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (kodificirana različica) (UL L 283, str. 36) – Dodatni poklicni pokojninski načrti – Nezadostnost sredstev navedenih načrtov – Nacionalna zakonodaja, ki ne določa pravne podlage, ki bi delavcem omogočila, da bi od delodajalca zahtevali odškodnino, potem ko je podjetje postalo plačilno nesposobno – Obveznost zadevne države članice, da sprejme ukrepe, potrebne za varstvo interesov delavcev – Elementi, ki jih mora nacionalno sodišče upoštevati pri presoji izpolnjevanja te obveznosti

Izrek

Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca je treba razlagati tako, da se uporablja za pravico nekdanjih delavcev do starostne pokojnine iz pokojninskega načrta dodatnega zavarovanja, ki ga je ustanovil njihov delodajalec.

2.	Člen 8 Direktive 2008/94 je treba razlagati tako, da se pri ugotavljanju, ali je država članica izpolnila obveznost iz tega člena, ne morejo upoštevati prejemki iz naslova državne pokojnine.

Člen 8 Direktive 2008/94 je treba razlagati tako, da za uporabo tega člena zadošča, da je poklicni pokojninski načrt dodatnega zavarovanja na dan nastanka plačilne nesposobnosti delodajalca podkapitaliziran in da delodajalec zaradi plačilne nesposobnosti nima dovolj sredstev, da bi v ta načrt vplačal prispevke, ki bi zadoščali za celotno izplačilo dajatev, dolgovanih upravičencem navedenega načrta. Tem pa ni treba dokazati obstoja drugih dejavnikov za nastanek izgube pravice do starostne pokojnine.

Direktivo 2008/94 je treba razlagati tako, da z ukrepi, ki jih je Irska sprejela po izdaji sodbe z dne 25. januarja 2007 v zadevi Robins in drugi (C-278/05), obveznosti, ki jih nalaga ta direktiva, niso izpolnjene in da gospodarski položaj zadevne države članice ne pomeni izjemnih okoliščin, s katerimi bi bila utemeljena nižja raven varstva interesov delavcev glede njihove pravice do starostne pokojnine iz naslova poklicnega pokojninskega načrta dodatnega zavarovanja.

Direktivo 2008/94 je treba razlagati tako, da to, da ukrepi, ki jih je Irska sprejela po izdaji zgoraj navedene sodbe Robins in drugi, niso omogočili, da bi tožeče stranke iz postopka v glavni stvari prejele več kot 49 % vrednosti svoje pridobljene pravice do starostne pokojnine iz naslova poklicnega pokojninskega načrta dodatnega zavarovanja, samo po sebi pomeni resno kršitev obveznosti te države članice.

(1) UL C 290, 1.10.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/7

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. aprila 2013 – Laurent Gbagbo (C-478/11 P), Katinan Justin Koné (C-479/11 P), Akissi Danièle Boni-Claverie (C-480/11 P), Alcide Djédjé (C-481/11 P), Affi Pascal N’Guessan (C-482/11 P) proti Svetu Evropske unije

(Združene zadeve od C-478/11 P do C-482/11 P) (1)

(Pritožba - Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi, sprejeti proti osebam in subjektom - Člen 263, šesti odstavek, PDEU - Rok za vložitev tožbe - Višja sila - Oborožen spopad)

2013/C 171/12

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: Laurent Gbagbo (C-478/11 P), Katinan Justin Koné (C-479/11 P), Akissi Danièle Boni-Claverie (C-480/11 P), Alcide Djédjé (C-481/11 P), Affi Pascal N’Guessan (C-482/11 P) (zastopnik: L. Bourthoumieux, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije (zastopnika: B. Driessen in M.-M. Joséphidès, agenta)

Predmet

Pritožbe zoper sklepe Splošnega sodišča z dne 13. julija 2011 v zadevah Gbagbo proti Svetu (T-348/11), Koné proti Svetu (T-349/11), Boni Claverie proti Svetu (T-350/11), Djédjé proti Svetu (T-351/11) in N’Guessan proti Svetu (T-352/11), s katerimi je Splošno sodišče kot očitno nedopustne zavrglo tožbe pritožnikov, s katerimi so predlagali razglasitev ničnosti sklepov Sveta 2011/17/SZVP z dne 11. januarja 2011 (UL L 11, str. 31), 2011/18/SZVP z dne 14. januarja 2011 (UL L 11, str. 36), in 2011/221/SZVP z dne 6. aprila 2011 (UL L 93, str. 20) o spremembi sklepa 2010/656/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali in razglasitev ničnosti uredb Sveta (EU) št. 25/2011 z dne 14. januarja 2011 (UL L 11, str. 1) in št. 330/2011 z dne 6. aprila 2011 (UL L 93, str. 10) o spremembi Uredbe (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali v delih, v katerih se nanašata na pritožnika – Neobstoj osebne vročitve navedenega sklepa – Primer višje sile

Izrek

1.	Pritožbe se zavrnejo.

2.	Laurentu Gbagbu, Katinanu Justinu Konéju, Akissi Danièle Boni Claverie, Alcidu Djédjéju in Affiju Pascalu N’Guessanu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 6, 7.1.2012.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/7

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 25. aprila 2013 – Evropska komisija proti Irski

(Zadeva C-55/12) (1)

(Neizpolnitev obveznosti - Direktiva 2003/96/ES - Obdavčitev energentov in električne energije - Oprostitev plačila trošarine za goriva, ki ga za motorna vozila uporabljajo invalidi - Ohranitev oprostitve po poteku prehodnega obdobja - Kršitev)

2013/C 171/13

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in W. Mölls, agenta)

Tožena stranka: Irska (zastopnik: E. Creedon, agent)

Predmet

Kršitev Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, str.51) ¬- Oprostitev plačila trošarine za goriva, ki ga za motorna vozila uporabljajo invalidi - Ohranitev oprostitve po poteku prehodnega obdobja

Izrek

Irska s tem, da je odobrila, po izteku, 31. decembra 2006, prehodnega obdobja iz člena 18(1), prvi odstavek, Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 23. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/74/ES z dne 29. aprila 2004 in njeno Prilogo II, oprostitev plačila trošarine za goriva, ki ga za motorna vozila uporabljajo invalidi, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 4(1) navedene direktive.

2.	Irski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 89, 24.3.2012.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 25. aprila 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea de Apel București – Romunija) – Asociația ACCEPT proti Consiliul Național pentru Combaterea Discriminării

(Zadeva C-81/12) (1)

(Socialna politika - Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu - Direktiva 2000/78/ES - Členi 2(2)(a), 10(1) in 17 - Prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti - Pojem „dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je šlo za diskriminacijo“ - Prilagoditev dokaznega bremena - Učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije - Oseba, ki se predstavlja in se v javnosti dojema kot vodilna oseba poklicnega nogometnega kluba - Javne izjave, s katerimi se izključuje zaposlitev nogometaša, prikazovanega kot homoseksualca)

2013/C 171/14

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel București

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Asociația ACCEPT

Tožena stranka: Consiliul Național pentru Combaterea Discriminării

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Curtea de Apel București – Razlaga členov 2(2)(a), 10(1) in 17 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79) – Diskriminatorna merila za izbiro osebja nogometnega kluba, ki so povezana s spolno usmerjenostjo – Uporaba Direktive v primeru diskriminatornih izjav v tisku ob neobstoju dejanskega postopka zaposlitve – Dejstva, ki omogočajo domnevo o obstoju neposredne ali posredne diskriminacije – Dokazno breme – Sistem sankcij, ki se uporabljajo za nespoštovanje določb – Dopustnost nacionalne zakonodaje, ki nasprotuje uporabi sankcije za prekršek po poteku šestmesečnega zastaralnega roka – Obveznost naložitve učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije

Izrek

Člena 2(2) in 10(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da je dejstva v postopku v glavni stvari mogoče opredeliti kot „dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je šlo za diskriminacijo“ v zvezi s poklicnim nogometnim klubom, če je zadevne izjave podala oseba, ki se predstavlja in se dojema v medijih in družbi kot vodilna oseba tega kluba, čeprav nima nujno pravne sposobnosti, da ga pravno zavezuje ali predstavlja na področju zaposlovanja.

Člen 10(1) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da ob domnevi, da bi se dejstva, kot so ta v postopku v glavni stvari, opredelila kot „dejstva, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je šlo za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti“ pri zaposlovanju igralcev v poklicnem nogometnem klubu, dokazno breme, kot je prilagojeno v členu 10(1) Direktive 2000/78, ne pomeni, da se zahteva dokaz, ki ga ni mogoče izvesti brez kršitve pravice do spoštovanja zasebnega življenja.

Člen 17 Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki določa, da se sme, če se ugotovi diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti v smislu te direktive, izreči le opomin, kot je ta v postopku v glavni stvari, če do te ugotovitve pride po izteku šestmesečnega zastaralnega roka od dneva, ko je bilo dejanje storjeno, če se ob uporabi iste ureditve taka diskriminacija ne sankcionira v skladu z materialnimi in procesnimi pravili, ki določajo učinkovito, sorazmerno in odvračilno sankcijo. Naloga predložitvenega sodišča je, da presodi, ali je tako glede ureditve v postopku v glavni stvari, in po potrebi razlaga nacionalno pravo, kolikor je mogoče, ob upoštevanju besedila in namena zadevne direktive, da bi doseglo v njej določeni rezultat.

(1) UL C 126, 28.4.2012.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/9

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. aprila 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van Cassatie van België – Belgija) – Rose Marie Bark proti Galileo Joint Undertaking, v likvidaciji

(Zadeva C-89/12) (1)

(Skupna podjetja - Pogodbe, sklenjene z delavci - Pogoji za zaposlitev - Uredba (ES) št. 876/2002)

2013/C 171/15

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van Cassatie van België

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Rose Marie Bark

Tožena stranka: Galileo Joint Undertaking, v likvidaciji

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hof van Cassatie van België – Razlaga člena 11(2) statuta skupnega podjetja Galileo iz priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 477) – Pogodbe za določen čas, sklenjene z delavci – Pogodbe, ki naj bi bile po vzoru „pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti“ – Obvezna uporaba določb kadrovskih predpisov za uradnike, ki se nanašajo na pogoje glede plače

Izrek

Člen 11(2) statuta skupnega podjetja Galileo v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 876/2002 z dne 21. maja 2002 o ustanovitvi skupnega podjetja Galileo, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1943/2006 z dne 12. decembra 2006, je treba razlagati tako, da se pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in zlasti v teh pogojih za zaposlitev določeni pogoji glede plače ne uporabljajo za delavce skupnega podjetja Galileo, ki imajo pogodbo za določen čas.

(1) UL C 133, 5.5.2012.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 21. januarja 2013 vložilo Schleswig-Holsteinisches Oberlandesgericht (Nemčija) – Flughafen Lübeck GmbH proti Air Berlin PLC & Co. Luftverkehrs-KG

(Zadeva C-27/13)

2013/C 171/17

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Schleswig-Holsteinisches Oberlandesgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: Air Berlin PLC & Co. Luftverkehrs-KG

Tožena stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Flughafen Lübeck GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali mora nacionalno sodišče, ki mora odločiti o tožbi za vračilo storitev in za opustitev bodočih storitev, izhajati iz tega, da so te storitve ukrepi, ki se v skladu s členom 108(3), tretji stavek, PDEU ne smejo izvajati, dokler ni sprejet dokončen sklep Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), če je Komisija z odločbo, ki ni bila izpodbijana, zaradi teh storitev uvedla formalni postopek preiskave državnih pomoči v skladu s členom 108(2) PDEU, v obrazložitvi te odločbe pa je med drugim pojasnila, da so storitve po vsej verjetnosti državne pomoči?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali to velja tudi, če je Komisija v obrazložitvi odločbe poleg tega v tem smislu pojasnila, da ne more ugotoviti, ali je ponudnik, ko se je zavezal za opravljanje teh storitev, ravnal kot zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu?

3.	Če je odgovor na prvo ali drugo vprašanje nikalen: Ali sme nacionalno sodišče v tem primeru prekiniti postopek, dokler se ne konča formalni postopek preiskave državnih pomoči?

4.	Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: Ali mora nacionalno sodišče v tem primeru prekiniti postopek, dokler se ne konča formalni postopek preiskave državnih pomoči?

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca (Španija) 11. marca 2013 – Banco de Valencia SA proti Joaquínu Valldeperasu Tortosi, Maríi Ángeles Miret Jaume

(Zadeva C-116/13)

2013/C 171/18

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia no 17 de Palma de Mallorca

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Banco de Valencia SA

Toženi stranki: Joaquín Valldeperas Tortosa, María Ángeles Miret Jaume

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je španski postopek izvršbe na podlagi hipoteke skladen s členom 7 Direktive 93/13/EGS (1), čeprav ne dovoljuje, da se za dovolitev izvršbe po uradni dolžnosti sodno preveri pogoj o predčasni zapadlosti posojila na zahtevo banke, ki se sam po sebi in glede na uporabo v konkretnem primeru šteje za nepošten pogoj, vendar pa je nujno potreben, zato da lahko poklicni posojilodajalec uporabi navedeno privilegirano pot izvršbe?

2.	Kakšen mora biti z vidika člena 7 Direktive 93/13/EGS obseg posredovanja sodišča v primeru navedenega pogoja, ko mora odločati o dovolitvi izvršbe v postopku izvršbe na podlagi hipoteke?

Ali se lahko z vidika člena 3(1) in (3) Direktive 93/13/EGS in točk 1(e) in (g) ter 2(a) priloge k tej direktivi pogodbeni pogoj – sam po sebi in glede na uporabo v konkretnem primeru – ki finančni instituciji posojilodajalki omogoča enostransko razvezo posojilne pogodbe iz popolnoma objektivnih razlogov, od katerih nekateri niso povezani s samo pogodbo in se v obravnavanem primeru nanašajo na neplačilo štirih mesečnih obrokov hipotekarnega posojila, šteje za nepošten pogoj?

(1) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshofs (Nemčija) 14. marca 2013 – Technische Universität Darmstadt proti Eugen Ulmer KG

(Zadeva C-117/13)

2013/C 171/19

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Technische Universität Darmstadt

Tožena stranka: Eugen Ulmer KG

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali veljajo prodajni ali licenčni pogoji v smislu člena 5(3)(n) Direktive 2001/29/ES (1), če imetnik pravice tam navedenim institucijam ponuja sklenitev licenčnih pogodb o uporabi del pod primernimi pogoji?

2.	Ali lahko države članice na podlagi člena 5(3)(n) Direktive 2001/29/ES institucijam priznajo pravico, da digitalizirajo dela, ki jih vsebujejo njihove zbirke, če je to potrebno, da se dajo ta dela na voljo na terminalih?

3.	Ali lahko pravice, ki jih predvidijo države članice v skladu s členom 5(3)(n) Direktive 2001/29/ES, segajo tako daleč, da lahko uporabniki dela, ki so dana na voljo na terminalih, natisnejo na papir ali shranijo na ključ USB?

(1) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesarbeitsgericht Hamm (Nemčija) 14. marca 2013 – Gülay Bollacke proti K + K Klaas & Kock B.V. & Co. KG

(Zadeva C-118/13)

2013/C 171/20

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesarbeitsgericht Hamm

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Gülay Bollacke

Tožena stranka: K + K Klaas & Kock B.V. & Co. KG

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 7(1) Direktive 2003/88/ES (1) razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji ali praksi, v skladu s katero pravica do plačanega minimalnega letnega dopusta v primeru smrti delavca v celoti ugasne, in sicer poleg pravice do oprostitve delovne obveznosti, ki je ni več mogoče uresničiti, tudi pravica do plačila nadomestila plače za čas dopusta?

Ali je treba člen 7(2) Direktive 2003/88/ES razlagati tako, da je pravica do denarnega nadomestila za plačani minimalni letni dopust v primeru prenehanja delovnega razmerja tako vezana na osebo delavca, da ta pravica pripada samo njemu, zato da lahko namen počitka in razvedrila, povezanega z dodelitvijo plačanega letnega dopusta, uresniči tudi pozneje?

Ali je treba člen 7(1) Direktive 2003/88/ES razlagati tako, da je delodajalec dolžan delavcu ob upoštevanju varovanja zdravja in varnosti delavcev pri organizaciji delovnega časa letni dopust do poteka koledarskega leta ali najpozneje do poteka obdobja prenosa, upoštevnega za delovno razmerje, tudi dejansko dodeliti, pri čemer ni pomembno, ali je delavec vložil prošnjo za dopust?

(1) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal da Relação de Lisboa (Portugalska) 18. marca 2013 – Cruz & Companhia Lda proti IFAP – Instituto de Financiamento da Agricultura e Pescas, IP, in drugemu

(Zadeva C-128/13)

2013/C 171/21

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal da Relação de Lisboa

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: Cruz & Companhia Lda

Toženi stranki in nasprotni stranki v pritožbenem postopku: IFAP - Instituto de Financiamento da Agricultura e Pescas, IP, in Caixa Central – Caixa Central de Crédito Agrícola Mútuo, CRL

Vprašanja za predhodno odločanje

Sodišču Evropske unije se v predhodno odločanje predložijo vprašanja o razlagi člena 4(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 (1) z dne 27. novembra 1987 in člena 19(1)(a) Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (2) z dne 22. julija 1985 v zvezi s „sprostitvijo“ garancije, dane v okviru člena 22(1) prve od navedenih uredb, ob upoštevanju predloženih nasprotujočih si argumentov.

(1) Uredba Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1).

(2) Uredba Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 6, str. 186).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 18. marca 2013 – Kamino International Logistics BV, druga stranka v postopku: Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-129/13)

2013/C 171/22

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagatelj kasacijske pritožbe: Kamino International Logistics BV

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je načelo prava Unije, da uprava spoštuje pravico do obrambe primerno za neposredno uporabo?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

(a)

Ali je treba načelo prava Unije o spoštovanju pravice do obrambe s strani uprave razlagati tako, da je to načelo kršeno, če naslovnik odločbe, ki posega v položaj, sicer ni podal izjave, preden je uprava zoper njega sprejela akt, ki posega v položaj, imel pa je možnost podati izjavo v upravnem postopku na zadnji stopnji (postopku z ugovorom), ki mu sledi sodni postopek?

(b)	Ali se pravne posledice kršitve načela prava Unije o spoštovanju pravice do obrambe s strani uprave določajo v skladu z nacionalnim pravom?

Če je odgovor na vprašanje v točki 2(b) nikalen, katere okoliščine lahko upošteva nacionalno sodišče pri določitvi pravnih posledic, zlasti pa, ali lahko upošteva vprašanje, ali je mogoče domnevati, da bi bilo v postopku odločeno drugače, če ne bi bilo kršitve načela prava Unije o spoštovanju pravice do obrambe s strani uprave?

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 18. marca 2013 vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) – Datema Hellman Worldwide Logistics BV, druga stranka: Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-130/13)

2013/C 171/23

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagateljica kasacijske pritožbe: Datema Hellman Worldwide Logistics BV

Nasprotna stranka: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je načelo prava Unije, da uprava spoštuje pravico do obrambe, primerno za neposredno uporabo?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

(a)

Ali je treba načelo prava Unije o spoštovanju pravice do obrambe s strani uprave razlagati tako, da je to kršeno, če naslovnik odločbe, ki posega v položaj, sicer ni podal izjave, preden je uprava zoper njega sprejela akt, ki posega v položaj, imel pa je možnost podati izjavo v upravnem postopku na zadnji stopnji (postopku z ugovorom), ki mu sledi sodni postopek?

(b)	Ali se pravne posledice kršitve načela prava Unije o spoštovanju pravice do obrambe s strani uprave določajo v skladu z nacionalnim pravom?

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 18. marca 2013 – Staatssecretaris van Financiën, druga stranka v postopku: Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti

(Zadeva C-131/13)

2013/C 171/24

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnik kasacijske pritožbe: Staatssecretaris van Financiën

Nasprotna stranka v kasacijskem postopku: Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali morajo nacionalni organi in sodišča na podlagi prava Evropske unije zavrniti uporabo oprostitve davka na dobavo znotraj Skupnosti, uporabo pravice do odbitka davka na dodano vrednost na nakup blaga, ki se po tem nakupu pošlje v drugo državo članico, ali vračilo davka na dodano vrednost, ki izhaja iz uporabe člena 28b(A)(2), drugi stavek, Šeste direktive (1), kadar je na podlagi objektivnih okoliščin ugotovljeno, da je bil davek na zadevno blago utajen, da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je sodeloval pri tej utaji, in da nacionalno pravo ne določa zavrnitve oprostitve, odbitka vstopnega davka ali vračila v teh okoliščinah?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba to davčno oprostitev, ta odbitek vstopnega davka ali to vračilo zavrniti tudi takrat, kadar je izogibanje plačilu davka na dodano vrednost podano v drugi državi članici (kot je država članica odpošiljanja blaga) in je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti za to davčno utajo, tudi če je v državi članici odpošiljanja izpolnil vse (formalne) pogoje iz nacionalnega prava za davčno oprostitev, odbitek vstopnega davka ali vračilo in je davčnim organom v tej državi članici vselej posredoval vse potrebne podatke o blagu, pošiljanju in odjemalcih v državi članici prihoda blaga?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, kako je treba razumeti besedo „obdavčena“ iz člena 28b(A)(2), prvi stavek (na koncu), Šeste direktive: kot izkaz davka na dodano vrednost, dolgovanega v državi članici prispetja od pridobitve znotraj Skupnosti, v zakonsko predpisanem obračunu davka na dodano vrednost, ali – če ta ni tako izkazan – tudi kot sprejetje ukrepov s strani davčnih organov države članice prispetja za regularizacijo položaja? Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, ali je zadevna transakcija del verige transakcij, namenjene utaji davka na dodano vrednost v državi prihoda, in je davčni zavezanec za to vedel ali bi moral vedeti?

(1) Šesta direktiva sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska) 18. marca 2013 – Staatssecretaris van Economische Zaken, Staatssecretaris van Financië, druga stranka v postopku: Q

(Zadeva C-133/13)

2013/C 171/25

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnika: Staatssecretaris van Economische Zaken, Staatssecretaris van Financië

Druga stranka v postopku s pritožbo: Q

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je interes ohraniti nacionalne naravne lepote in kulturnozgodovinsko dediščino, ki je predmet Natuurschoonwet 1928, nujni razlog v splošnem interesu, ki utemeljuje ureditev, v skladu s katero je uporaba oprostitve plačila davka na darila (davčna ugodnost) omejena na podeželska posestva na Nizozemskem?

(a)

Ali se lahko organi države članice v okviru preiskave tega, ali se lahko nepremičnina v drugi državi članici opredeli kot podeželsko posestvo v smislu Natuurschoonwet 1928, zato da bi od organov države članice, v kateri je ta nepremičnina, prejeli vzajemno pomoč, sklicujejo na Direktivo Sveta 2010/24/EU (1) z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, če je posledica opredelitve kot podeželsko posestvo na podlagi tega zakona priznanje oprostitve plačila davka na darila, dolgovanega ob podaritvi navedene nepremičnine?

(b)

Če je odgovor na vprašanje v točki 2(a) pritrdilen: ali je treba pojem „administrativna preiskava“ iz člena 3, točka 7, Direktive Sveta 2011/16/EU (2) z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS razlagati tako, da zajema pregled na kraju samem?

(c)

Če je odgovor na vprašanje v točki 2(b) pritrdilen: ali se lahko za razlago pojma „administrativna preiskava“ iz člena 5(1) Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi uporabi opredelitev pojma „administrativna preiskava“ iz člena 3, točka 7, Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS?

Če je odgovor na vprašanje v točki 2(a), 2(b) ali 2(c) nikalen: ali je treba načelo lojalnega sodelovanja, določeno v členu 4(3) PEU v povezavi s členom 167(2) PDEU razlagati tako, da zajema to, da je, kadar ena država članica drugo državo članico zaprosi za sodelovanje pri preverjanju, ali se lahko nepremičnina, ki je v tej drugi državi članici, opredeli kot podeželsko posestvo v smislu zakona, katerega namen je ohranjanje nacionalnih naravnih lepot in kulturnozgodovinske dediščine, druga država članica k temu sodelovanju zavezana?

Ali se lahko omejitev prostega pretoka kapitala utemelji s sklicevanjem na nujnost zagotavljanja učinkovitosti davčnega nadzora, že če se zdi, da bi lahko bila ta učinkovitost nadzora ogrožena samo zaradi okoliščine, da morajo nacionalni organi v obdobju 25 let v smislu člena 7(1) Natuurschoonwet 1928 potovati v drugo državo članico, da tam opravijo potrebne preglede?

(1) UL L 84, str. 1.

(2) UL L 64, str. 1.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria (Madžarska) 18. marca 2013 – Szatmári Malom Kft. proti Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

(Zadeva C-135/13)

2013/C 171/26

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Kúria

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Szatmári Malom Kft.

Tožena stranka: Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je mogoče to, da želi podjetnik, ne da bi razširil obstoječe zmogljivosti in po zaprtju prejšnjih obratov, vzpostaviti nov obrat, zajeti s pojmom izboljšanja splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, določenim v členu 26(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1)?

2.	Ali je mogoče naložbo, ki jo namerava izvesti tožeča stranka, razlagati tako, da pomeni naložbo, namenjeno izboljšanju splošne učinkovitosti podjetja v smislu členov 20(b)(iii) in 28(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005?

Ali so določbe člena 6(3) odredbe ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 47/2008 z dne 17. aprila 2008, ker glede mlinskih obratov določajo le podpore za dejavnosti, usmerjene v posodabljanje obstoječih zmogljivosti, združljive s členom 28(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005? Ali lahko nacionalni zakonodajalec na podlagi navedene uredbe iz ekonomskih razlogov iz podpor izključi nekatere razvojne ukrepe?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, str. 1).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 18. marca 2013 vložilo Bayerisches Verwaltungsgericht München (Nemčija) – Herbaria Kräuterparadies GmbH proti Freistaat Bayern

(Zadeva C-137/13)

2013/C 171/27

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bayerisches Verwaltungsgericht München

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Herbaria Kräuterparadies GmbH

Tožena stranka: Freistaat Bayern

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 27(1)(f) Uredbe (ES) št. 889/2008 (1) razlagati tako, da je uporaba navedenih snovi zakonsko predpisana samo takrat, kadar določba prava Unije ali nacionalna določba, ki je združljiva s pravom Unije, za živilo, katerega sestavni del naj bi bile te snovi, neposredno predpisuje dodajanje teh snovi ali vsaj navaja najmanjšo količino teh snovi, ki naj bi bile njihov sestavni del?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je treba člen 27(1)(f) Uredbe (ES) št. 889/2008 razlagati tako, da je uporaba navedenih snovi zakonsko predpisana, tudi če bi bilo dajanje v promet živila kot prehranskega dopolnila ali z navedbo zdravstvenih trditev, ne da bi bila dodana vsaj ena od navedenih snovi, zavajajoče za potrošnika, ker živilo zaradi nizke koncentracije ene od navedenih snovi ne more izpolniti svojega namena kot živilo ali namena, izraženega z zdravstvenimi trditvami?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je treba člen 27(1)(f) Uredbe (ES) št. 889/2008 razlagati tako, da je uporaba navedenih snovi zakonsko predpisana, tudi če se sme neka zdravstvena trditev uporabiti samo za živilo, ki vsebuje določeno, tako imenovano znatno količino vsaj ene od navedenih snovi?

(1) Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L 250, str. 1).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (Nemčija) 19. marca 2013 – Naime Dogan proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-138/13)

2013/C 171/28

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Naime Dogan

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali člen 41(1) Dodatnega protokola k Sporazumu z dne 12. septembra 1963 o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo za prehodno obdobje pridružitve z dne 23. novembra 1970 (DP) nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki je bila prvič uvedena po začetku veljavnosti zgoraj navedene določbe in v skladu s katero je prvi vstop družinskega člana turškega državljana, ki uživa pravni položaj v skladu s členom 41(1) DP, odvisen od tega, da družinski član pred vstopom dokaže, da se lahko preprosto sporazumeva v nemščini?

2.	Ali člen 7(2), prvi pododstavek, Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (1) nasprotuje določbi nacionalnega prava, opisani v prvem vprašanju?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Specializat Cluj (Romunija) 20. marca 2013 – Bogdan Matei, Ioana Ofelia Matei proti SC Volksbank România SA

(Zadeva C-143/13)

2013/C 171/29

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Tribunalul Specializat Cluj

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Bogdan Matei, Ioana Ofelia Matei

Tožena stranka: SC Volksbank România SA

Vprašanje za predhodno odločanje

Ob upoštevanju, da v skladu s členom 4(2) Direktive 93/13/EGS (1), ocena nedovoljenosti pogojev ne sme biti povezana niti z opredelitvijo predmeta pogodbe niti z ustreznostjo med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago, če so pogoji jasno in razumljivo določeni;

ob upoštevanju, da se v skladu s členom 2[2](a) Direktive 2008/48/ES (2) opredelitev iz člena 3(g) Direktive 2008/48/ES o skupnih stroških kredita za potrošnika, ki vključujejo vse provizije, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo, ne uporablja za opredelitev predmeta kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko,

se postavlja vprašanje, ali

je pojma „predmet“ in „cena“ iz člena 4(2) Direktive 93/13/EGS mogoče razlagati tako, da ta pojma – „predmet“ in/ali „cena“ kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko – poleg elementov, ki pomenijo protidajatev, ki jo je treba plačati kreditni instituciji, vključujeta tudi efektivno obrestno mero kreditne pogodbe, zavarovane s hipoteko, ki jo sestavljajo zlasti obrestna mera, fiksna ali spremenljiva, bančne provizije in drugi stroški, vključeni in opredeljeni v kreditni pogodbi?

(1) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).

(2) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, str. 66).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/15

Tožba, vložena 22. marca 2013 – Kraljevina Španija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije

(Zadeva C-146/13)

2013/C 171/30

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnika: E. Chamizo Llatas in S. Centeno Huerta, agenta)

Toženi stranki: Evropski parlament in Svet Evropske unije

Predlog tožeče stranke

—	Uredba (EU) št. 1257/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva naj se razglasi za pravno neobstoječo ali, podredno, v celoti razglasi za nično.

—

Podredno, naj se razglasi ničnost:

(a)	člena 9(1) v celoti in člena 9(2) v delu, kot izhaja iz petega razloga te tožbe;

(b)	člena 18(2) v celoti in vseh sklicevanj na Enotno sodišče za patente kot sodni režim evropskega patenta z enotnim učinkom in kot vir prava evropskega patenta z enotnim učinkom, ki jih vsebuje navedena uredba.

—	Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Kršitev vrednot pravne države, in sicer z vzpostavitvijo ureditve, ki temelji na dokumentu, ki ga je izdal Evropski patentni urad, katerega akti niso podvrženi sodnemu nadzoru.

2.	Neobstoj akta Unije in, podredno, neobstoj pravne podlage za sporno uredbo, ker niso bili uvedeni ukrepi, ki bi zagotavljali enotno varstvo, določeno v členu 118 PDEU.

3.	Zloraba pooblastil, in sicer zaradi uporabe okrepljenega sodelovanja za drugačne namene od tistih, ki so predvideni v Pogodbah.

4.	Kršitev člena 291(2) PDEU in, podredno, kršitev sodne prakse Meroni, in sicer z določitvijo letnih pristojbin in deleža razdelitve le-teh.

5.	Kršitev sodne prakse Meroni, in sicer s prenosom nekaterih upravnih nalog v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom na Evropski patentni urad.

6.	Kršitev načel samostojnosti in enotnosti pri izvajanju prava Unije v zvezi s sistemom za uveljavitev Uredbe.

(1) UL L 361, str. 1

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/16

Tožba, vložena 22. marca 2013 – Kraljevina Španija proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-147/13)

2013/C 171/31

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnika: S. Centeno Huerta in E. Chamizo Llatas, agenta)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Uredba Sveta (EU) št. 1260/2012 (1) z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja naj se razglasi za nično in Svetu naj se naloži plačilo stroškov.

—	Podredno, členi 4, 5, 6(2) in 7(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1260/2012 z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja naj se razglasijo za nične in Svetu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Kršitev načela prepovedi diskriminacije, in sicer zaradi vzpostavitve ureditve, ki je v škodo osebam, katerih jezik ni angleščina, francoščina ali nemščina, zaradi česar je ureditev nesorazmerna z želenim ciljem.

2.	Neobstoj pravne podlage člena 4 za ureditev prevajanja v primeru spora, ki ne zadeva neposredno jezikovne ureditve za evropske pravice intelektualne lastnine, kot jo določa člen 118, drugi odstavek, PDEU.

3.	Kršitev načela pravne varnosti.

4.	Kršitev sodne prakse, kot izhaja iz sodbe Meroni, in sicer ker se Evropski patentni urad pooblašča za upravljanje sistema nadomestil (člen 5) in za objavo prevodov (člen 6(2)).

5.	Kršitev načela avtonomnosti prava Unije, in sicer ker se uporaba Uredbe pogojuje z začetkom veljavnosti Sporazuma o Enotnem sodišču za patente.

(1) UL L 361, str. 89.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. marca 2013 vložilo Raad van State (Nizozemska) – A, druga stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Zadeva C-148/13)

2013/C 171/32

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: A

Druga stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

Vprašanje za predhodno odločanje

Katere meje določata člen 4 Direktive Sveta 2004/83/ES (1) z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njena člena 3 in 7, glede načina preverjanja verodostojnosti zatrjevane spolne usmerjenosti in ali se te meje razlikujejo od tistih, ki veljajo za presojo verodostojnosti drugih razlogov za preganjanje, in če je tako, po čem?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 96.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. marca 2013 vložilo Raad van State (Nizozemska) – B, druga stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Zadeva C-149/13)

2013/C 171/33

Jezik postopka: Nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: B

Druga stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

Vprašanje za predhodno odločanje

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 96.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. marca 2013 vložilo Raad van State (Nizozemska) – C, druga stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Zadeva C-150/13)

2013/C 171/34

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: C

Druga stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

Vprašanje za predhodno odločanje

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 96.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour administrative d'appel de Versailles (Francija) 25. marca 2013 – Le Rayon d'Or SARL proti Ministre de l'Économie et des Finances

(Zadeva C-151/13)

2013/C 171/35

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative d'appel de Versailles

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Le Rayon d'Or SARL

Tožena stranka: Ministre de l'Économie et des Finances

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 11(A)(1)(a) Šeste direktive (1), po katerem je bil povzet člen 73 Direktive 2006/112/ES (2), razlagati tako, da „plačilo za oskrbo“, ki ga zavod za zdravstveno zavarovanje izplača ustanovam za nastanitev odvisnih starejših oseb v skladu z določbami člena L. 174-7 zakonika o socialni varnosti in ki je oproščeno plačila davka na dodano vrednost na podlagi člena 261(4), točka 1b, splošnega davčnega zakonika, pomeni subvencijo, ki je neposredno povezana s ceno oskrbe, ki jo prejemajo oskrbovanci, in ki zato spada na področje uporabe davka na dodano vrednost?

(1) Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23).

(2) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/18

Pritožba, ki jo je Fercal – Consultadoria e Serviços, L.da vložila 28. marca 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 24. januarja 2013 v zadevi T-474/09, Fercal proti UUNT – Jacson of Scandinavia (Jackson Shoes)

(Zadeva C-159/13 P)

2013/C 171/36

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Pritožnik: Fercal – Consultadoria e Serviços, L.da (zastopnik: A. J. Rodrigues, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Predlog

(a)

Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 24. januarja 2013, ki je bila vročena 25. januarja 2013, v zadevi T-474/09 naj se razveljavi in posledično naj se razveljavi tudi odločba drugega odbora za pritožbe URADA ZA USKLAJEVANJE NA NOTRANJEM TRGU (ZNAMKE IN MODELI) (v nadaljevanju: UUNT) z dne 18. avgusta 2009, R 1253/2008-2, v postopku za ugotavljanje ničnosti št. 2004 C (zahteva za registracijo znamke Skupnosti št. 1 077 858 JACKSON SHOES), ki je bila pritožnici vročena 30. septembra 2009, v skladu z veljavnimi določbami prava Skupnosti;

(b)	tako naj se ugotovi veljavnost znamke pritožnice in naj se navedena znamka ohrani v veljavi;

(c)	drugi stranki v postopku naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Čeprav sta si imeni JACKSON in JACSON grafično in fonetično podobni, pa ju je pri primerjavi med nasprotujočima si znakoma treba upoštevati v celoti: JACKSON SHOES/JACSON OF SCANDINAVIA AB.

Iz člena 4(1)(b) Direktive Sveta 89/104/EGS (1) z dne 21. decembra 1988 je razvidno, da je pri celoviti presoji verjetnosti zmede odločilno, kako povprečni potrošnik zazna znamke.

Povprečen potrošnik, ki celovito presoja zadevna znaka, se zlahka zave, da gre za raznovrstna razlikovalna znaka: znamko in trgovsko ime – v tem primeru vključitev kratice „AB“prispeva k temu, da so izključene vse možnosti, da bi znamka „JACKSON SHOES“ povprečnega potrošnika zavedla.

Po mnenju pritožnice je ta vidik pomemben, saj člen 4(1)(b) Direktive 89/104/EGS določa, da je pri celoviti presoji verjetnosti zmede odločilno, kako povprečni potrošnik zazna znamke.

Gre za znaka z dobro opredeljenima in različnima funkcijama: znamka je znak, ki razlikuje proizvode in storitve enega podjetja od drugega (člen 4, in fine, uredbe o znamki Skupnosti), trgovsko ime pa je namenjeno identifikaciji podjetja, tako da se lahko razlikuje od drugih podjetij.

Na drugi strani, uporaba podobnih imen – ki se na splošno uporabljajo v več državah – ne more voditi od verjetnosti zmede, kadar so ta imena kombinirana z drugimi elementi, zaradi česar ta uporaba ne zavaja povprečnega potrošnika in tako ne ustvarja nelojalne konkurence z zmedo v zvezi s proizvodi pritožnice in proizvodi nasprotne stranke.

Ni mogoče priznati (na podlagi zgolj trgovskega imena na Švedskem) pravice do izključne uporabe (v vseh državah članicah Evropske unije!) imena, ki ga na splošno uporabljajo tisoči ljudi in tudi druga podjetja v veliko drugih državah EU.

Niti ni mogoče nasprotni stranki priznati pravice, da pritožnici prepreči registracijo znamke JACKSON SHOES za razred 25, če so za ta razred dejansko že registrirane druge znamke Skupnosti s tem imenom.

Poleg tega je nasprotna stranka priznala, da na trgu soobstajajo različne znamke, ki jih je naštela in opisala pritožnica, in tega nikoli ni izpodbijala niti trdila, da bi katera koli od njih lahko zavajala povprečnega potrošnika ali da med njimi obstaja nasprotje.

Kdor kot razlikovalni znak uporabi element s šibkim razlikovalnim učinkom, ki je uporabljen tudi v mnogih drugih razlikovalnih znakih tretjih oseb, ne more preprečiti, da tretje osebe ta isti (ali podoben) znak ponovno uporabijo v kombinaciji z drugimi elementi.

Nič ne preprečuje soobstoja – ki je poleg tega že podan – razlikovalnih znakov s skupnimi podobnimi imeni, če se kot celota razlikujejo.

Ugotovljeno je, da je pritožnica v nasprotju s trditvami nasprotne stranke predložila več dokazov o svojem obstoju in poslovni dejavnosti ne samo na območju Skupnosti ampak tudi v državah Severne Amerike in Severne Afrike, čeprav ne s katalogom kot nasprotna stranka, ki je bil sestavljen zgolj v maternem jeziku in tako geografsko omejen, ampak z večjezično prakso s prestavitvami na najpomembnejših obutvenih sejmih na svetu.

Znamke Skupnosti JACKSON SHOES še toliko bolj ni mogoče zamenjati s trgovskim imenom JACSON OF SCANDINAVIA AB, ker soobstajata že dalj časa in nobena od strank ni navedla škode zaradi soobstoja niti ni izpodbijala konkurence med proizvodi, saj se tudi potrošnik, ko je soočen z nasprotujočima si znakoma, zlahka zave, da gre za znamko in trgovsko ime, oziroma da gre nedvomno za razlikovalna znaka različne vrste.

Poleg tega, kot je priznano v sodbi in kot so stranke sprejele, ko je povprečni potrošnik soočen z znakoma, ju ne zamenjuje, in „[…] preučitev podobnosti znamk mora temeljiti na celotnem vtisu, ki ga te dajejo (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 12. novembra 2009 v zadevi Spa Monopole proti UUNT – De Francesco Import (SpagO), T-438/07, še neobjavljena v ZOdl., točka 23 in navedena sodna praksa)“.

Poleg tega in to je bistveno za pravilno odločitev v tej zadevi, druga stranka, to je UUNT, je dovolil registracijo več znamk z besedo „JAKSON“ za označitev čevljev, tako da se ne more popolnoma oddaljiti od te resničnosti, ko odloča o zahtevi za registracijo nove znamke Skupnosti z istim (običajnim) imenom „JAKSON“.

Z neupoštevanjem te resničnosti UUNT ravna diskriminatorno in ne upošteva načela enakega obravnavanja.

Izpodbijana sodba krši člena 8(4) in 53(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 (2) z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti.

(1) Prva direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 92).

(2) UL L 78, str. 1.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 2. aprila 2013 – Turbu.com Mobile Phone’s BV, druga stranka v postopku: Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-164/13)

2013/C 171/38

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnik kasacijske pritožbe: Turbu.com Mobile Phone’s BV

Druga stranka v postopku: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali morajo nacionalni organi in sodišča na podlagi prava Evropske unije zavrniti pravico do odbitka vstopnega davka, kadar je na podlagi objektivnih okoliščin ugotovljeno, da je bil davek na dodano vrednost v zvezi z zadevnim blagom utajen in da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je sodeloval pri tej utaji, če nacionalno pravo ne določa, da se v takih okoliščinah pravica do odbitka vstopnega davka ne prizna?

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/19

Tožba, vložena 5. aprila 2013 – Evropska komisija proti Republiki Poljski

(Zadeva C-169/13)

2013/C 171/39

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: N. Yerrell in J. Hottiaux)

Tožena stranka: Republika Poljska

Predloga tožeče stranke

Komisija Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Poljska republika s tem, da glede samozaposlenih voznikov ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, (1) oziroma o teh vsekakor ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz členov 2(1), od 3 do 7 in 11 te direktive;

—	Poljski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Direktiva 2002/15/ES se od 23. marca 2009 uporablja za samozaposlene voznike.

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 224.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour administrative d'appel de Lyon (Francija) 9. aprila 2013 – Maurice Leone, Blandine Leone proti Garde des Sceaux, Ministre de la Justice, Caisse nationale de retraite des agents des collectivités locales

(Zadeva C-173/13)

2013/C 171/40

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative d'appel de Lyon

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Maurice Leone, Blandine Leone

Tožene stranke: Garde des Sceaux, Ministre de la Justice, Caisse nationale de retraite des agents des collectivités locales

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je mogoče šteti, da določbe člena L. 24 v povezavi s členom R. 37 zakonika o civilnih in vojaških pokojninah, kot izhajajo iz uporabe zakona št. 2004-1485 z dne 30. decembra 2004 o spremembi zakona o financah za leto 2004 in uredbe št. 2005-449 z dne 10. maja 2005, pomenijo posredno diskriminacijo med moškimi in ženskami v smislu člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije?

Ali je mogoče šteti, da določbe člena 15 uredbe št. 2003-1306 z dne 26. decembra 2003 o pokojninskem sistemu za uradnike, vključene v Caisse nationale de retraites des agents des collectivités locales, pomeni posredno diskriminacijo med moškimi in ženskami v smislu člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije?

3.	Če je odgovor na katero od teh dveh vprašanj pritrdilen, ali je mogoče tako posredno diskriminacijo upravičiti na podlagi člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije?

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/20

Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 9. aprila 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 29. januarja 2013 v zadevi T-496/10, Bank Mellat proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-176/13 P)

2013/C 171/41

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopnika: S. Boelaert in M. Bishop, agenta)

Drugi stranki v postopku: Bank Mellat, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 29. januarja 2013 v zadevi T-496/10;

—	dokončno odloči v zadevi in zavrne tožbo, ki jo je Bank Mellat vložila zoper izpodbijane ukrepe;

—	Bank Mellat naloži plačilo stroškov Sveta v postopku na prvi stopnji in v tem postopku s pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet meni, da je bilo v sodbi Splošnega sodišča z dne 29. januarja 2013 v zadevi Bank Mellat proti Svetu (T-496/10), napačno uporabljeno pravo, kar se kaže v tem:

1.	Splošno sodišče je v zvezi z dopustnostjo tožbe zmotno razsodilo, da se Bank Mellat lahko upravičeno sklicuje na varstva in jamstva, povezana s temeljnimi pravicami, ne glede na to, ali se lahko šteje, da gre za pojavno obliko iranske države;

2.	Splošno sodišče je zmotno ugotovilo, da nekateri razlogi za sprejetje omejevalnih ukrepov proti Bank Mellat niso bili dovolj natančno pojasnjeni;

3.	Splošno sodišče je napačno uporabilo sodno prakso v zvezi s posredovanjem podatkov o spisu Sveta;

Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da razlogi za sprejetje omejevalnih ukrepov proti Bank Mellat niso izpolnjevali pogojev za uvrstitev v upoštevne pravne akte in da niso bili utemeljeni, ker:

—	ni dovolj upoštevalo ugotovitev Varnostnega sveta Združenih narodov v zvezi s transakcijami za iranske jedrske, raketne in obrambne subjekte, ki jih je spodbujala Bank Mellat;

—	ni dovolj upoštevalo dejstva, da so bili dokazi o podpori Bank Mellat pri širjenju jedrskih dejavnosti Irana pridobljeni iz zaupnih virov;

—	je zmotno menilo, da odobreno opravljanje bančnih storitev Bank Mellat za subjekt, ki je sodeloval pri širjenju jedrskih dejavnosti Irana, preden je Varnostni svet ZN ta subjekt uvrstil na seznam, ni dovolj, da bi upravičilo sprejetje omejevalnih ukrepov proti Bank Mellat.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/21

Pritožba, ki so jo Polyelectrolyte Producers Group, SNF SAS, Travetanche Injection SPRL vložile 16. aprila 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 1. februarja 2013 v zadevi T-368/11, Polyelectrolyte Producers Group, SNF SAS, Travetanche Injection SPRL proti Evropski komisiji

(Zadeva C-199/13 P)

2013/C 171/42

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnice: Polyelectrolyte Producers Group, SNF SAS in Travetanche Injection SPRL (zastopnika: K. Van Maldegem in R. Cana, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Kraljevina Nizozemska

Predlogi

Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-368/11; in

—	razglasi ničnost Uredbe Komisije (EU) št. 336/2011 o spremembi Priloge XVII (akrilamid) k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (1) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba); ali

—	podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču, da razsodi o predlogu pritožnic za razglasitev ničnosti; in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka (vključno s stroški pred Splošnim sodiščem).

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnice navajajo, da je Splošno sodišče s tem, da je zavrnilo njihove tožbe za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, kršilo pravo Skupnosti. Predvsem trdijo, da je Splošno sodišče storilo več napak pri razlagi dejstev in pravnega okvira, ki se uporablja za položaj pritožnic. Zaradi tega je Splošno sodišče večkrat napačno uporabilo pravo; zlasti je:

—	napačno razlagalo Uredbo št. 1488/94 (2) s tem, da je ugotovilo, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ko ni upoštevala vseh upoštevnih dejstev in okoliščin;

—	napačno razlagalo Uredbo št. 1488/94 s tem, da je ugotovilo, da Komisija ni storila očitne napake pri oceni upoštevanih podatkov o izpostavljenosti;

—	napačno uporabilo pravo in napačno razlagalo REACH s tem, ko je ugotovilo, da Komisija s sprejetjem izpodbijane uredbe na podlagi podatkov drugega proizvoda kot tistega, za katerega veljajo omejitve izpodbijane uredbe, ni storila očitne napake pri presoji;

—	napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da Komisija ni kršila načela sorazmernosti;

—	napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da Komisija ni kršila obveznosti navedbe razlogov; in

—	napačno razlagalo izpodbijano uredbo s tem, da je ugotovilo, da zajema tudi N-metilolakrilamid, ki vsebuje akrilamid.

Pritožnice iz teh razlogov trdijo, da je treba sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-368/11 razveljaviti, izpodbijano uredbo pa razglasiti za nično.

(1) UL L 101, str. 12

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 360).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/22

Pritožba, ki jo je Svet Evropske unije vložil 16. aprila 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 5. februarja 2013 v zadevi T-494/10, Bank Saderat Iran proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-200/13 P)

2013/C 171/43

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopnika: M. Bishop in S. Boelaert, agenta)

Drugi stranki v postopku: Bank Saderat Iran, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 5. februarja 2013 v zadevi T-494/10;

—	dokončno odloči o zadevi in zavrne tožbo, ki jo je Bank Saderat vložila zoper izpodbijane ukrepe;

—	Bank Saderat naloži plačilo stroškov Sveta v postopku na prvi stopnji in v tem postopku s pritožbo.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Svet meni, da je bilo v sodbi Splošnega sodišča z dne 5. februarja 2013 v zadevi, Bank Saderat Iran proti Svetu (T-494/10) napačno uporabljeno pravo, kar se kaže v tem:

1.	Splošno sodišče je v zvezi z dopustnostjo tožbe zmotno razsodilo, da se Bank Saderat lahko upravičeno sklicuje na varstva in jamstva, povezana s temeljnimi pravicami, ne glede na to, ali se lahko šteje, da gre za pojavno obliko iranske države;

2.	Splošno sodišče je zmotno ugotovilo, da eden od razlogov za sprejetje omejevalnih ukrepov proti Bank Saderat ni bil dovolj natančno pojasnjen;

3.	Splošno sodišče je napačno uporabilo sodno prakso v zvezi s posredovanjem podatkov o spisu Sveta;

Splošno sodišče je napačno ugotovilo, da razlogi za sprejetje omejevalnih ukrepov proti Bank Saderat niso utemeljeni, ker:

—	ni dovolj upoštevalo tega, da so bili dokazi o podpori Bank Saderat pri širjenju jedrskih dejavnosti Irana pridobljeni iz zaupnih virov;

—	ni dovolj upoštevalo navedbe v resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1803 (2008) o Bank Saderat v zvezi z dejavnostjo širjenja jedrskih dejavnosti Irana;

—	je zmotno menilo, da bi moral Svet predložiti podrobne podatke v zvezi z akreditivi, ki jih je Bank Saderat upravljala za dva subjekta, ki sta sodelovala pri širjenju jedrskih dejavnosti Irana.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/22

Tožba, vložena 18. aprila 2013 – Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-209/13)

2013/C 171/44

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: E. Jenkinson, S. Behzadi-Spencer, Agents, M. Hoskins QC, P. Baker QC, V. Wakefield, Barrister)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

—	Sklep Sveta 2013/52/EU (1) o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije naj se razglasi za ničen; in

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov Združenega kraljestva v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi tožbeni razlog: Sklep Sveta 2013/52/EU naj bi bil v nasprotju s členom 327 PDEU, ker dopušča sprejetje davka na finančne transakcije (v nadaljevanju: DFT) z zunajozemeljskimi učinki, s katerimi se ne spoštuje pristojnosti, pravic in obveznosti držav, ki pri tem ne sodelujejo.

Drugi tožbeni razlog: Sklep Sveta 2013/52/EU naj bi bil nezakonit, ker dopušča sprejetje DFT z zunajozemeljskimi učinki, za katere ni podlage v mednarodnem običajnem pravu.

Tretji tožbeni razlog: Sklep Sveta 2013/52/EU naj bi bil v nasprotju s členom 332 PDEU, ker dopušča okrepljeno sodelovanje za DFT, z izvedbo katerega bodo državam, ki pri tem ne sodelujejo, nujno povzročeni stroški.

(1) UL L 22, str. 11.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/23

Tožba, vložena 19. aprila 2013 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

(Zadeva C-211/13)

2013/C 171/45

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: W. Mölls in W. Roels, agenta)

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da je Zvezna republika Nemčija kršila svoje obveznosti iz člena 63 PDEU, saj je sprejela in v veljavi ohranila predpise v skladu s katerimi se v zvezi z nepremičnino, ki se nahaja v Nemčiji oprostitev za davek na dediščine in darila dovoli le za omejen znesek, kadar darovalec ali zapustnik in prejemnik v času dedovanja ali daritve prebivata drugi državi članici, pri tem pa se prizna oprostitev v bistveno večjem znesku, ko vsaj eden izmed zadevnih v času dedovanja ali daritve prebiva v Nemčiji,

—	Zvezni republiki Nemčiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Obdavčitev dediščin in daril je v nemškem pravu zmanjšana zaradi relativno visokih zneskov oprostitev, zlasti v primeru dedovanj ali daritev med zakonci, starši in otroci in nekaterimi sorodniki. Te visoke oprostitve pa se uporabljajo le, ko Nemčija izvršuje neomejeno davčno pristojnost, medtem ko pri omejeni davčni pristojnosti velja le omejen pavšalen znesek oprostitve. Glede na merila Sodišča iz sodbe Mattner (1) naj taka ureditev ne bi bila združljiva s členom 63 PDEU.

(1) Sodba z dne 22. aprila 2010 v zadevi Mattner, C-510/08 ZOdl str. 1-3553.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/23

Pritožba, ki sta jo Acron OAO in Dorogobuž OAO vložili 23. aprila 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 7. februarja 2013 v zadevi Acron OAO in Dorogobuž OAO proti Svetu Evropske unije (T-235/08)

(Zadeva C-215/13 P)

2013/C 171/46

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnici: Acron OAO in Dorogobuž OAO (zastopniki: B. Evtimov, E. Borovikov, odvetnika, D. O'Keeffe, Solicitor)

Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Fertilizers Europe

Predlogi

Pritožnici predlagata Sodišču, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 7. februarja 2013 v zadevi Acron OAO in Dorogobuzh OAO proti Svetu Evropske unije (T-235/10);

—	dokončno odloči o sporu in razglasi ničnost Uredbe Sveta (ES) št. 236/2008 z dne 10. marca 2008 o zaključku delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 o protidampinški dajatvi za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (1) v delu, v katerem zadeva pritožnici;

—	naloži Svetu plačilo stroškov postopka pred Sodiščem in stroškov postopka pred Splošnim sodiščem, vključno s stroški pritožnic na obeh stopnjah;

—	odredi intervenientki Fertilizers Europe, naj nosi svoje stroške postopka pred Splošnim sodiščem in svoje stroške v primeru, če bi intervenirala v postopku pred Splošnim sodiščem, in naj nosi vse stroške pritožnic v zvezi z njeno intervencijo(ami).

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnici trdita, da je Splošno sodišče:

—	napačno razlagalo prvi stavek člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe in s tem ustrezne določbe člena 2.2.1.1, prvi pododstavek, Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 v Prilogi 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STA);

—	potrdilo napačno pravno razlago in priznalo kršitev člena 2(3) osnovne protidampinške uredbe in s tem ustrezne določbe člena 2.2 STA;

—

ni uspelo pravilno pravno presoditi razmerja med členom 2(5), drugi stavek, na eni strain in člena 2(7)(b) osnovne protidampinške uredbe na drugi strani, in posledično potrdilo napačno pravno razlago uvodnih izjav 3 in 4 preambule Uredbe (ES) št. 1972/2002 in s tem drugega stavka prvega pododstavka člena 2(5), in ni zagotovilo konsistence te razlage/določbe s STA.

(1) UL L 75, str. 1.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/24

Pritožba, ki jo je Acron OAO vložila 23. aprila 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 7. februarja 2013 v zadevi Acron OAO proti Svetu Evropske unije (T-118/10)

(Zadeva C-216/13 P)

2013/C 171/47

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Acron OAO (zastopniki: B. Evtimov, E. Borovikov, odvetnika, D. O'Keeffe, Solicitor)

Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Fertilizers Europe

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 7. februarja 2013 v zadevi Acron OAO proti Svetu Evropske unije (T-118/10);

—

samo dokončno odloči o zadevi in Izvedbeno Uredbo Sveta (EU) št. 1251/2009 z dne 18. decembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1911/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata s poreklom, med drugim, iz Rusije (1), v delu, ki se nanaša na pritožnico, razglasi za nično;

—	Svetu naloži stroške postopka pred Sodiščem in postopka pred Splošnim sodiščem, vključno s stroški pritožnice na obeh stopnjah;

—	intervenientki Fertilizers Europe naloži plačilo njenih stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in stroškov morebitne intervencije v postopku pred Splošnim sodiščem, vključno s stroški, zaradi teh intervencij nastalih pritožnici.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da:

—

je Splošno sodišče nepravilno razlagalo člen 2(5), prvi pododstavek, temeljne protidampinške uredbe in posledično ustrezno določbo člena 2.2.1.1, prvi pododstavek, Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (v nadaljevanju: SSP) v Prilogi 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO);

—	je Splošno sodišče potrdilo nepravilno pravno razlago in kršitev člena 2(3) temeljne protidampinške uredbe in posledično ustrezne določbe člena 2(2) SSP;

—

Splošno sodišče ni opravilo pravilne pravne presoje glede na eni strani člena 2(5), drugi stavek, in na drugi strani člena 2(7)b temeljne protidampinške uredbe, ter posledično podalo nepravilno pravno razlago uvodnih določb 3 in 4 preambule Uredbe Sveta (ES) št. 1972/2002 (2) in posledično drugega stavka člena 2(5), prvi pododstavek, ter prav tako ni zagotovilo skladnosti med to razlago/določbo in SSP;

—	je Splošno sodišče potrdilo kršitev člena 2(6)c temeljne protidampinške uredbe in očitne napake pri presoji.

(1) UL L 338, str. 5.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1972/2002 z dne 5. novembra 2002 o spremembah Uredbe (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 132).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/25

Tožba, vložena 6. maja 2013 – Evropska komisija proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-248/13)

2013/C 171/48

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall, J.-P. Keppenne in D. Martin, agenti)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Svet s tem, da ni sprejel predloga Komisije o Uredbi Sveta s katero se z učinkom od 1 julija 2012 prilagodijo osebni prejemki in pokojnine uradnikov ter drugih uslužbencev Evropske unije in korekcijski količniki, ki se uporabljajo za te osebne prejemke in pokojnine, ni izpolnil obveznosti iz Kadrovskih predpisov za uradnike.

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V tožbi tožeča stranka navaja, da je Svet nezakonito opustil sprejetje predloga Uredbe, ki ga je podala Komisija, o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov na podlagi člena 3 Priloge XI k Kadrovskim predpisom, čeprav iz zavezujočega besedila tega člena izhaja, da je metoda za letno prilagoditev teh osebnih prejemkov in pokojnin avtomatičen postopek, ki Svetu ne pušča nobenega polja proste presoje. Prej navedeni člen namreč Svetu nalaga, da sprejme predlog Komisije pred 31. decembrom tekočega leta. Komisija očita Svetu, da se je omejil na ugotovitev, da ni zagotovljena kvalificirana večina za sprejetje predloga Komisije, ki se nanaša, prvič, na prilagoditev plač, in, drugič, na korekcijske količnike, določene v prilogi XI Kadrovskih predpisov. Po mnenju tožeče stranke je Svet dejansko in brez obrazložitve uporabil člen 10 Priloge XI in s tem kršil prerogative Komisije in Parlamenta. S tem Svet ni kršil le prej navedenih določb, temveč tudi načelo institucionalnega ravnovesja in zlorabil pooblastila.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 25. aprila 2013 – Bell & Ross proti UUNT – KIN (Ohišje zapestne ure)

(Zadeva T-80/10) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za ugotavljanje ničnosti - Registriran model Skupnosti, ki predstavlja ohišje zapestne ure - Prejšnji model - Razlog za ničnost - Neobstoj individualnosti - Neobstoj drugačnega celotnega vtisa - Seznanjen uporabnik - Stopnja svobode oblikovalca - Členi 4, 6 in 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002 - Povezanost z nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti - Sodišče za model Skupnosti - Člen 91 Uredbe št. 6/2002)

2013/C 171/49

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Bell & Ross BV (Zoetermeer, Nizozemska) (zastopnik: S. Guerlain, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: KIN AB (Upplands Väsby, Švedska) (zastopnika: M. Nielsen in C. Galichet, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 9. decembra 2009 (zadeva R 1285/200-3) v zvezi s postopkom za ugotavljanje ničnosti med Klockgrossisten i Norden AB in Bell & Ross BV.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Bell & Ross BV se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, ki so KIN AB nastali v postopku pred odborom za pritožbe.

(1) UL C 113, 1.5.2010.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 6. maja 2013 – Kieffer Omnitec proti Komisiji

(Zadeva T-288/11) (1)

(Javna naročila storitev - Postopek javnega razpisa - Vzdrževanje sistemov HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija), sprinklerskih sistemov in vodnih ter sanitarnih sistemov v zgradbi Joseph Bech v Luxembourgu - Zavrnitev ponudbe ponudnika - Enako obravnavanje - Preglednost - Sorazmernost - Očitna napaka pri presoji - Obveznost obrazložitve)

2013/C 171/50

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: A+P Kieffer Omnitec Sàrl (Luxembourg, Luksemburg) (zastopniki: A. Delvaux, V. Bertrand in M. Devos, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: A. M. Rouchaud-Joët in S. Delaude, agenta, skupaj z V. Vanden Ackerjem, odvetnikom)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 1. aprila 2011, s katero je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke v postopku javnega razpisa za sklenitev pogodbe za vzdrževanje sistemov HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija), sprinklerskih sistemov in vodnih ter sanitarnih sistemov v zgradbi Joseph Bech v Luxembourgu ponudniku (UL 2010/S 241-367523), in s katero je bilo naročilo oddano drugemu ponudniku.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	A+P Kieffer Omnitec Sàrl se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 252, 27.8.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2013 – Alumina proti Svetu

(Zadeva T-304/11) (1)

(Damping - Uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine - Normalna vrednost - Reprezentativnost domače prodaje - Stopnja dobička - Običajni potek trgovanja)

2013/C 171/51

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Alumina d.o.o. (Zvornik, Bosna in Hercegovina) (zastopnika: J. F. Bellis in B. Servais, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: J. P. Hix, zastopnik, skupaj z G. Berrischem in A. Polcynom, odvetnikoma)

Intervenientka v podporo toženi stranki: Evropska komisija (zastopnika: É. Gippini Fournier in H. van Vliet, zastopnika)

Predmet

Razglasitev ničnosti Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 464/2011 z dne 11. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine (UL L 125, str. 1).

Izrek

1.	Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 464/2011 z dne 11. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine se v delu, v katerem se nanaša na družbo Alumina d.o.o., razglasi za nično.

2.	Svet Evropske unije poleg svojih stroškov nosi tudi stroške družbe Alumina.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 226, 30.7.2011.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2013 – Boehringer Ingelheim International proti UUNT (RELY-ABLE)

(Zadeva T-640/11) (1)

(Znamka Skupnosti - Mednarodna registracija, ki označuje Evropsko skupnost - Besedna znamka RELY ABLE - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Odvečni razlog)

2013/C 171/52

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Boehringer Ingelheim International GmbH (Ingelheim am Rhein, Nemčija) (zastopniki: V. von Bomhard, A. Renck in C. Steudtner, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. septembra 2011 (zadeva R 756/2011-4) v zvezi z mednarodno registracijo, ki označuje Evropsko skupnost, besednega znaka RELY ABLE.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Boehringer Ingelheim International GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 58, 25.2.2012.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2013 – ABC-One proti UUNT (SLIM BELLY)

(Zadeva T-61/12) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke Skupnosti SLIM BELLY - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2013/C 171/53

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: ABC-One Produktions- und Vertriebs GmbH (Villach St. Magdalen, Avstrija) (zastopnik: S. Merz, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Walicka, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 17. novembra 2011 (zadeva R 1077/2011-1) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka SLIM BELLY kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi ABC-One Produktions- und Vertriebs GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 98, 31.3.2012.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/28

Tožba, vložena 28. marca 2013 – Skype proti UUNT – British Sky Broadcasting in Sky IP International (SKYPE)

(Zadeva T-183/13)

2013/C 171/54

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Skype (Dublin, Irska) (zastopniki: I. Fowler, solicitor, J. Schmitt, odvetnik, in J. Mellor, QC)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Drugi stranki pred odborom za pritožbe: British Sky Broadcasting Group plc (Isleworth, Združeno kraljestvo) in Sky IP International Ltd (Isleworth)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. januarja 2013 v zadevi R 2398/2010-4;

—	plačilo stroškov postopka naloži toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „SKYPE“ – prijava znamke skupnosti št. 3 660 065 za storitve iz razreda 38

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: drugi stranki pred odborom za pritožbe

Navajana znamka ali znak: besedna znamka „SKY“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 38, in 41 – prijava znamke Skupnosti št. 3 203 411

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru za vse zadevne proizvode in storitve

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/28

Tožba, vložena 28. marca 2013 – Skype proti UUNT – British Sky Broadcasting in Sky IP International (SKYPE)

(Zadeva T-184/13)

2013/C 171/55

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Skype (Dublin, Irska) (zastopniki: I. Fowler, solicitor, J. Schmitt, odvetnik, in J. Mellor, QC)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Drugi stranki pred odborom za pritožbe: British Sky Broadcasting Group plc (Isleworth, Združeno kraljestvo) and Sky IP International Ltd (Isleworth)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 30. januarja 2013 v zadevi R 121/2011-4;

—	plačilo stroškov postopka naloži toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „SKYPE“ – prijava znamke skupnosti št. 4 521 084 za proizvode in storitve iz razredov 9, 38 in 42

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: drugi stranki pred odborom za pritožbe

Navajana znamka ali znak: besedna znamka „SKY“ za proizvode in storitve iz razredov 9, 38, 41 in 42 – prijava znamke Skupnosti št. 3 203 411

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru za vse zadevne proizvode in storitve

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/29

Tožba, vložena 2. aprila 2013 – Jannatian proti Svetu

(Zadeva T-187/13)

2013/C 171/56

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Mahmoud Jannatian (Teheran, Iran) (zastopnika: E. Rosenfeld in S. Monnerville, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, razglasi za nično: (i) Skupno stališče Sveta 2008/479/SZVP z dne 23. junija 2008 o spremembi Skupnega stališča 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1); (ii) Sklep Sveta z dne 23. junija 2008 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (2008/475/ES) (2); (iii) Skupno stališče Sveta 2008/652/SZVP z dne 7. avgusta 2008 o spremembi Skupnega stališča 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (3); (iv) Sklep Sveta 2009/840/SZVP z dne 17. novembra 2009 o izvajanju Skupnega stališča 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (4); (v) Sklep Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (5); (vi) Sklep Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (6); (vii) Uredbo Sveta (ES) št. 1100/2009 z dne 17. novembra 2009 o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Sklepa 2008/475/ES (7); (viii) Uredbo Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (8); ter (ix) Uredbo Sveta št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 (9); in

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: neobstoj pristojnosti Sveta

—	Tožeča stranka navaja, da lahko Svet v skladu s členom 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije omejevalne ukrepe sprejme le na skupni predlog Komisije in visokega predstavnika Unije. Svet je izpodbijane sklepe in uredbe sprejel sam. Sprejel jih je torej nepristojen organ.

Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve

—

Tožeča stranka trdi, da je obrazložitev uvrstitve M. Jannatiana na seznam v Prilogi II preveč nenatančna, da bi izpolnjevala zahteve, ki jih glede obveznosti obrazložitve določa sodna praksa. Da bi Svet izpolnil obveznost obrazložitve, bi moral dokazati konkretne in posebne elemente, ki so značilni za dejansko podporo, ki naj bi jo tožeča stranka dajala vladi Irana oziroma jedrskim dejavnostim Irana, ki so nevarne z vidika širjenja jedrskega orožja. Izpodbijani sklepi in uredbe torej niso obrazloženi.

Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljnih pravic tožeče stranke

—

Tožeča stranka trdi: prvič, izpodbijani sklepi in uredbe v delu, v katerem niso obrazložene zato kršijo pravico tožeče stranke do obrambe; drugič, nezakonitost izpodbijanih sklepov in uredb vpliva na te postopke, ker na eni strani ovira tožečo stranko pri ustrezni obrambi in na drugi strani ovira Sodišče pri nadzoru zakonitosti sklepov in uredb. Zato je kršena pravica tožeče stranke do učinkovitega sodnega nadzora in nazadnje, ker je tožeči stranki kršena pravica do obrambe in ker se Sodišče ovira pri nadzoru zakonitosti izpodbijanih sklepov in uredb v zvezi z zamrznitvijo sredstev, ki so po naravi „posebej omejevalni“, je tožeči stranki neutemeljeno omejena lastninska pravica.

Četrti tožbeni razlog: neobstoj dokazov proti tožeči stranki

—	Tožeča stranka trdi, da Svet ni predložil dokazov in podatkov, na katere se je skliceval pri sprejetju izpodbijanih sklepov in uredb.

Peti tožbeni razlog: nepravilnost dejstev

—

Tožeča stranka navaja, da nasprotno s tem, kar je navedeno v izpodbijanih sklepih in uredbah, tožeča stranka na dan njene uvrstitve na seznam oseb in podjetij, ki spadajo v področje omejevalnih ukrepov, ni bila več namestnik vodje iranske organizacije za atomsko energijo. Svet je zato napačno uporabil pravo, ko je tožečo stranko uvrstil na seznam samo zato, ker je bila na dan sprejetja izpodbijanih sklepov in uredb namestnik vodje iranske organizacije za atomsko energijo.

Šesti tožbeni razlog: napačna uporaba prava

—

Tožeča stranka navaja, da se člen 20(b) sam po sebi ne uporabi za fizične osebe, ki so na vodstvenih položajih v podjetjih, ki so na seznamu v Prilogi VIII. Poleg tega člen 20(b) določa uvrstitev fizičnih oseb, „ki sodelujejo, so neposredno povezane ali podpirajo jedrske dejavnosti Irana, nevarne z vidika širjenja orožja“ na seznam. Svet je s tem, da je tožečo stranko uvrstil na seznam v Prilogi II, ne da bi predložil kakršenkoli dokaz o aktivni in dejanski podpori jedrskih dejavnosti Irana v času njene uvrstitve na seznam v Prilogi II, napačno uporabil pravo.

Sedmi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji dejstev in kršitev načela sorazmernosti

—

Tožeča stranka navaja, da v obravnavani zadevi noben cilj v splošnem interesu ne opravičuje uporabe takih strogih omejevalnih ukrepov za fizične osebe, ki so – čeprav le za kratek čas – na vodstvenih položajih iranske organizacije za atomsko energijo. Poleg tega, čeprav bi bilo treba šteti, da so ukrepi opravičeni zaradi ciljev v splošnem interesu, bi bili izpodbojni z vidika spoštovanja razumne sorazmernosti med uporabljenim sredstvi in uresničevanim ciljem.

(1) UL L 163, str. 43.

(2) UL L 169, str. 29.

(3) UL L 213, str. 58.

(4) UL L 303, str. 64.

(5) UL L 195, str. 39.

(6) UL L 281, str. 81.

(7) UL L 303, str. 31.

(8) UL L 281, str. 1.

(9) UL L 88, str. 1.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/30

Tožba, vložena 2. aprila 2013 – Transworld Oil Computer Centrum in drugi proti Eurojustu

(Zadeva T-192/13)

2013/C 171/57

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeče stranke: Transworld Oil Computer Centrum BV (Berg en Dal, Nizozemska), Transworld Payment Solutions Ltd (Bermudi), Transworld ICT Solutions Ltd (Bangalore, Indija), Transworld Oil USA, Inc. (Houston, Združene države Amerike), Bermuda First Curaçao Ltd (Bermudi) in Johannes Christiaan Martinus Augustinus Maria Deuss (Bermudi) (zastopnik: T. Barkhuysen, odvetnik)

Tožena stranka: Eurojust

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	potrdilno odločbo Eurojusta z dne 2. februarja 2013 razglasi za nično,

—	Eurojustu naloži, naj na podlagi potrdilne prošnje z dne 31. decembra 2012 ponovno odloči ob upoštevanju pravne presoje Splošnega sodišča,

—	Eurojustu naloži plačilo stroškov, nastalih v zvezi z obravnavo tožbe in s potrdilno prošnjo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo pet razlogov.

Prvi tožbeni razlog: Eurojust naj ne bi preizkusil vseh pravnih podlag, na katere so se sklicevale tožeče stranke

—

Prošnja za informacije z dne 4. oktobra 2012 in potrdilna prošnja za informacije z dne 31. decembra 2013 naj bi temeljili na različnih pravnih podlagah, med drugim tudi na členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter členih 8(2), 41 (2) in 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2010, C 83, str. 389). Toda Eurojust naj bi v izpodbijani odločbi odločil izključno na podlagi določb o dostopu do dokumentov Eurojusta. Drugih pravnih podlag, na katere se sklicujejo tožeče stranke, naj Eurojust neupravičeno ne bi upošteval.

Drugi tožbeni razlog: odločba naj ne bi bila sprejeta z zahtevano skrbnostjo in naj bi bila pomanjkljivo obrazložena

—

Eurojust naj ne bi zagotovil zaprošenih informacij, pri čemer naj bi se skliceval na izjeme, ki naj bi bile določene v členu 4(1)(a) in (b) določb o dostopu do dokumentov Eurojusta. Vendar naj Eurojust v izpodbijani odločbi ne bi oziroma naj ne bi dovolj obrazložil, zakaj in koliko naj bi se v obravnavanem primeru uporabile te izjeme.

Tretji tožbeni razlog: Eurojust naj bi napačno uporabil izjemi „nacionalne preiskave v teku“ in „boj proti težjim kaznivim dejanjem“, določeni v členu 4(1)(a) določb o dostopu do dokumentov

—

Tožeče stranke naj bi utemeljeno in upravičeno sumile, da so organi kazenskega pregona pri kazenskopravni poizvedbi oziroma preiskavi ravnali protipravno. Da bi podkrepile ta sum, naj bi med drugim pri Eurojustu vložile prošnjo za informacije. Eurojust naj bi trdil, da zaprošenih informacij ni mogoče zagotoviti, ker naj bi potekale še sodne poizvedbe. Tožeče stranke menijo, da se Eurojust neupravičeno in brez zadostne obrazložitve sklicuje na ti izjemi.

Četrti tožbeni razlog: Eurojust naj bi napačno uporabil izjemo „posameznikova zasebnost in celovitost“, določeno v členu 4(1)(b) določb o dostopu do dokumentov

—

Eurojust naj ne bi niti trdil niti dokazal, da so zaprošeni dokumenti vsebovali osebne podatke o tretjih osebah. Poleg tega naj zgolj okoliščina, da dokument vsebuje osebne podatke, ne bi nujno pomenila posega v posameznikovo zasebnost in celovitost. Morebitne izjave uradnikov, ki niso podane v lastnem imenu, naj ne bi mogle upravičiti zavrnitve zaprošenih informacij.

Če bi bil podan poseg v posameznikovo celovitost in zasebnost, naj bi moral Eurojust določiti, ali in kako – morebiti v zaupni različici ali zgolj deloma – je treba omogočiti dostop do zaprošenih dokumentov. Eurojust naj neupravičeno ne bi storil niti tega.

Peti tožbeni razlog: Eurojust naj bi napačno uporabil izjemo „spoštovanje upoštevnih določb v zvezi s poslovnimi skrivnostmi“, določeno v členu 4(1)(a) določb o dostopu do dokumentov

Sklicevanje na to izjemo naj ne bi bilo upravičeno. Tožeče stranke naj ne bi mogle vedeti, katere določbe o zaupnosti se uporabijo v obravnavanem primeru, in dvomile naj bi, da se uporabljajo določbe o zaupnosti, ki preprečujejo dostop do zaprošenih dokumentov.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/31

Tožba, vložena 3. aprila 2013 – dm-drogerie markt proti UUNT – V-Contact (CAMEA)

(Zadeva T-195/13)

2013/C 171/58

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: dm-drogerie markt GmbH & Co. KG (Karlsruhe, Nemčija) (zastopnika: B. Beinert in O. Bludovsky, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: V-Contact Kft (Szada, Madžarska)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 17. januarja 2013 (pritožba, ki se nanaša na postopek z ugovorom št. R 452/2012-1) razveljavi in kot popravek znamko prijavitelja izbriše;

—	podredno, odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 17. januarja 2013 (pritožba, ki se nanaša na postopek z ugovorom št. R 452/2012-1) razveljavi in zadevo vrne Uradu za usklajevanje;

—	še bolj podredno, odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 17. januarja 2013 (pritožba, ki se nanaša na postopek z ugovorom št. R 452/2012-1) razveljavi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „CAMEA“ med drugim za proizvode iz razredov 3, 5 in 16 – prijava znamke Skupnosti št. 9 279 928

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Navajana znamka ali znak: mednarodna registracija, ki označuje med drugim Evropsko unijo in pokriva proizvode iz razredov 3, 5 in 8

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/31

Tožba, vložena 5. aprila 2013 – Nanu-Nana Joachim Hoepp proti UUNT – Stal-Florez Botero (la nana)

(Zadeva T-196/13)

2013/C 171/59

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Nanu-Nana Joachim Hoepp GmbH & Co. KG (Bremen, Nemčija) (zastopnik: T. Boddien, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Lina M. Stal-Florez Botero (Maarssen, Nizozemska)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—

naj razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 29. januarja 2013 v zadevi R 300/2012-1 v zvezi s postopkom za ugotavljanje ničnosti št. 000005025 C (znamka Skupnosti št. 005205125) med družbama Nanu-Nana Joachim Hoepp GmbH & Co. KG in Lina M. Stal-Florez Botero h.o.d.n. La Nana;

—	naj toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka „la nana“ za proizvode iz razredov 16, 20 in 24 – registracija znamke Skupnosti št. 5 205 125

Imetnik znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: Zahteva za ugotovitev ničnosti je temeljila na razlogih iz člena 8(1)(b) v povezavi s členom 53(1)(a) Uredbe Sveta št. 207/2009.

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti v celoti na podlagi člena 57(2) in (3) Uredbe Sveta št. 207/2009

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 53(1)(a) v povezavi s členi 8(1)(b), 57(2) in (3) ter 78(1)(f) Uredbe Sveta št. 207/2009.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/32

Tožba, vložena 8. aprila 2013 – Imax proti UUNT – Himax Technologies (IMAX)

(Zadeva T-198/13)

2013/C 171/60

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Imax Corporation (Mississauga, Kanada) (zastopnika: V. von Bomhard, odvetnik, in K. Hughes, Solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Himax Technologies, Inc. (Tainan County, Tajvan)

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo petega odbora UUNT za pritožbe z dne 23. januarja 2013 v zadevi R 740/2012-5; in

—	stroške postopka naloži toženi stranki oziroma drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe, če ta intervenira.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „IMAX“ za proizvode iz razredov 9, 41 in 45 – registracija znamke Skupnosti št. 9 392 556

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v ugovoru: registraciji znamk Skupnosti št. 4 411 658 in št. 4 411 641 figurativne znamke „Himax“ za proizvode in storitve iz razredov 9 in 42

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/32

Pritožba, ki jo je 9. aprila 2013 vložila Patrizia De Luca zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 30. januarja 2013 v zadevi De Luca proti Komisiji, F-20/06

(Zadeva T-200/13 P)

2013/C 171/61

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Patrizia De Luca (Bruselj, Belgija) (zastopnika: S. Orlandi in J.-N. Louis, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije in Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi in odloči, da se

—	sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 30. januarja 2013 v zadevi De Luca proti Komisiji (F-20/06 RENV, še neobjavljena v ZOdl.) razveljavi;

—	odloča na podlagi novih določb,

—

ugotovi in odloči, da se

—	odločba Evropske komisije z dne 23. februarja 2005 o imenovanju pritožnice za administratorja v delu, v katerem je določena njena razvrstitev v naziv A*9, plačilni razred 2, razglasi za nično;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja nekaj pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na napačno uporabo prava:

—

ker naj bi Sodišče za uslužbence sodbo Splošnega sodišča z dne 14. decembra 2011 v zadevi De Luca proti Komisiji, T-563/10 P, razlagalo tako, da omejuje preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe na prvi stopnji samo na učinke uporabe pravil o zaposlovanju po analogiji, ne da bi se upoštevala prevlada določb, ki se uporabljajo na področju običajnega razvoja kariere;

—

ker naj bi Sodišče za uslužbence sklenilo, da se člen 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije lahko uporabi po analogiji, pri čemer je ugotovilo, da to ne pomeni nobene ugodnosti za tožečo stranko glede kariere in da bo omejena ugodnost iz naslova plače postopoma prenehala;

—	ker naj Sodišče za uslužbence ne bi preizkusilo zakonitosti člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in njegove uporabe po analogiji za tožečo stranko ob upoštevanju načel enakega obravnavanja in upravičenosti do kariere;

—	ker bi Sodišče za uslužbence moralo preveriti, ne pa pritožnica dokazati, očitno neustreznost uporabe člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom;

—

ker naj bi Sodišče za uslužbence najprej brez poglobljene preučitve zavrnilo trditev pritožnice, ki se nanaša na kršitev enakega obravnavanja, ki izhaja iz dejstva, da naj bi bila upravičenost uradnikov do napredovanja na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov kljub spremembam predpisov ohranjena, kar pa naj za pritožnico zaradi uporabe člena 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne bi veljalo.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/33

Tožba, vložena 9. aprila 2013 – Group’Hygiène proti Komisiji

(Zadeva T-202/13)

2013/C 171/62

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Group’Hygiène (Pariz, Francija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

v skladu s členom 263 PDEU razglasi za nično s takojšnjim učinkom Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, v delu v katerem so z njo prebijala, razen tistih, ki se uporabljajo za industrijsko rabo, dodana na seznam primerov embalaže;

—	Evropski komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost Komisije, saj naj Komisijana podlagi svoje pristojnosti izvajanja, ne bi smela spremeniti bistvenih elementov temeljne ureditve. Ker naj bi bila z Direktivo 2013/2/UE (1) opredelitev embalaže razširjena na proizvode, ki naj ne bi bili navedeni v Direktivi 94/62/ES (2), naj Komisija ne bi bila pristojna za sprejetje Direktive 2013/2/EU.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 296 PDEU in splošnih načel prava Evropske unije o obveznosti obrazložitve, saj v Direktivi 2013/2/EU niso pojasnjeni razlogi, zakaj naj bi bila zgolj nekatera prebijala embalaža. Tožeča stranka trdi, da je bila obrazložitev akta še toliko bolj potrebna, ker izpodbijani ukrep pomeni spremembo stališča glede na prejšnja stališča organov Evropske unije na tem področju.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev Direktive 94/62/ES, saj naj bi bilo očitno, da prebijal ni mogoče opredeliti kot embalaže, saj je prebijalo povsem notranji element proizvoda, in ne ustreza pravni opredelitvi embalaže iz Direktive 94/62/ES.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela enakosti, saj so z Direktivo 2013/2/EU primerljivi položaji obravnavani različno, ker direktiva industrijskih prebijal ne opredeljuje kot embalaže, medtem ko so industrijska prebijala in neindustrijska prebijala v objektivno primerljivem položaju, in bi bili, ker gre za proizvode, ki imajo značilnosti podobne prebijalom, izključeni iz kategorije embalaže.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načeli pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo, ker je z Direktivo 2013/2/EU nenadno in brez prehodnih ukrepov postavljena pod vprašaj rešitev, ki jo je sprejel zakonodajalec Evropske unije, in v skladu s katero prebijala niso embalaže v smislu Direktive 94/62/ES.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, saj naj bi izpodbijani ukrep povzročil nesorazmerne finančne posledice za gospodarske subjekte tega sektorja, ker za razliko od drugih industrij, za katere velja ureditev v zvezi z embalažo, proizvajalci prebijal ne bi mogli zmanjšati količine proizvedenih prebijal, ker je ta absolutno potrebna in vključena v proizvode.

(1) UL L 37, str. 10.

(2) Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 13, str. 349).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/34

Tožba, vložena 8. aprila 2013 – Stance proti UUNT – Pokarna (STANCE)

(Zadeva T-206/13)

2013/C 171/63

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Stance, Inc. (San Clemente, Združene države) (zastopnika: R. Kunze in G. Würtenberger, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Pokarna Ltd (Secundrabad, Indija)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo petega odbora za pritožbe z dne 1. februarja 2013 v zadevi R 885/2012-5 v zvezi z ugovorom – na podlagi registracije znamke Skupnosti št. 005 491 329 – zoper prijavo znamke Skupnosti št. 008 957 516„STANCE“;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „STANCE“ za proizvode iz razreda 25 – prijava znamke Skupnosti št. 8 957 516

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe

Navajana znamka ali znak: registracija črno-bele figurativne znamke Skupnosti „STANZA“ za proizvode in storitve iz razredov 25 in 35

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru za vse navedene proizvode

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev členov 65, 8(1)(b), 75, 76(1), (2) in 83 Uredbe Sveta št. 207/2009.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/34

Tožba, vložena 10. aprila 2013 – 1872 Holdings proti UUNT – Havana Club International (THE SPIRIT OF CUBA)

(Zadeva T-207/13)

2013/C 171/64

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: 1872 Holdings vof (Amsterdam, Nizozemska) (zastopnik: M. Antoine-Lalance, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Havana Club International, SA (Havana, Kuba)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega odbora Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 31. januarja 2013 v zadevi R 684/2012-1;

—	UUNT naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „THE SPIRIT OF CUBA“ za proizvode in storitve iz razredov 33, 35 in 42 – registracija znamke Skupnosti št. 2 109 106

Imetnik znamke Skupnosti: tožeča stranka

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Obrazložitev zahteve za ugotovitev ničnosti: zahteva za ugotovitev ničnosti temelji na členih 52(1)(a) in 7(1)(b), (c) in (g) Uredbe Sveta št. 207/2009

Odločba oddelka za izbris: razglasitev ničnosti izpodbijane znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe Sveta št. 207/2009.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/35

Tožba, vložena 15. aprila 2013 – Typke proti Komisiji

(Zadeva T-214/13)

2013/C 171/65

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Rainer Typke (Hasbergen, Nemčija) (zastopnika: B. Cortese in A. Salerno, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost odločbe Evropske komisije z dne 5. februarja 2013, s katero je zavrnila potrdilno prošnjo tožeče stranke za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 (1) – v postopku GESTDEM 2012/3258;

—	razglasi ničnost zavrnilne odločbe zaradi molka Evropske komisije z dne 13. marca 2013 v zvezi s potrdilno prošnjo tožeče stranke za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 – v postopku GESTDEM 2013/0068;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev členov 2 in 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 ter ostalih določb navedene uredbe, ker:

—	Trditev Komisije, češ da prošnja tožeče stranke ne spada na področje Uredbe (ES) št. 1049/2001, ker naj bi se nanašala na ustvarjanje novih dokumentov, in ne na dostop do že obstoječih, je neutemeljena;

—	Trditev Komisije, češ da je prošnja tožeče stranke nesorazmerna in zato nedopustna, tudi v primeru možnosti odobritve delnega dostopa, je neutemeljena;

—	Trditev Komisije, češ da prošnji tožeče stranke nasprotuje potreba po nerazkritju osebnih podatkov tretjih oseb, je neutemeljena; in

—	Trditev Komisije, češ da prošnji tožeče stranke nasprotuje potreba po ohranitvi zaupnosti postopka natečajne komisije in potreba po zaščiti njenega postopka odločanja, je neutemeljena.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/35

Tožba, vložena 22. aprila 2013 – Cofresco Frischhalteprodukte proti Komisiji

(Zadeva T-223/13)

2013/C 171/67

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Cofresco Frischhalteprodukte GmbH & Co. KG (Minden, Nemčija) (zastopnik: H. Weil, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med proizvode, ki štejejo za embalažo, uvršča „zvitke, cevi in valje, okrog katerih je navit upogljiv material (npr. plastična folija, aluminij, papir)“;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja pet tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni prvim petim tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/36

Tožba, vložena 22. aprila 2013 – Melitta France proti Komisiji

(Zadeva T-224/13)

2013/C 171/68

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Melitta France (Chezy-sur-marne, Francija) (zastopnik: H. Weil, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja pet tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni prvim petim tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/36

Pritožba, ki jo je 14. aprila 2013 vložil Luigi Marcuccio zoper sklep, ki ga je 6. februarja 2013 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-67/12, Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-226/13 P)

2013/C 171/69

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugodi vsem predlogom, ki jih je pritožnik vložil na prvi stopnji;

—	toženi stranki naloži, naj pritožniku plača stroške, ki so mu nastali na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik se v tej zadevi izpodbija sklep Sodišča za uslužbence z dne 6. februarja 2013, s katerim je to kot očitno neutemeljeno zavrnilo tožbo za razglasitev ničnosti odločbe, s katero je Evropska komisija zavrnila njegov predlog za povračilo škode, ki naj bi mu nastala, ker je bil dopis v zvezi z izvršitvijo sodbe Sodišča za uslužbence z dne 4. novembra 2008 v zadevi F-41/06, Marcuccio proti Komisiji, poslan odvetniku, ki ga je zastopal v postopku s pritožbo zoper to sodbo, na eni strani, in za naložitev Komisiji, da povrne škodo, ki naj bi mu nastala zaradi te okoliščine, na drugi strani.

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja popolno neobrazloženost zavrnitve odškodninskega zahtevka, tudi zaradi nezadostne preučitve, potvarjanja in izkrivljanja dejstev, arbitrarnost, napačno in nerazumno razlago in uporabo:

—	pravnih pravil o nepogodbeni odgovornosti institucij Evropske unije;

—	pojma obveznosti obrazložitve, ki velja za vse institucije Evropske unije in za sodišča Evropske unije;

—	pojma nezakonitega ravnanja institucije Evropske unije.

Pritožnik zatrjuje tudi nezakonitost odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/37

Tožba, vložena 23. aprila 2013 – Wepa Lille proti Komisiji

(Zadeva T-231/13)

2013/C 171/71

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Wepa Lille (Bousbecque, Francija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/37

Tožba, vložena 23. aprila 2013 – SCA Hygiène Products proti Komisiji

(Zadeva T-232/13)

2013/C 171/72

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: fdas (SCA Hygiène Products (Tremblay en France, Francija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/38

Tožba, vložena 23. aprila 2013 – Hartmann proti Komisiji

(Zadeva T-233/13)

2013/C 171/73

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Paul Hartmann SA (Châtenois, Francija) (zastopnika: J. M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/38

Tožba, vložena 23. aprila 2013 – Lucart France proti Komisiji

(Zadeva T-234/13)

2013/C 171/74

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Lucart France (Torvilliers, Francija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/38

Tožba, vložena 23. aprila 2013 – Gopack proti Komisiji

(Zadeva T-235/13)

2013/C 171/75

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: fdas (Manosque, Francija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/38

Tožba, vložena 23. aprila 2013 – CMC France proti Komisiji

(Zadeva T-236/13)

2013/C 171/76

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: CMC France (Châtenois, Francija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/39

Tožba, vložena 23. aprila 2013 – SCA Tissue France proti Komisiji

(Zadeva T-237/13)

2013/C 171/77

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: SCA Tissue France (Bois Colombes, Francija) (zastopnika: J. M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/39

Tožba, vložena 24. aprila 2013 – Delipapier proti Komisiji

(Zadeva T-238/13)

2013/C 171/78

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Delipapier (Frouard, Francija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/39

Tožba, vložena 30. aprila 2013 – ICT proti Komisiji

(Zadeva T-243/13)

2013/C 171/79

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Industrie Cartarie Tronchetti SpA (ICT) (Borgo a Mozzano, Italija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/40

Tožba, vložena 2. maja 2013 – Industrie Cartarie Tronchetti Ibérica proti Komisiji

(Zadeva T-244/13)

2013/C 171/80

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Industrie Cartarie Tronchetti Ibérica, SL (Madrid, Španija) (zastopnika: J.-M. Leprêtre in N. Chahid-Nouraï, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 PDEU za nično s takojšnjim učinkom razglasi Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, in sicer ker med primere embalaže uvršča sponke, z izjemo tistih za industrijsko uporabo;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja šest tožbenih razlogov, ki so v bistvu enaki ali podobni tožbenim razlogom, navedenim v zadevi Group’Hygiène proti Komisiji, T-202/13.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/41

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 24. aprila 2013 – CB proti Komisiji

(Zadeva F-73/11) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Javni natečaj - Objava natečaja EPSO/AD/181/10 - Nepripustitev k ocenjevalnim preizkusom)

2013/C 171/84

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: CB (Bruselj, Belgija) (zastopniki: S. Rodrigues, C. Bernard-Glanz in A. Blot, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. J. Currall, zastopnik, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe o nepripustitvi tožeče stranke k ocenjevalnim preizkusom v okviru natečaja EPSO/AD/181/10.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Evropska komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila CB.

3.	CB nosi polovico svojih stroškov.

(1) UL C 282, 24.9.2011, str. 53.

15.6.2013

Uradni list Evropske unije

C 171/41

Sodba Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 24. aprila 2013 – Demeneix proti Komisiji

(Zadeva F-96/12) (1)

(Javni uslužbenci - Javni natečaj - Neuvrstitev na rezervni seznam - Zahteve v zvezi z delovnimi izkušnjami - Obseg diskrecijske pravice)

2013/C 171/85

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Laurent Demeneix (Bruselj, Belgija) (zastopnika: L. Levi in A. Blot, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: B. Eggers in G. Gattinara, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti sklepa natečajne komisije EPSO/AD/207/11, s katerim je bil potrjen sklep, da se tožeča stranka ne uvrsti na rezervni seznam, ker ne izpolnjuje nekaterih posebnih pogojev za pristop k temu natečaju, in odškodninski zahtevek.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Laurent Demeneix nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

(1) UL C 343, 10.11.2012, str. 23.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2013.171.slv
Uradni list Evropske unije		C 171

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 56 15. junij 2013

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2013/C 171/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 164, 8.6.2013	1