Uradni list C 317/2010

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/2

Razporeditev sodnikov v senate

2010/C 317/04

Sodišče je na seji 12. oktobra 2010 odločilo razporediti E. Jarašiūnasa v četrti in osmi senat.

Po izvolitvi predsednikov senatov, ki odločajo v sestavi treh sodnikov, in po razporeditvi E. Jarašiūnasa v četrti in osmi senat je sestava četrtega, petega, šestega, sedmega in osmega senata taka:

Četrti senat

J. C. Bonichot, predsednik,

K. Schiemann, L. Bay Larsen, sodnika, C. Toader, A. Prechal, sodnici, in E. Jarašiūnas, sodnik

Peti senat

J.-J. Kasel, predsednik,

A. Borg Barthet, M. Ilešič, E. Levits, M. Safjan, sodniki, in M. Berger, sodnica

Šesti senat

A. Arabadjiev, predsednik,

A. Rosas, U. Lõhmus, A. Ó Caoimh, sodniki, in P. Lindh, sodnica

Sedmi senat

D. Šváby, predsednik,

R. Silva de Lapuerta, sodnica, E. Juhász, G. Arestis, J. Malenovský in T. von Danwitz, sodniki

Osmi senat

K. Schiemann, predsednik,

L. Bay Larsen, sodnik, C. Toader, A. Prechal, sodnici, in E. Jarašiūnas, sodnik

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/3

Seznami za določitev sestave senatov

2010/C 317/06

Sodišče je na seji 12. oktobra 2010 v skladu s členom 11b(2) Poslovnika sestavilo ta seznam za določitev sestave velikega senata:

A. Rosas

E. Jarašiūnas

R. Silva de Lapuerta

A. Prechal

K. Schiemann

M. Berger

E. Juhász

D. Šváby

G. Arestis

M. Safjan

A. Borg Barthet

J.-J. Kasel

M. Ilešič

C. Toader

J. Malenovský

A. Arabadjiev

U. Lõhmus

T. von Danwitz

E. Levits

P. Lindh

A. Ó Caoimh

L. Bay Larsen

Sodišče je na seji 12. oktobra 2010 v skladu s členom 11c(2), prvi pododstavek, Poslovnika sestavilo ta seznam za določitev sestave četrtega senata, ki odloča v sestavi petih sodnikov:

Četrti senat

K. Schiemann

E. Jarašiūnas

L. Bay Larsen

A. Prechal

C. Toader

Sodišče je na seji 12. oktobra 2010 v skladu s členom 11c(2), drugi pododstavek, Poslovnika sestavilo te sezname za določitev sestave senatov treh sodnikov:

Peti senat

A. Borg Barthet

M. Ilešič

E. Levits

M. Safjan

M. Berger

Šesti senat

A. Rosas

U. Lõhmus

A. Ó Caoimh

P. Lindh

Sedmi senat

R. Silva de Lapuerta

E. Juhász

G. Arestis

J. Malenovský

T. von Danwitz

Osmi senat

L. Bay Larsen

C. Toader

A. Prechal

E. Jarašiūnas

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/5

Razporeditev D. Gratsiasa v senate

2010/C 317/11

Na občni seji Splošnega sodišča 26. oktobra 2010, potem ko je sodniško funkcijo nastopil D. Gratsias, je bilo odločeno, da se sklep občne seje z dne 20. septembra 2010 o razporeditvi sodnikov v senate spremeni tako, kot sledi.

Za obdobje od 26. oktobra 2010 do nastopa funkcije bolgarskega člana so sodniki razporejeni tako:

Prvi razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

J. Azizi, predsednik senata, E. Cremona, I. Labucka, sodnici, S. Frimodt Nielsen in D. Gratsias, sodnika.

Tretji razširjeni senat v sestavi petih sodnikov:

O. Czúcz, predsednik senata, E. Cremona, I. Labucka, sodnici, S. Frimodt Nielsen in D. Gratsias, sodnika.

Tretji senat v sestavi treh sodnikov:

O. Czúcz, predsednik senata,

I. Labucka, sodnica,

D. Gratsias, sodnik.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/6

Sodba Sodišča (veliki senat senat) z dne 21. septembra 2010 – Kraljevina Švedska proti Association de la presse internationale ASBL (API), Evropski komisiji (C-514/07), Association de la presse internationale ASBL (API) proti Evropski komisiji (C-528/07), Evropska komisija proti Association de la presse internationale ASBL (API) (C-532/07)

(Združene zadeve C-514/07 P, C-528/07 P in C-532/07 P) (1)

(Pritožba - Pravica dostopa do dokumentov institucij - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Člen 4(2), druga in tretja alinea - Vloge, ki jih je Komisija vložila v postopkih pred Sodiščem in Splošnim sodiščem - Odločba Komisije o zavrnitvi dostopa)

2010/C 317/12

Jezik postopka: angleščina

Stranke

(C-514/07)

Pritožnica: Kraljevina Švedska (zastopniki: S. Johannesson, A. Falk, K. Wistrand in K. Petkovska, zastopniki)

Drugi stranki v postopku: Association de la presse internationale ASBL (API) (zastopniki: S. Völcker in Heithecker, Rechtsanwälte, F. Louis, odvetnik, C. O'Daly solicitor), Evropska komisija (zastopniki: C. Docksey, V. Kreuschitz in P. Aalto, zastopniki)

Intervenientki v podporo tožeči stranki: Kraljevina Danska (zastopnik: B. Weis Fogh, zastopnik), Republika Finska (zastopnik: J. Heliskoski, zastopnik)

(C-528/07)

Tožeča stranka: Association de la presse internationale ASBL (API) (zastopniki: S. Völcker, odvetnik, F. Louis, odvetnik, C. O'Daly, solicitor)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: C. Docksey, V. Kreuschitz in P. Aalto, zastopniki)

Intervenient v podporo toženi stranki: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: E. Jenkinson in S. Behzadi-Spencer, zastopnika, in J. Coppel, barrister)

(C-532/07)

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: C. Docksey, V. Kreuschitz in P. Aalto, zastopniki)

Druga stranka v postopku: Association de la presse internationale ASBL (API) (zastopniki: S. Völcker, odvetnik, F. Louis, odvetnik, C. O'Daly, solicitor)

Intervenient v podporo toženi stranki: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: E. Jenkinson in S. Behzadi-Spencer, zastopnika, in J. Coppel, barrister)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Splošnega sodišča (veliki senat) z dne 12. septembra 2007 v zadevi API proti Komisiji (T-36/04) s katero je Splošno sodišče razglasilo delno ničnost Odločbe Komisije z dne 20. novembra 2003 o zavrnitvi prošnje tožeče stranke za dostop do pisnih vlog, ki jih je Komisija vložila v okviru nekaterih zadev, o katerih odloča Splošno sodišče.

Izrek

1.	Pritožbe se zavrnejo.

2.	Kraljevina Švedska nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija v zvezi s pritožbo v zadevi C-514/07 P.

3.	Association de la presse internationale ASBL (API) nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija v zvezi s pritožbo v zadevi C-528/07 P.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Association de la presse internationale ASBL (API) v zvezi s pritožbo v zadevi C-532/07 P.

5.	Kraljevina Danska, Republika Finska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške v zvezi s pritožbo.

(1) UL C 51, 23.02.2008.

UL C 22, 26.01.2008.

UL C 32, 07.02.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/7

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 30. septembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe VAT and Duties Tribunal, London Tribunal centre – Združeno kraljestvo) – EMI Group Ltd proti The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

(Zadeva C-581/08) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Člen 5(6), drugi stavek - Pojem „vzorci“ - Pojem „darila manjših vrednosti“ - Glasbeni posnetki - Brezplačno razdeljevanje v promocijske namene)

2010/C 317/13

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

VAT and Duties Tribunal, London Tribunal Centre

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EMI Group Ltd

Tožena stranka: The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – VAT and Duties Tribunal, London – Razlaga člena 5(6) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str.1) – Uporaba blaga za namene podjetja, da daje darila manjših vrednosti ali vzorce – Pojem „vzorec“ – Bistvene značilnosti – Glasbeni posnetki v obliki zgoščenk, ki se brezplačno razdeljujejo v promocijske namene

Izrek

„Vzorec“ v smislu člena 5(6), drugi stavek, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je reklamni primerek izdelka, katerega namen je promocija njegove prodaje in ki omogoča, da se lahko ocenijo značilnosti in kakovost tega izdelka, ne da bi prišlo do končne potrošnje, ki ni neločljivo povezana s tako promocijsko transakcijo. Tega pojma ni mogoče omejiti z nacionalnimi predpisi kar na splošno na reklamne primerke, dane v obliki, ki ni na voljo za prodajo, ali na samo prvi primerek iz serije enakih reklamnih primerkov, ki jih davčni zavezanec da istemu prejemniku, ne da bi ti predpisi omogočali upoštevanje narave izdelka, ki ga predstavljajo, in edinstvenega gospodarskega konteksta vsake transakcije, v katerem se razdeljujejo ti reklamni primerki.

Pojem „darila manjših vrednosti“ v smislu člena 5(6), drugi stavek, Šeste direktive 77/388 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim predpisom, ki določajo zgornjo mejo denarne vrednosti v višini, kot je ta, uvedena z zakonodajo iz zadeve v postopku v glavni stvari, to je 50 GBP, za darila, dana isti osebi v katerem koli 12 mesečnem obdobju, ali za darila, ki so del serije ali zaporedja daril.

3.	Člen 5(6), drugi stavek, Šeste direktive 77/388 nasprotuje nacionalnim predpisom, v katerih se šteje, da je bilo blago, ki je „darilo manjše vrednosti“ v smislu te določbe in ki ga davčni zavezanec da različnim osebam, ki imajo skupnega delodajalca, dano isti osebi.

4.	Davčni status prejemnika vzorcev ne vpliva na odgovore na druga vprašanja.

(1) UL C 55, 07.03.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/8

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 30. septembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de Galicia – Španija) – Pedro Manuel Roca Álvarez proti Sesa Start España ETT SA

(Zadeva C-104/09) (1)

(Socialna politika - Enako obravnavanje delavcev in delavk - Direktiva 76/207/EGS - Člena 2 in 5 - Pravica zaposlene matere do odmora - Možnost koriščenja, ki jo ima zaposlena mati ali zaposleni oče - Mati, ki ni zaposlena pri delodajalcu - Izključitev pravice do odmora za zaposlenega očeta)

2010/C 317/14

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Galicia

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pedro Manuel Roca Álvarez

Tožena stranka: Sesa Start España ETT SA

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal Superior de Justicia de Galicia – Razlaga člena 13 ES in Direktive Sveta z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, str. 40), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73 (UL L 269, str. 25) – Nacionalna zakonodaja, ki za mater, zaposleno pri delodajalcu, določa pravico do plačanega odmora za dojenje, ki jo lahko izrabita mati ali oče v obliki skrajšanja delovnega dne – Izključitev, če mater ni zaposlena pri delodajalcu, oče pa je – Načelo enakega obravnavanja

Izrek

Člena 2(1), (3) in (4) ter 5 Direktive Sveta z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (76/207/EGS) je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalnemu ukrepu, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ki določa, da so delavke, matere otroka, ki imajo status zaposlene osebe, upravičene do odmora v različnih oblikah v prvih devetih mesecih po rojstvu tega otroka, medtem ko delavci, očetje otroka, ki imajo enak status, niso upravičeni do istega odmora, razen če ima mati tega otroka prav tako status zaposlene osebe.

(1) UL C 141, 20.06.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/8

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 30. septembra 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-132/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Pristojnost Sodišča - Statut evropskih šol - Sporazum o sedežu iz leta 1962 - Konvenciji iz leta 1957 in leta 1994 - Arbitražna klavzula - Člen 10 ES - Financiranje evropskih šol - Izdatki za pohištvo in didaktično gradivo)

2010/C 317/15

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J.-P. Keppenne in B. Eggers, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnik: J.-C. Halleux, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Neupoštevanje člena 1, tretji odstavek, sporazuma, podpisanega 12. oktobra 1962 med svetom guvernerjev evropskih šol in Kraljevino Belgijo (v nadaljevanju: sporazum o sedežu), in člena 10 ES – Zavrnitev prevzema stroškov za pohištvo in didaktično gradivo za evropske šole s strani belgijskih organov – Utemeljitve, ki izvirajo iz notranjega pravnega reda – Neobstoj poznejših aktov ali izjav pogodbenic v smislu člena 31(3)(a) in (b) Dunajske konvencije o pogodbenem pravu, ki bi postavljali pod vprašaj sporazum o sedežu

Izrek

Sodišče Evropske unije ni pristojno za odločanje o tožbi Evropske komisije, vložene na podlagi člena 226 ES, ker naj Kraljevina Belgija ne bi izpolnila svojih obveznosti iz sporazuma o sedežu, sklenjenega 12. oktobra 1962 med svetom guvernerjev evropske šole in vlado Kraljevine Belgije, v povezavi s členom 10 ES.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 153, 04.07.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/9

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 30. septembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Bíróság – Republika Madžarska) – József Uzonyi proti Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

(Zadeva C-133/09) (1)

(Kmetijstvo - Skupna kmetijska politika - Sheme podpor - Uredba (ES) št. 1782/2003 - Člen 143ba - Ločeno plačilo za sladkor - Dodelitev - Odločitev novih držav članic - Pogoji - Objektivna in nediskriminatorna merila)

2010/C 317/16

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: József Uzonyi

Tožena stranka: Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Fővárosi Bíróság – Razlaga člena 143ba(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, str. 1) – Obveznost držav članic, da ločeno plačilo za sladkor odobrijo na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril – Nacionalna ureditev, ki to plačilo pridržuje samo za pridelovalce, ki so sklenili pogodbo o dobavi in sladkorno peso dobavljajo neposredno proizvajalcu sladkorja

Izrek

Člen 143ba(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki pravico do ločenega plačila za sladkor izključuje za kmete, ki nimajo pravice do dobave in sladkorno peso dobavijo proizvajalcu sladkorja prek zadružne organizacije, ki navedeno pravico ima, medtem ko ta ureditev ločeno plačilo priznava kmetom, ki imajo pravico do dobave in sladkorno peso dobavljajo neposredno proizvajalcu sladkorja, ter kmetom, ki nimajo pravice do dobave, vendar so člani združenja pridelovalcev in sladkorno peso proizvajalcu sladkorja dobavljajo prek tega združenja, ki ima pravico do dobave.

(1) UL C 153, 04.07.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/9

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 30. septembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Stadt Graz proti Strabag AG, Teerag-Asdag AG, Bauunternehmung Granit GesmbH

(Zadeva C-314/09) (1)

(Direktiva 89/665/EGS - Javna naročila - Revizijski postopki - Odškodninska tožba - Nezakonita oddaja javnega naročila - Nacionalno pravilo o odgovornosti, ki temelji na domnevi krivde naročnika)

2010/C 317/17

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Stadt Graz

Tožene stranke: Strabag AG, Teerag-Asdag AG, Bauunternehmung Granit GesmbH

Ob udeležbi: Land Steiermark

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberster Gerichtshof – Razlaga člena 1(1) in člena 2(1)(c) in (7) Direktive Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (89/665/EGS) (UL L 395, str. 33) – Dodelitev javnega naročila v skladu z odločbo organa, ki je odgovoren za revizijske postopke, ki je zavezujoča za naročnika – Nezakonitost dodelitve javnega naročila zaradi kršitve nacionalnih predpisov – Pogoji, ki se zahtevajo za odškodninsko tožbo – Načelo učinkovitosti

Izrek

Direktivo Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim predpisom, ki določajo, da je pravica do povrnitve škode, ki je nastala, ker je naročnik kršil pravo na področju javnega naročanja, odvisna od tega, ali gre pri tej kršitvi za krivdno ravnanje, tudi če uporaba teh predpisov temelji na domnevi krivde naročnika in na tem, da se zadnji ne more sklicevati na neobstoj individualnih sposobnosti in s tem na neobstoj subjektivne odgovornosti za domnevno kršitev.

(1) UL C 267, 7.11.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/10

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 30. septembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Baranya Megyei Bíróság – Republika Madžarska) – Uszodaépítő Kft proti APEH Központi Hivatal Hatósági Főosztály

(Zadeva C-392/09) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Direktiva 2006/112/ES - Pravica do odbitka vstopnega davka - Nova nacionalna ureditev - Zahteve glede vsebine računa - Uporaba z retroaktivnim učinkom - Izguba pravice do odbitka)

2010/C 317/18

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Baranya Megyei Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Uszodaépítő Kft

Tožena stranka: APEH Központi Hivatal Hatósági Főosztály

Predmet

Razlaga členov 17 in 20 Direktive 77/388/EGS: Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) in splošnih načel prava Unije – Nova nacionalna ureditev DDV, ki zavezancem daje možnost, da se odločijo za njeno retroaktivno uporabo za zadeve, ki se obravnavajo ob začetku njene veljavnosti – Retroaktivna uporaba novih določb o zahtevah glede vsebine računa, katerih neupoštevanje privede do izgube pravice do odbitka

Izrek

Člene 167, 168 in 178 Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da če ima zadevna davčna uprava na voljo vse podatke, potrebne za ugotovitev, da je davčni zavezanec kot prejemnik zadevnih storitev zavezan za plačilo davka na dodano vrednost, in za preverjanje zneska odbitnega davka, ti členi nasprotujejo retroaktivni uporabi nacionalne zakonodaje, ki v okviru sistema obrnjene davčne obveznosti za odbitje davka na dodano vrednost, ki se nanaša na gradbena dela, določa pogoja, da morajo biti računi, ki se nanašajo na navedene storitve, popravljeni in da se predloži dodatni popravni obračun.

(1) UL C 11, 16.1.2010.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/10

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 30. septembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Naczelny Sąd Administracyjny Izba Finansowa Wydział I – Republika Poljska) – Oasis East sp z o.o. proti Minister Finansów

(Zadeva C-395/09) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Direktiva 2006/112/ES - Pristop nove države članice - Pravica do odbitka vstopnega davka - Nacionalna ureditev, ki izključuje pravico do odbitka vstopnega davka za opravljene storitve - Poslovni partnerji s sedežem na ozemlju, ki se šteje za „davčno oazo“ - Pristojnost držav članic, da ohranijo pravila o izključitvi pravice do odbitka vstopnega davka, ki so veljala ob začetku veljavnosti Šeste direktive o DDV)

2010/C 317/19

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Naczelny Sąd Administracyjny Izba Finansowa Wydział I

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Oasis East sp z o.o.

Tožena stranka: Minister Finansów

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Naczelny Sąd Administracyjny - Razlaga člena 17(6) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1) in člena 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) - Nacionalna ureditev, ki je veljala pred pristopom in ki izključuje pravico do odbitka vstopnega davka za opravljene storitve, ki se plačajo pravnemu subjektu s stalnim prebivališčem, sedežem ali sedežem uprave na ozemlju, ki se šteje za „davčno oazo“

Izrek

Člen 17(6) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995, katere določbe je v bistvu povzel člen 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, je treba razlagati tako, da ne dopušča, da se v veljavi ohrani nacionalna zakonodaja, ki se uporablja ob začetku veljavnosti Šeste direktive 77/388 v zadevni državi članici, ki na splošno izključuje pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, plačanega ob nakupu uvoženih storitev, neposredno ali posredno subjektu iz države ali z ozemlja, ki ga ta zakonodaja opredeljuje kot „davčno oazo“.

(1) UL C 312, 19.12.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/11

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 30. septembra 2010 – Evets Corp. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-479/09 P) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Besedna znamka DANELECTRO - Figurativna znamka QWIK TUNE - Zahteva za podaljšanje registracije znamke - Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - Neupoštevanje roka za vložitev zahteve za podaljšanje registracije znamke)

2010/C 317/20

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Evets Corp. (zastopnik: S. Ryan, solicitor)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 23. septembra 2009 v zadevi Evets proti UUNT (združeni zadevi T-20/08 in T-21/08), s katero je bila zavrnjena tožba za razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) R 603/2007-4 z dne 5. novembra 2007, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo oddelka za upravljanje z znamkami in pravne zadeve in s katero je bilo ugotovljeno, da se zahteva za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo je vložila pritožnica, da bi spet pridobila pravico do podaljšanja besedne znamke „DANELECTRO“, šteje za nevloženo, ker je bila vložena prepozno – Neupoštevanje roka za vložitev zahteve za podaljšanje znamk.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Evets Corp. se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 24, 30.1.2010.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/11

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 30. septembra 2010 – Evropska komisija proti Češki republiki

(Zadeva C-481/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktiva 2006/7/ES - Kakovost kopalnih voda - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

2010/C 317/21

Jezik postopka: češčina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Pardo Quintillán in M. Thomannová-Körnerová, zastopnika)

Tožena stranka: Češka republika (zastopnika: M. Smolek in J. Jirkalová, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje oziroma opustitev sporočitve predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, str. 37), v predpisanem roku

Izrek

Češka republika, s tem da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS, v predpisanem roku oziroma ker v vsakem primeru teh ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Češki republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 24, 30.01.2010.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/12

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 23. septembra 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki

(Zadeva C-24/10) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2006/46/ES - Pravo družb - Letni računovodski izkazi in konsolidirani letni računovodski izkazi družb - Neprenos v predpisanem roku)

2010/C 317/22

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Karanasou Apostolopoulou in G. Braun, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika (zastopnik: N. Dafniou, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje določb, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 224, str.1), v predpisanem roku

Izrek

Helenska republika s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic, v predpisanem roku, ni izpolnila svojih obveznosti iz te direktive.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 63, 13.3.2010.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/12

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 30. septembra 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-36/10) (1)

(Neizpolnitev države - Direktivi 96/82/ES in 2003/105/ES - Obvladovanje nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi - Člen 12(1), prvi pododstavek - Nepravilen prenos)

2010/C 317/23

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Sipos in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija (zastopnik: T. Materne, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev države - Nesprejetje vseh potrebnih določb za prenos Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL 1997, L 10, str. 13), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne 16. decembra 2003 (UL L 345, str. 97)

Izrek

Kraljevina Belgija s tem, da ni v določenem roku sprejela vseh ukrepov za pravilen prenos člena 12(1), drugi pododstavek, Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (2), kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne 16. decembra 2003, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 80, 27.03.2010.

(2) UL 1997, L 10, str. 13.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Mora Kommun (Švedska) 21. avgusta 2009 – Dan Bengtsson proti Tele2 Sverige AB, Telenor Sverige AB, TeliaSonera Mobile Networks AB, Teracom

(Zadeva C-344/09)

()

2010/C 317/24

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Mora Kommun

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dan Bengtsson

Tožene stranke: Tele2 Sverige AB, Telenor Sverige AB, TeliaSonera Mobile Networks AB, Teracom

Vprašanje za predhodno odločanje

Odbor za varstvo okolja in zdravja občine Mora predlaga sprejetje predhodne odločbe o razlagi Priporočila Sveta 1999/519/ES (1) v povezavi s členom 174(2) ES. Vprašanje je, ali je treba referenčne ravni za elektromagnetna polja, ki jih določa to priporočilo, razlagati kot smernice pri uporabi previdnostnega načela ali pa tako, da to načelo predstavlja dopolnitev priporočila?

(1) Priporočilo Sveta z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz) (UL 1999, L 199, str. 59).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Magyar Köztársaság Legfelsőbb Bírósága (Republika Madžarska) 28. julija 2010 – VALE Építésí Kft.

(Zadeva C-378/10)

()

2010/C 317/25

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Magyar Köztársaság Legfelsőbb Bírósága

Revident

VALE Építésí Kft.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali mora država članica gostiteljica upoštevati člena 43 ES in 48 ES tudi tedaj, ko družba, ki je bila ustanovljena v drugi državi članici (država članica izvora), sedež družbe prenese v državo članico gostiteljico in jo glede na to v državi članici izvora izbrišejo iz registra družb, lastniki družbe v skladu z zakonodajo države članice gostiteljice sprejmejo nov akt o ustanovitvi in družba v skladu z zakonodajo države članice gostiteljice zaprosi za vpis v register družb države članice gostiteljice?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba v opisanem primeru člena 43 ES in 48 ES razlagati tako, da nasprotujeta predpisu ali praksi države članice (gostiteljice), ki družbi, ki je bila zakonito ustanovljena v drugi državi članici (država članica izvora), preprečuje prenos sedeža v državo članico gostiteljico in nadaljevanje dejavnosti v skladu z njeno zakonodajo?

V zvezi z odgovorom na drugo vprašanje, ali je pomemben razlog, zaradi katerega država članica gostiteljica zavrne vpis družbe v register družb, in sicer:

—

če družba v aktu o ustanovitvi, ki ga je sprejela v državi članici gostiteljici, za pravno prednico določi družbo, ki je bila ustanovljena v državi članici izvora in je tam bila izbrisana iz registra družb, in družba v državi članici gostiteljici pri vpisu v register družb zaprosi, da se takšna družba vpiše kot njena pravna prednica?

—

Ali je pri mednarodnem preoblikovanju znotraj Skupnosti država članica gostiteljica pri obravnavi predloga za vpis v register družb dolžna upoštevati akt, na podlagi katerega je bila v zvezi s to družbo v državi članici izvora v register družb vpisana sprememba sedeža in, če je odgovor pritrdilen, v kolikšnem obsegu?

Ali je država članica gostiteljica upravičena, da predlog za vpis družbe, ki namerava izvesti mednarodno preoblikovanje znotraj Skupnosti, v register družb obravnava v skladu z zakonodajo države gostiteljice in po pravilih za preoblikovanje domačih gospodarskih družb in od družbe zahteva izpolnjevanje vseh pogojev (na primer priprava bilance stanja in popis sredstev), oziroma ali je država članica gostiteljica na podlagi členov 43 ES in 48 ES dolžna razlikovati mednarodno preoblikovanje družbe znotraj Skupnosti od preoblikovanja družbe doma in, če je odgovor pritrdilen, v kolikšni meri?

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof van Cassatie van België 29. julija 2010 – Jan Voogsgeerd proti Navimer SA

(Zadeva C-384/10)

()

2010/C 317/26

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van Cassatie van België

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Jan Voogsgeerd

Tožena stranka: Navimer SA

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba kot državo, v kateri je poslovna enota, ki je delavca zaposlila v smislu člena 6(2)(b) Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, predložene v podpis 19. junija 1980 v Rimu (1), šteti državo, v kateri je poslovna enota delodajalca, ki je v skladu s pogodbo o zaposlitvi zaposlila delavca, ali državo, v kateri je poslovna enota delodajalca, pri kateri je bil delavec dejansko zaposlen, čeprav svojega dela običajno ni opravljal samo v eni državi?

2.	Ali je treba kraj, v katerem se mora javiti delavec, ki svojega dela običajno ne opravlja samo v eni državi, da tam prejme navodila in ukaze za opravljanje svoje službe, šteti za kraj dejanske zaposlitve v smislu prvega vprašanja?

3.	Ali morajo biti v zvezi s poslovno enoto delodajalca, pri kateri je delavec v smislu prvega vprašanja dejansko zaposlen, izpolnjeni določeni formalni pogoji, kot je lastna pravna osebnost, ali zadostuje obstoj dejanske poslovne enote?

4.	Ali je mogoče poslovno enoto neke druge družbe, s katero ima družba delodajalca poslovne odnose, obravnavati kot poslovno enoto v smislu tretjega vprašanja, čeprav pristojnost za izdajo navodil ni bila prenesena na to drugo družbo?

(1) UL 1980, L 266, str. 1.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/14

Pritožba, ki sta jo 4. avgusta 2010 vložili Bouygues SA in Bouygues Télécom SA zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 21. maja 2010 v združenih zadevah T-425/04, T-444/04, T-450/04 in T-456/04, Francija in drugi proti Komisiji

(Zadeva C-399/10 P)

()

2010/C 317/27

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnici: Bouygues SA, Bouygues Télécom SA (zastopniki: J. Vogel, F. Sureau, D. Theophile, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Francoska republika, France Télécom SA, Association française des opérateurs de réseaux et services de télécommunications (AFORS Télécom)

Predlogi

—	Sodba Splošnega sodišča z dne 21. maja 2010 v združenih zadevah T-425/04, T-444/04, T-450/04 in T-456/04 naj se razveljavi;

—

pri ponovnem odločanju o zadevi naj se ugodi zahtevkom družb Bouygues SA in Bouygues Télécom, in sicer: 1. razglasitev ničnosti člena 1 Odločbe Komisije 2006/621/ES (1) v delu, v katerem je implicitno, vendar nujno zavrnjena opredelitev izjav francoske države iz julija, septembra in oktobra 2002, za pomoč, ter 2. razglasitev ničnosti člena 2 te odločbe, zaradi česar bo francoska država zavezana zahtevati vračilo ugotovljene pomoči od družbe France Télécom;

—	podredno, če bi Sodišče menilo, da stanje postopka tega ne dovoljuje, naj se zadeva vrne Splošnemu sodišču, da v združenih zadevah T-425/04, T-444/04, T-450/04 in T-456/04 ponovno odloči ob upoštevanju pravnega stališča Sodišča;

—	Komisiji, družbi France Télécom in francoski državi naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Družbi Bouygues in Bouygues Télécom navajata dva pritožbena razloga v utemeljitev svoje pritožbe.

Pritožnici s prvim pritožbenim razlogom, ki ima tri dele, trdita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je potrdilo analizo Komisije, v skladu s katero izjave francoske države iz julija, septembra in oktobra 2002 posamezno ali skupno ne pomenijo ene ali več državnih pomoči. Splošno sodišče naj tako ne bi upoštevalo pojma uporabe državnih sredstev iz člena 107(1) PDEU, ko je presodilo, da lahko izjave o podpori pomenijo uporabo državnih sredstev le, če sta oblika in znesek načrtovane podpore opredeljena, takoj in gotovo uporabna ter pravno zavezujoča (prvi del). Poleg tega naj bi Splošno sodišče izkrivilo nacionalna pravna pravila, predložena Komisiji, z navedbo, da ta pravila za zavezujočo naravo obljub o podpori zahtevajo, da so te natančne glede načina in zneska obljubljene podpore in da niso pogojene z neizpolnitvijo dolžnika, čeprav naj bi v skladu z nacionalnim pravom obljuba rezultata zadostovala za obveznost avtorja. Pogoj o nastanku finančnih težav naj ne bi oviral zaveze o poroštvu in dejstvo, da je bilo mogoče na podlagi ravnanja države sklepati, da bo na določen način ravnala, naj bi lahko utemeljilo njeno odgovornost (drugi del). Nazadnje naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo pojma uporabe državnih sredstev iz člena 107(1) PDEU, ko je presodilo, da taka uporaba ne more izhajati iz reakcije trgov, ki so za državo pomenili dejansko obveznost, da rešuje finančne težave družbe France Télécom (tretji del).

Pritožnici z drugim pritožbenim razlogom, ki ima dva dela, trdita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo glede opredelitve posojila delničarja, ki ga je dala država družbi France Télécom v obliki odprtja kreditne linije v višini 9 milijard EUR decembra 2002, kot pomoč. V zvezi s tem družbi Bouygues in Bouygues Télécom trdita, prvič, da Splošno sodišče ni upoštevalo pojma pomoči v smislu člena 107(1), ko je presodilo, da prednost, ki izhaja iz objave odprtja kreditne linije, ni dovolj povezano s prenosom državnih sredstev zaradi tega odprtja, da bi bilo mogoče sklepati o državni pomoči. Pritožnici navajata dejstvo, da Splošno sodišče napačno zahteva, da se prednost in uporaba sredstev prekrivata.

Drugič, pritožnici trdita, da Splošno sodišče ni upoštevalo pojma prednosti v smislu člena 107(1) PDEU, ko je ločeno obravnavalo dajanje 9 milijard EUR na razpolago družbi France Télécom in zato menilo, da ne pomeni prednosti v obliki povečanja finančnih sredstev, ki so na voljo družbi France Télécom, ne da bi pri presoji obstoja te prednosti upoštevalo pomirjajoč učinek, ki je izhajal iz istih ukrepov.

(1) Odločba Komisije 2006/621/ES z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo izvaja Francija v korist podjetja France Télécom (UL L 257, str. 11).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/15

Pritožba, ki jo je vložila Evropska komisija 5. avgusta 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 21. maja 2010 v združenih zadevah T-425/04, T-444/04, T-450/04 in T-456/04, Francija in drugi proti Komisiji

(Zadeva C-401/10 P)

()

2010/C 317/28

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: C. Giolito, D. Grespan in S. Thomas, zastopniki)

Druge stranke v postopku: Francoska republika, France Télécom SA, Bouygues SA, Bouygues Télécom SA, Association française des opérateurs de réseaux et services de télécommunications (AFORS Télécom)

Predlogi

—

Razveljavi naj se sodba Splošnega sodišča Evropske unije (tretji razširjeni senat) z dne 21. maja 2010 v združenih zadevah T-425/04, T-444/04, T-450/04 in T-456/04, ki je bila Komisiji poslana po telefaksu 25. maja 2010, v delu, v katerem

—	je bil člen 1 Odločbe Komisije 2006/621/ES z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo izvaja Francija v korist podjetja France Télécom razglašen za ničen (1);

—	je bilo Komisiji naloženo plačilo svojih stroškov in stroškov, ki sta jih priglasili Francoska republika in družba France Télécom v zadevah T-425/04 in T-444/04;

—	zadeva naj se vrne Splošnemu sodišču v novo odločanje;

—	odločitev o stroških naj se pridrži.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v utemeljitev svoje pritožbe navaja tri pritožbene razloge.

S prvim pritožbenim razlogom Komisija trdi, da je obrazložitev sodbe Splošnega sodišča v več točkah protislovna. To naj bi veljalo zlasti za primer, ko Splošno sodišče meni, da je mogoče izjave, vključno z objavo posojila delničarja z dne 4. decembra 2002, obravnavati kot celoto pri določanju obstoja prednosti za družbo France Télécom, pri določanju zaveze glede državnih sredstev pa meni, da obstaja pomemben prelom med objavo posojila delničarja in več državnimi izjavami, do katerih je prišlo prej.

Z drugim pritožbenim razlogom, ki vsebuje štiri dele, Komisija trdi, da je Splošno sodišče z več vidikov kršilo člen 87(1) ES v povezavi s členom 230 ES. Tako naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo pojma pomoči, ko je zahtevalo ozko povezavo med prednostjo in zavezo glede državnih sredstev (prvi del), ko ni priznalo obstoja zaveze glede državnih sredstev v objavi in ponudbi posojila delničarja francoske države družbi France Télécom (drugi del) in ko ni proučilo merila zasebnega dobro poučenega vlagatelja pri določitvi obstoja ali neobstoja prednosti za družbo France Télécom (tretji del). Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo diskrecijske pravice, ki jo ima Komisija pri izvedbi zapletenih ekonomskih analiz, in opravilo nadzor oportunosti izpodbijane odločbe (četrti del).

S tretjim pritožbenim razlogom Komisija trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo izpodbijano odločbo, ko je menilo, da bi morala Komisija bolj obrazložiti obstoj ločene prednosti, ki naj bi izhajala iz ponudbe kreditne linije v višini 9 milijard EUR družbi France Télécom, ter ko je ugotovilo pomemben prelom med izjavami od julija 2002 dalje in objavo posojila delničarja 4. decembra 2002.

(1) UL L 257, str. 11.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 25. avgusta 2010 – Finanzamt Deggendorf proti Markusu Stoppelkampu kot stečajnemu upravitelju premoženja Haralda Raaba

(Zadeva C-421/10)

()

2010/C 317/29

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Revident: Finanzamt Deggendorf

Nasprotna stranka v postopku z revizijo: Markus Stoppelkamp kot stečajni upravitelj premoženja Haralda Raaba

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je davčni zavezanec „davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države“ v smislu člena 21(1)(b) Šeste direktive 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (1) že, če ima sedež svoje gospodarske dejavnosti v tujini, ali pa mora biti izpolnjena nadaljnja predpostavka, da na ozemlju države nima stalnega prebivališča?

(1) UL L 145, str. 1.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Düsseldorf (Nemčija) 27. avgusta 2010 – Delphi Deutschland GmbH proti Hauptzollamt Düsseldorf

(Zadeva C-423/10)

()

2010/C 317/30

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Delphi Deutschland GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Düsseldorf

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali električni vezni elementi, podrobneje opisani v sklepu, spadajo pod tarifno podštevilko 8536 69 kombinirane nomenklature, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 (1), Uredbo Komisije (ES) št. 1719/2005 z dne 27. oktobra 2005 (2) in Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 (3) o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi?

(1) UL L 327, str. 1.

(2) UL L 286, str. 1.

(3) UL L 301, str. 1.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 6. septembra 2010 – Peter Aladzhov proti Zamestnik direktor na Stolichna direktsia na vatreshnite raboti kam Ministerstvo na vatreshnite raboti

(Zadeva C-434/10)

()

2010/C 317/31

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Peter Aladzhov

Tožena stranka: Zamestnik direktor na Stolichna direktsia na vatreshnite raboti kam Ministerstvo na vatreshnite raboti

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali mora prepoved zapustitve ozemlja države članice Evropske unije, ki je bila izrečena državljanu te države kot poslovodji gospodarske družbe, ki je registrirana v skladu s pravom te države, zaradi neplačanih javnopravnih dolgov te družbe, ustrezati razlogu varstva „javnega reda“, ki je določen v členu 27(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS, če je v postopku v glavni stvari tako dejansko stanje in istočasno obstajajo te okoliščine:

1.1	v ustavi te države članice ni določena omejitev prostega gibanja fizičnih oseb zaradi varstva javnega reda;

1.2	razlog „javni red“ kot podlaga sprejetja navedene prepovedi je vsebovan v nacionalnem zakonu, ki je bil sprejet za prenos drugega akta Evropske unije;

1.3	razlog „javni red“ v smislu navedene določbe Direktive zajema tudi razlog „varstvo pravic drugih državljanov“, če je ukrep sprejet za zavarovanje proračunskih prejemkov države članice na podlagi plačila javnopravnih dolgov?

Ali v okoliščinah postopka v glavni stvari iz omejitev in pogojev, ki so predvideni za izvrševanje prostega gibanja državljanov Unije, kot tudi iz ukrepov, ki so bili v skladu s pravom Unije sprejeti za njihovo izvajanje, izhaja, da je dopustna nacionalna pravna ureditev, ki določa, da država članica zaradi neplačanih javnopravnih dolgov v razmerju do te države, ki so v skladu z njenim pravom opredeljeni kot „znatni“ dolgovi, sprejme prisilni upravni ukrep „prepoved zapustiti državo“ zoper svojega državljana kot poslovodjo gospodarske družbe, ki je registrirana v skladu s pravom zadevne države, če je za plačilo tega dolga dopustna uporaba postopka vzajemnega sodelovanja med državami članicami v skladu z Direktivo Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe ter Uredbo Komisije (ES) št. 1179/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2008/55/ES?

Ali je treba načelo sorazmernosti ter omejitve in pogoje, ki so določeni za izvrševanje prostega gibanja državljanov Unije, kot tudi ukrepe, ki so bili v skladu s pravom Unije sprejeti za njihovo izvajanje, oziroma merila iz člena 27(1) in (2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS, v okoliščinah postopka v glavni stvari razlagati tako, da dovoljujejo – če obstaja javnopravni dolg gospodarske družbe, ki je registrirana v skladu s pravom države članice, in je v skladu s pravom te države opredeljen kot „znatni dolg“ – da se fizični osebi, ki je poslovodja zadevne družbe, prepove zapustiti to državo članico, če so istočasno izpolnjene te okoliščine:

3.1	obstoj „znatnega“ javnopravnega dolga se obravnava kot resnična, sedanja in dovolj resna grožnja, ki prizadene osnovni interes družbe; gre za presojo, ki jo je zakonodajalec opravil z uvedbo konkretnega upravnega ukrepa „prepoved zapustiti državo“;

3.2	ni predvidena presoja okoliščin, ki so povezane z osebnim obnašanjem poslovodje in posegom v njegove temeljne pravice, kot je njegova pravica do opravljanja pridobitne dejavnosti, ki je povezana s potovanji v tujino v drugem pravnem razmerju;

3.3	po sprejetju prepovedi se ne presojajo posledice za poslovno dejavnost družbe dolžnice in možnosti plačila javnopravnega dolga;

3.4

prepoved je izrečena na podlagi predloga, ki je zavezujoč, če je v njem potrjeno, da obstaja „znaten“ javnopravni dolg konkretne gospodarske družbe, ki ni zavarovala dolga v obsegu glavnice in obresti, in da je oseba, zoper katero se predlaga naložitev prepovedi, poslovodni organ te gospodarske družbe;

3.5	prepoved je omejena do popolnega plačila ali varščine javnopravnega dolga, ne da bi bil predviden preizkus prepovedi na predlog naslovnika pred organom, ki je naložil prepoved, in upoštevajo se roki za zastaranje dolga?

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (Nizozemska) 13. septembra 2010 – J.C. van Ardennen proti Raad van bestuur van het Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen

(Zadeva C-435/10)

()

2010/C 317/32

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Centrale Raad van Beroep

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: J.C. van Ardennen

Tožena stranka: Raad van bestuur van het Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen (UWV)

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba direktivo o plačilni nesposobnosti (1), zlasti njene člen 4, 5 in 10, razlagati tako, da že na splošno nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki delavce – če je njihov delodajalec plačilno nesposoben – za (popolno) uveljavljanje pravice do prevzema neporavnanih plač zavezuje, da se najkasneje na prvi delovni dan po prenehanju delovnega razmerja ali po tem, ko bi delovno razmerje pravno moralo prenehati, prijavijo kot iskalci zaposlitve? Če ni tako:

2.	Ali je treba direktivo o plačilni nesposobnosti, zlasti njene člene 4, 5 in 10, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki k tej prijavi zavezuje tudi delavce, ki so v obdobju do poteka odpovednega roka opravljali dejavnosti v okviru lastnega podjetja ali poklica?

Ali je treba direktivo o plačilni nesposobnosti, zlasti njene člene 4, 5 in 10, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, na podlagi katere lahko neizpolnitev (ali nepravočasna izpolnitev) te obveznosti prijave vodi do tega, da se izplačila zaradi stečaja delno ne izplača, pri čemer na višino in trajanje ukrepa vpliva tudi čas naknadne izpolnitve te obveznosti?

(1) Direktiva Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (UL L 283, str. 23).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Judicial de Vieira do Minho (Portugalska) 13. septembra 2010 – Manuel Afonso Esteves proti Axa – Seguros de Portugal SA

(Zadeva C-437/10)

()

2010/C 317/33

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Judicial de Vieira do Minho

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Manuel Afonso Esteves

Tožena stranka: Axa – Seguros de Portugal SA

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali pravo Skupnosti, zlasti člen 3(1) Prve direktive (72/166/EGS) (1), člen 2(1) Druge direktive (84/5/EGS) (2) in člen 1 Tretje direktive (90/232/EGS) (3), kot jih razlaga Sodišče Evropskih skupnosti, nasprotuje možnosti, da se ob trčenju vozil, za katero ni kriv nobeden od voznikov in v katerem je eden od voznikov (oškodovanec, ki zahteva odškodnino) utrpel telesne poškodbe in mu je nastala premoženjska škoda, odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti porazdeli (člen 506(1) in (2) portugalskega civilnega zakonika), kar neposredno vpliva na znesek odškodnine, ki ga dobi oškodovanec za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki izvira iz utrpljenih telesnih poškodb (saj se zaradi te porazdelitve odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti znesek odškodnine sorazmerno zmanjša)?

(1) Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) (UL L 103, str. 1).

(2) Druga direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (84/5/EGS) (UL 1984, L 8, str. 17).

(3) Tretja Direktiva Sveta z dne 14. maja 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (90/232/EGS) (UL L 129, str. 33).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal administratif de Limoges (Francija) 14. septembra 2010 – Philippe Bonnarde proti Agence de Services et de Paiement

(Zadeva C-443/10)

()

2010/C 317/34

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif de Limoges

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Philippe Bonnarde

Tožena stranka: Agence de Services et de Paiement

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba določbe prava Unije, zlasti določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije, s katerimi se zagotavlja prosto gibanje, in določbe Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (1), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/127/ES (2), ki se nanašajo na dokumente za registracijo vozil, razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji države članice, ki za registracijo vozil predvideva poseben dokument, kot je potrdilo o registraciji, na katerem mora biti navedba „razstavno vozilo“, in glede katerega ni mogoče šteti, da je njegov predmet začasna registracija v smislu člena 1 Direktive 1999/37/ES, in da te določbe zato ovirajo to, da je priznanje ugodnosti vezano na predložitev takega dokumenta?

Če se na prvo vprašanje odgovori nikalno, ali je treba te določbe razlagati tako, da se ob pridobitvi vozila v drugi državi članici ne smejo uporabiti nacionalni predpisi, v skladu s katerimi je dodelitev spodbude ob pridobitvi vozila, ki manj onesnažuje okolje in ki je že bilo registrirano, odvisna od pogoja, da je na potrdilu za to registracijo na podlagi predpisov države članice navedba „razstavno vozilo“, če prodajalec vozila ni mogel biti upravičen do te spodbude in če:

—	bodisi pridobitelj predloži potrdilo o registraciji, ki je bilo izdano v drugi državi članici in velja posebej za vozila, namenjena za razstave,

—	bodisi ima vozilo zlasti glede na datum, ko je bilo prvič dano v promet, lastnosti, ki so z nacionalnimi predpisi zahtevane, da bi bilo opredeljeno kot razstavno vozilo?

(1) UL L 138, str. 57.

(2) Direktiva Komisije z dne 23. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (UL 2004, L 10, str. 29).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 15. septembra 2010 – Finanzamt Lüdenscheid proti Christel Schriever

(Zadeva C-444/10)

()

2010/C 317/35

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Finanzamt Lüdenscheid

Tožena stranka: Christel Schriever

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali gre za „prenos“ celotnih sredstev v smislu člena 5(8) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, če podjetnik zaloge blaga in trgovinsko opremo svoje prodajalne na drobno prenese na pridobitelja in mu da prodajni prostor, ki ga ima v lasti, le v najem?

2.	Ali je v zvezi s tem pomembno, ali je bil prodajni prostor dan v uporabo z najemno pogodbo, sklenjeno za daljši čas, oziroma ali je bila najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas in jo lahko vsaka od strank v kratkem roku odpove?

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/20

Pritožba, ki jo je 15. septembra 2010 vložila ThyssenKrupp Acciai Speciali Terni SpA zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T-62/08, ThyssenKrupp Acciai Speciali Terni SpA proti Evropski komisiji

(Zadeva C-448/10 P)

()

2010/C 317/36

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: ThyssenKrupp Acciai Speciali Terni SpA (zastopniki: T. Salonico, G. Barone in A. Marega, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	Izpodbijano sodbo (1) razveljavi, izpodbijano odločbo (2) pa razglasi za nično, v delu, v katerem zanikata, da gre pri spornem ukrepu za odškodnino in nadomestilo, temveč ga štejeta za nezakonito in nezdružljivo državno pomoč; in/ali

—	izpodbijano sodbo razveljavi v delu, v katerem se z njo zanika, da je nalog za izterjavo iz odločbe v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, in, posledično, odločbo razglasi za nično v delih, v katerih se z njo Italiji nalaga, naj nemudoma izterja pomoč skupaj z obrestmi; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je izpodbijana sodba napačna in bi jo bilo zato treba razveljaviti iz naslednjih razlogov:

kršitev členov 107 in 108 PDEU in protislovna obrazložitev ter očitna napaka zaradi izkrivljanja dokazov, predloženih v zvezi z razlago spornega ukrepa kot državne pomoči in ne kot nadomestila v korist pritožnice. Splošno sodišče je napravilo napako, s tem da je restriktivno razlagalo predpise in nacionalno sodno prakso, na katero se pritožnica sklicuje na prvi stopnji, ki dokazujejo, da sporni ukrep ni državna pomoč, temveč je ohranil odškodninski ratio, kot je bil leta 1962 izvorno predviden s strani italijanskega zakonodajalca in kot sta ga priznala Komisija in Splošno sodišče.

kršitev člena 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 (3), in protislovna ter nezadostna obrazložitev, v delu, v katerem je Splošno sodišče ugotovilo, da nalog za izterjavo iz odločbe ni v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo. Sodba Splošnega sodišča je napačna in ni primerno obrazložena v delu, v katerem se z njo zanika, da daljši molk Komisije – glede navedb italijanskih organov leta 1991 v zvezi s tem, da prvo podaljšanje veljavnosti tarife Terni ohranja prvotni cilj nadomestitve – pomeni tako okoliščino, da je z njo utemeljeno zaupanje v pravo pritožnice glede dejstva, da podaljšanja veljavnosti tarife Terni, med katerimi je tudi sporni ukrep, niso državne pomoči.

(1) Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T-62/08.

(2) Odločba Komisije z dne 20. novembra 2007, 2008/408/ES, o državni pomoči C 36/A/06 (ex NN 38/06) Italije za ThyssenKrupp, Cementir in Nuova Terni Industrie (Chimiche) (UL 2008, L 144, str. 37).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL L 83, str. 1).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/20

Pritožba, ki jo je 15. septembra 2010 vložila Cementir Italia Srl zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T-63/08, Cementir Italia Srl proti Evropski komisiji

(Zadeva C-449/10 P)

()

2010/C 317/37

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Cementir Italia Srl (zastopniki: T. Salonico, G. Barone in A. Marega, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	Izpodbijano sodbo (1) razveljavi, izpodbijano odločbo (2) pa razglasi za nično, v delu, v katerem zanikata, da gre pri spornem ukrepu za odškodnino in nadomestilo, temveč ga štejeta za nezakonito in nezdružljivo državno pomoč; in/ali

—	izpodbijano sodbo razveljavi v delu v katerem se z njo zanika, da je nalog za izterjavo iz odločbe v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, in, posledično, odločbo razglasi za nično v delih, v katerih se z njo Italiji nalaga, naj nemudoma izterja pomoč skupaj z obrestmi; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je izpodbijana sodba napačna in bi jo bilo zato treba razveljaviti iz naslednjih razlogov:

(1) Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T-63/08.

(2) Odločba Komisije z dne 20. novembra 2007, 2008/408/ES, o državni pomoči C 36/A/06 (ex NN 38/06) Italije za ThyssenKrupp, Cementir in Nuova Terni Industrie (Chimiche) (UL 2008, L 144, str. 37).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES], UL L 83, str. 1.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/21

Pritožba, ki jo je 15. septembra 2010 vložila Nuova Terni Industrie Chimiche SpA zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T 64/08, Nuova Terni Industrie Chimiche SpA proti Evropski komisiji

(Zadeva C-450/10 P)

()

2010/C 317/38

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Nuova Terni Industrie Chimiche SpA (zastopniki: T. Salonico, G. Barone in A. Marega, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	Izpodbijano sodbo (1) razveljavi, izpodbijano odločbo (2) pa razglasi za nično, v delu, v katerem zanikata, da gre pri spornem ukrepu za odškodnino in nadomestilo, temveč ga štejeta za nezakonito in nezdružljivo državno pomoč; in/ali

—	izpodbijano sodbo razveljavi v delu v katerem se z njo zanika, da je nalog za izterjavo iz odločbe v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, in, posledično, odločbo razglasi za nično v delih, v katerih se z njo Italiji nalaga, naj nemudoma izterja pomoč skupaj z obrestmi; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je izpodbijana sodba napačna in bi jo bilo zato treba razveljaviti iz naslednjih razlogov:

(1) Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T-64/08

(2) Odločba Komisije z dne 20. novembra 2007 o državni pomoči C 36/A/06 (ex NN 38/06) Italije za ThyssenKrupp, Cementir in Nuova Terni Industrie Chimiche (UL 2008, L 144, str. 37).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL L 83, str. 1).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/22

Pritožba, ki sta jo 16. septembra 2010 vložili BNP Paribas in Banca Nazionale del Lavoro SpA (BNL) zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi T-335/08, BNP Paribas in BNL proti Komisiji

(Zadeva C-452/10 P)

()

2010/C 317/39

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnici: BNP Paribas, Banca Nazionale del Lavoro SpA (BNL) (zastopniki: R. Silvestri, G. Escalar in M. Todino, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnici Sodišču predlagata, naj:

—

V celoti razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije (peti senat) z dne 1. julija 2010 v zadevi BNP Paribas in Banca Nazionale del Lavoro proti Evropski komisiji (T-335/08), vročeno po telefaksu 1. julija 2010 (UL C 221, str. 39) in, posledično

(i)

ugodi predlogom iz prvostopenjske tožbe, s katero se predlaga razglasitev ničnosti celotne Odločbe 2008/711/ES Evropske komisije z dne 11. marca 2008, št. C(2008) 869 konč., glede državne pomoči C 15/2007, (ex NN 20/2007) Italije, „v zvezi z davčnimi spodbudami v korist nekaterih prestrukturiranih bank“ (UL L 327, str. 70), ali

(ii)	podredno, vrne zadevo Splošnemu sodišču, da to o njej ponovno odloča ob upoštevanju sodbe Sodišča.

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Splošno sodišče ni temeljito pregledalo odločbe Komisije, s tem da ni preverilo, ali je bila odločitev Komisije, da pri ugotavljanju selektivnosti sporne ureditve ne upošteva položaja subjektov, upravičena;

2.	Splošno sodišče je popačilo sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je mogoče specifičnost določenega davčnega ukrepa utemeljiti glede na logiko splošne davčne ureditve, pri čemer je kot merila za lastno presojo uporabilo le smernice, ki jih je Komisija navedla v svoji odločbi;

3.	Splošno sodišče je popačilo sodno prakso v zvezi s selektivnostjo državne pomoči, v skladu s katero je treba selektivnost davčnega ukrepa presojati zgolj ob upoštevanju učinkov, ki zaradi njega lahko nastanejo z vidika obdavčitve;

4.	Splošno sodišče je izkrivljalo dejstva, s tem ko je napačno menilo, da ureditev splošne prilagoditve podjetjem ne omogoča, da davčni strošek premoženja, ki se nanaša na prenesena podjetja, prilagodi vrednostim, vpisanim v bilanco;

5.	Nazadnje, Splošno sodišče je nepravilno nadomestilo Komisijo, s tem da je ex novo pripravilo razloge v podporo izpodbijane odločbe Komisije.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 17. septembra 2010 – Oliver Jestel proti Hauptzollamt Aachen

(Zadeva C-454/10)

()

2010/C 317/40

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Oliver Jestel

Tožena stranka: Hauptzollamt Aachen

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali postane zaradi „sodelovanja“ pri nezakonitem vnosu blaga na carinsko območje Evropske unije na podlagi člena 202(3), druga alinea, Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) dolžnik tista oseba, ki – ne da bi bila neposredno udeležena pri vnosu – posreduje pri sklepanju prodajnih pogodb glede zadevnega blaga in pri tem dopušča možnost, da bo prodajalec blago ali del blaga morda dobavil z izognitvijo plačilu uvoznih dajatev?

2.	Ali primeroma zadošča, da ta oseba navedeno ocenjuje kot možno, ali postane dolžnik samo, če zagotovo računa s tem, da se bo to zgodilo?

(1) UL L 302, str. 1.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/23

Pritožba, ki sta jo 20. septembra 2010 vložili Freistaat Sachsen in dežela Sachsen-Anhalt zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 8. julija 2010 v zadevi T-396/08, Freistaat Sachsen in dežela Sachsen-Anhalt proti Evropski komisiji

(Zadeva C-459/10 P)

()

2010/C 317/41

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnici: Freistaat Sachsen in dežela Sachsen-Anhalt (zastopnika: A. Rosenfeld in I. Liebach, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnici predlagata,

—

naj se sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 8. julija 2010 v zadevi Freistaat Sachsen in dežela Sachsen-Anhalt proti Evropski komisiji (T-396/08) glede razglasitve delne ničnosti odločbe Komisije 2008/878/ES z dne 2. julija 2008 o državni pomoči Nemčije za DHL razveljavi in člen 1(1) odločbe Komisije 2008/878/ES z dne 2. julija 2008 razglasi za ničen;

—	podredno, naj se zgoraj navedena sodba Splošnega sodišča Evropske unije razveljavi in zadeva vrne v odločanje Splošnemu sodišču Evropske unije;

—	naj se nasprotni stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba je bila vložena zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba tožečih strank na razglasitev delne ničnosti odločbe Komisije 2008/878/ES z dne 2. julija 2008. S to odločbo je Komisija večino priglašenih pomoči za usposabljanje, ki sta jih Freistaat Sachsen in dežela Sachsen-Anhalt nameravali dodeliti DHL, razglasila za nezdružljive s skupnim trgom.

Pritožnici s pritožbo Splošnemu sodišču očitata te kršitve prava Unije:

—

Splošno sodišče naj bi kršilo Uredbo št. 68/2001, nekdanji člen 87(3)(c) ES in načelo enakega obravnavanja, saj naj bi s presojo potrebnosti pomoči napačno uporabilo pravo. Kršitev Uredbe (ES) št. 68/2001 naj bi izhajala iz tega, da so se upoštevala merila, ki niso določena v tej uredbi, kar naj bi bilo izjemoma dopustno le tedaj, kadar to upravičujejo posebne okoliščine posameznega primera. Nekdanji člen 87(3)(c) ES naj bi se kršil zato, ker naj Splošno sodišče napačno ne bi priznalo, da so pomoči za usposabljanje služile oziroma bi lahko služile uresničevanju ciljev iz nekdanjega člena 87(3)(c) ES in da bi to morala upoštevati Komisija v okviru presoje po členu 87(3) ES. Končno naj bi šlo za kršitev načela enakega obravnavanja, saj naj Komisija v prejšnjih odločbah v primerljivih zadevah ne bi niti presojala niti ugotovljala potrebnosti pomoči za usposabljanje. Objektivna utemeljitev tega neenakega obravnavanja naj ne bi bila razvidna.

—

Tudi če bi bilo treba izhajati iz tega, da je bilo merilo potrebnosti upravičeno uporabljeno, naj bi bilo pravo napačno uporabljeno. Pritožnici v zvezi s tem Splošnemu sodišču očitata, da ni upoštevalo Uredbe št. 68/2001, Smernic o državni regionalni pomoči in nekdanjega člena 87(3)(c) ES, saj naj v presojo potrebnosti ne bi vključilo spodbujevalnih učinkov na izbiro lokacije, s čimer naj bi napačno uporabilo pravo. Kajti to, da lahko pomoči za usposabljanje vsebujejo tudi regionalne vidike, naj bi bilo razvidno iz besedila Uredbe št. 68/2001. Splošno sodišče naj bi napačno ocenilo, da sta spodbujanje podjetij na območjih z omejenimi možnostmi in ustanovitev novih podjetij dopustna le prek regionalnih pomoči.

—

Poleg tega naj bi Splošno sodišče Uredbo št. 68/2001, nekdanji člen 87(3)(c) ES in načelo enakega obravnavanja kršilo tudi s tem, da je pri presoji potrebnosti pomoči uporabilo neustrezna merila, s čimer naj bi napačno uporabilo pravo. Po eni strani naj ne bi smelo upoštevati poslovne prakse in strategije prejemnika pomoči, saj naj bi to vodilo k temu, da so podjetja, ki na podlagi internih standardov zahtevajo visoko raven izobrazbe, z vidika pomoči postavljena v slabši položaj kot podjetja z nižjim nivojem izobrazbe. To naj bi namreč vodilo k manj ugodnemu obravnavanju podjetij s sedežem v državah članicah, ki zakonsko določajo visok nivo izobrazbe, v primerjavi s podjetji s sedežem v državah članicah, v katerih je, primerjalno, nivo izobrazbe nižji.

—	Končno naj bi Splošno sodišče nekdanji člen 87(3)(c) ES kršilo tudi s tem, da naj ni upoštevalo pozitivnih zunanjih učinkov zadevnega ukrepa usposabljanja, s čimer naj bi napačno uporabilo pravo.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/24

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Högsta domstolen (Švedska) 20. septembra 2010 – Bonnier Audio AB, Earbooks AB, Norstedts Förlagsgrupp AB, Piratförlaget Aktiebolag, Storyside AB proti Perfect Communication Sweden AB

(Zadeva C-461/10)

()

2010/C 317/42

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Högsta domstolen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Bonnier Audio AB, Earbooks AB, Norstedts Förlagsgrupp AB, Piratförlaget Aktiebolag, Storyside AB

Tožena stranka: Perfect Communication Sweden AB

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES (v nadaljevanju: Direktiva o hrambi podatkov), zlasti njeni členi 3, 4, 5 in 11, nasprotuje uporabi nacionalne določbe, ki temelji na členu 8 Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in dovoljuje, da se ponudniku internetnih storitev v civilnem postopku zaradi identifikacije naročnika odredi, da imetniku avtorske pravice ali njegovemu zastopniku izroči podatke o naročniku, ki mu je ponudnik internetnih storitev dodelil specifičen IP-naslov, ki naj bi bil uporabljen pri kršitvi? Vprašanje temelji na domnevi, da je predlagatelj dokazal kršitev avtorske pravice in da je ukrep sorazmeren.

2.	Ali na odgovor na prvo vprašanje vpliva dejstvo, da država članica še ni prenesla Direktive o hrambi podatkov, čeprav se je rok za prenos iztekel?

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/24

Pritožba, ki jo je 24. septembra 2010 vložila Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 8. julija 2010 v zadevi T-331/06, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Evropski agenciji za okolje (EEA)

(Zadeva C-462/10 P)

()

2010/C 317/43

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (zastopnik: N. Korogiannakis, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska agencija za okolje (EEA)

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča;

—	odločbo EEA, s katero je bila zavrnjena ponudba pritožnika in naročilo oddano drugemu ponudniku, razglasi za nično;

—	EEA naloži plačilo pritožnikovih pravdnih stroškov v zvezi z zadevo T-331/06 in s to pritožbo, tudi če bo ta pritožba zavrnjena.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je sprejelo napačno razlago člena 97 finančne uredbe (1) in člena 138 izvedbenih pravil oziroma ju ni uporabilo, saj je objava ožjih meril pred oddajo ponudb nujna zato, da ponudniki lahko dajo najboljše ponudbe. Splošno sodišče je zmotno zavrnilo pritožnikov argument glede zamenjevanja meril izbire in oddaje naročila, ker naj bi bil prepozno vložen. Pritožnik trdi, da tudi če bi bil pristop Splošnega sodišča pravilen, je to pri presoji, ali je uporaba posamičnih življenjepisov v fazi oddaje naročila bila v nasprotju z razpisnimi pogoji, napačno razlagalo vsebino razpisnih pogojev.

Pritožnik dalje trdi, da to, da je ocenjevalno poročilo sestavljeno tako, da iz njega ni razvidno, kako je ocenjevalni odbor prišel do svojih zaključkov, ne more biti v škodo pritožnika. Če EEA ni presojalo ožjih meril, bi bilo izpodbijano odločbo treba neposredno razglasiti za nično zaradi pomanjkljive obrazložitve, saj je to, da „ni razvidno“, katera merila so bila uporabljena, del obveznosti obrazložitve.

Pritožnik glede okoljske politike trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da je merilo za oddajo naročila, ki je oblikovano tako splošno, izpolnjeno zgolj s predložitvijo potrdila, kar je samo en način predložitve dokazov. Splošno sodišče naj bi tudi storilo napako, ker ni upoštevalo tega, da je okoljsko politiko mogoče preizkusiti zgolj v fazi izbire.

4.	Splošno sodišče ni ugotovilo, da je EEA kršila člen 100(2) finančne uredbe in člen 149(2) izvedbenih pravil s tem, da ni razkrila celotnega ocenjevalnega poročila ponudnikom, ki so to zahtevali, da bi se lahko seznanili z razlogi za zavrnitev njihovih ponudb.

5.	Dalje, poleg tega, da je razlogovanje Splošnega sodišča napačno, ni zgolj v nasprotju s splošno in predhodno obveznostjo obrazložitve, temveč tudi z Lizbonsko pogodbo, ki Listini EU o temeljnih pravicah daje enako pravno veljavo kot Pogodbam, zlasti njenemu členu 41.

6.	Nazadnje, pritožnik trdi, da z izpodbijano sodbo ni bila zgolj pomanjkljivo obrazložena zavrnitev posamičnih trditev glede očitne napake pri presoji, temveč te trditve tudi niso bile posamično obravnavane.

(1) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 248, str. 1.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/25

Tožba, vložena 27. septembra 2010 – Evropska komisija proti Helenski republiki

(Zadeva C-466/10)

()

2010/C 317/44

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Patakia in D. Kukovec)

Tožena stranka: Helenska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 28 Direktive 2004/18 s tem, da je brez predhodne objave prve Dioikisi Ygeionomikis Perifereias Attikis (zdravstvene direkcije) v zvezi z upravljanjem nevarnih medicinskih infekcijskih odpadkov zdravstvenih ustanov, ki so v njeni pristojnosti, uporabila postopek s pogajanji, ker niso izpolnjeni pogoji za uporabo določb o izjemah v členu 31 Direktive, zlasti v členu 31(1)(c), ki upravičujejo odstopanje od splošnih pravil in uporabo postopka s pogajanji;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Potem ko je Evropska Komisija prejela pritožbo, je izvedla preiskavo v zvezi s pozivom komisije za zdravstvene storitve k udeležbi pri postopku javnega naročanja brez predhodne objave v zvezi z upravljanjem nevarnih medicinskih infekcijskih odpadkov zdravstvenih ustanov, ki so v pristojnosti prve Dioikisi Ygeionomikis Perifereias Attikis.

Komisija opozarja na to, da mora biti objava izvedena v skladu z jasno opredeljenimi in razumljivimi pogoji, medtem ko je postopek s pogajanji brez predhodne objave dopusten le izjemoma in v posebnih primerih, opredeljenih v členih 30 in 31 Direktive 2004/19/ES in jih je treba razlagati ozko, pri čemer dokazno breme glede dejanskega obstoja izrednih okoliščin, ki to odstopanje upravičujejo, nosi tisti, ki se na te predpise sklicuje.

3.	Nadalje je iz poziva jasno, da se naročnik sicer sklicuje na izredni postopek na podlagi člena 31(1)(c) Direktive 2004/18/ES, vendar ni dokazal, da so izpolnjeni pogoji iz tega člena, ki upravičujejo uporabo tega postopka.

Komisija meni, da naročnik s tem, da je brez predhodne objave uporabil postopek s pogajanji, ni izpolnil obveznosti iz člena 28 Direktive, ker niso izpolnjeni pogoji za uporabo določb o izjemah v skladu s členom 31 Direktive, zlasti členom 31(1)(c), ki bi upravičevali uporabo izrednega postopka v skladu s to določbo.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 29. septembra 2010 – CNH Global proti UUNT – (Kombinacija rdeče, črne in sive barve za traktor)

(Zadeva T-378/07) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava znamke Skupnosti, ki vsebuje kombinacijo rdeče, črne in sive barve, uporabljenih na zunanjih površinah traktorja - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo - Člen 7(3) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(3) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 317/45

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: CNH Global NV (Amsterdam, Nizozemska) (zastopnika: M. Edenborough, barrister, in R. Harrison, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 5. julija 2007 (zadeva R 1642/2006-1), ki se nanaša na zahtevo za registracijo znaka, ki predstavlja traktor v rdeči, črni in sivi barvi, kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi CNH Global NV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 297, 8.12.2007.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 29. septembra 2010 – Interflon proti UUNT – Illinois Tool Works (FOODLUBE)

(Zadeva T-200/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek za ugotavljanje ničnosti - Besedna znamka Skupnosti FOODLUBE - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisni značaj - Razlikovalni učinek - Člen 7(1)(b) in (c) in člen 51(1)(a) Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člen 7(1)(b) in (c) in člen 52(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 317/46

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Interflon BV (Rosendaal, Nizozemska) (zastopnik: S. Wertwijn, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Novais Gonçalves, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Illinois Tool Works, Inc. (Glenview, Illinois, Združene države Amerike)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 3. marca 2008 (zadeva R 638/2007-2) v postopku za ugotavljanje ničnosti med Interflon BV in Illinois Tool Works, Inc.

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 3. marca 2008 (zadeva R 638/2007) se razveljavi v delu, v katerem zavrača tožbo glede kemijskih proizvodov za industrijo iz razreda 1, olj in industrijske trave ter lubrikantov iz razreda 4.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 183, 19.7.2008.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. septembra 2010 – Market Watch proti UUNT – Ares Trading (Seroslim)

(Zadeva T-201/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti Seroslim - Prejšnja besedna znamka Skupnosti SEROSTIM - Relativni razlogi za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 317/47

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Market Watch Franchise & Consulting, Inc. (Freeport, Bahami) (zastopnik: J. Korab, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem: Ares Trading SA (Aubonne, Švica) (zastopnika: M. De Justo Bailey in M. De Justo Vazquez, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 6. marca 2008 (zadeva R 805/2007-2) zaradi postopka z ugovorom med družbama Ares Trading SA in Market Watch Franchise & Consulting, Inc.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Market Watch Franchise & Consulting, Inc. se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 197, 2.8.2008.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. septembra 2010 – C-Content proti Komisiji

(Zadeva T-247/08) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Javna naročila storitev - Postopki oddaje javnega naročila Skupnosti - Storitve elektronske objave - Nepravilnosti in kršitve prava Skupnosti, ki naj bi jih storil Urad za publikacije - Zastaralni roki - Vzročna zveza)

2010/C 317/48

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: C-Content BV (Bois-le-Duc, Nizozemska) (zastopnik: M. Meulenbelt, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva E. Manhaeve in N. Bambara, zastopnika, skupaj z O. Soudry, conseil, in A. Nucara, odvetnik, nato E. Manhaeve in N. Bambara, skupaj z O. Soudry in E. Petritsi)

Predmet

Odškodninska tožba se nanaša na povračilo škode, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka zaradi nepravilnosti in kršitev prava Skupnosti, ki naj bi jih storil Urad za publikacije Evrospkih skupnosti v okviru več oddaj javnega naročila Skupnosti glede storitev elektronske objave.

Izrek

1.	Tožba se zavrne kot delno nedopustna in delno neutemeljena.

2.	C-Content Bvse naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 209, 15.8.2008.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/28

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. oktobra 2010 – DHL Aviation in DHL Hub Leipzig proti Komisiji

(Zadeva T-452/08) (1)

(Državne pomoči - Letalski tovor - Garancije za uporabo novega evropskega središča družbe DHL na letališču Leipzig-Halle - Odločba, s katero je bila pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in ki je nalagala njeno vračilo)

2010/C 317/49

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: DHL Aviation SA/NV (Zaventem, Belgija); in DHL Hub Leipzig GmbH (Schkeuditz, Nemčija) (zastopnika: A. Burnside, solicitor, in B. van de Walle de Ghelcke, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: K. Gross, B. Martenczuk in E. Righini, zastopniki)

Predmet

Zahteva za delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije 2008/948/ES z dne 23. julija 2008 o ukrepih Nemčije v korist družbe DHL in letališča Leipzig Halle (UL L 346, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	DHL Aviation SA/NV in DHL Hub Leipzig GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 6, 10.1.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/28

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2010 – Granuband proti UUNT – Granuflex (GRANUflex)

(Zadeva T-534/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek za ugotovitev ničnosti - Figurativna znamka Skupnosti GRANUflex - Prejšnja firma in prejšnje tržno ime GRANUFLEX - Relativni zavrnitveni razlog - Člena 8(4) in 52(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člena 8(4) in 53(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 317/50

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeča stranka: Granuband BV (Krommenie, Nizozemska) (zastopnik: M. Ellens, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: W. Verburg, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Granuflex Ipari és Kereskedelmi Kft (Budimpešta, Madžarska) (zastopnik: K. Szamosi, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 15. septembra 2008 (zadeva R 1277/2007-2) glede postopka za ugotovitev ničnosti med družbama Granuflex Ipari és Kereskedelmi Kft in Granuband BV.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Granuband BV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 44, 21.2.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/28

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. oktobra 2010 – Deutsche Behindertenhilfe – Aktion Mensch proti UUNT (diegesellschafter.de)

(Zadeva T-47/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava besedne znamke Skupnosti diegesellschafter.de - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člena 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 317/51

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Deutsche Behindertenhilfe – Aktion Mensch eV (Mayence, Nemčija) (zastopnika: V. Töbelmann in A. Piltz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Pohlmann, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 27. novembra 2008 (zadeva R 1094/2008-1) glede zahteve za registracijo besednega znaka diegesellschafter.de kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Deutsche Behindertenhilfe – Aktion Mensch eV se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 102, 1.5.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2010 – Kadi proti Komisiji

(Zadeva T-85/09) (1)

(Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani - Uredba (ES) št. 881/2002 - Zamrznitev sredstev in finančnih virov osebe, ker je bila vpisana na seznam, ki ga je določil organ Združenih narodov - Odbor za sankcije - Vpis v Prilogo I k Uredbi št. 881/2002 - Ničnostna tožba - Temeljne pravice - Pravica do izjave, pravica do učinkovitega sodnega nadzora in pravica do spoštovanja lastnine)

2010/C 317/52

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Yassin Abdullah Kadi (Jeddah, Saudova Arabija) (zastopniki: D. Anderson, QC, M. Lester, barrister, in G. Martin, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva P. Hetsch, P. Aalto in F. Hoffmeister, nato P. Hetsch, F. Hoffmeister in E. Paasivirta, zastopniki)

Intervenienti v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopniki: M. Bishop, E. Finnegan, R. Szostak, zastopniki); Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in L. Butel, zastopnika); Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: S. Behzadi-Spencer in E. Jenkinson, zastopnika, skupaj z D. Beardom, barristerjem)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (ES) št. 1190/2008 z dne 28. novembra 2008 o stoprvi spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani (UL L 322, str 25) v delu, v katerem se ta akt nanaša na tožečo stranko.

Izrek

Uredba Komisije (ES) št. 1190/2008 z dne 28. novembra 2008 o stoprvi spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani se razglasi za nično v delu, v katerem se ta akt nanaša na Yassina Abdullaha Kadija.

2.	Evropski komisiji se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, ki jih je priglasil Y. A. Kadi.

3.	Svet Evropske unije, Francoska republika in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 90, 18.4.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2010 – Strategi Group proti UUNT – RBI (STRATEGI)

(Zadeva T-92/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti STRATEGI - Prejšnja nacionalna besedna znamka Stratégies - Relativni razlog za zavrnitev - Dokaz o uporabi prejšnje znamke - Člen 43(2) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 42(2) Uredbe (ES) št. 207/2009) in pravilo 22 Uredbe (ES) št. 2868/95)

2010/C 317/53

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Strategi Group Ltd (Manchester, Združeno kraljestvo) (zastopnik: N. Saunders, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Reed Business Information (RBI) (Issy-Les-Moulineaux, Francija) (zastopnik: A. Messas, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. decembra 2008 (zadeva R 1581/2007-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Reed Business Information (RBI) in Strategi Group Ltd.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Strategi Group Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 113, 16.5.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. oktobra 2010 – Komisija proti Gal-Or

(Zadeva T-136/09) (1)

(Arbitražna klavzula - Pogodba o finančni pomoči, sklenjena v okviru posebnega programa za raziskave in tehnološki razvoj na področju nejedrske energije - Neizpolnjevanje pogodbe - Vračilo predplačil - Zamudne obresti - Postopek izdaje zamudne sodbe)

2010/C 317/54

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: A.-M. Rouchaud-Joët in F. Mirza, zastopnika, sprva skupaj z B. Katanom in M. van der Woude, odvetnika, nato z B. Katanom)

Tožena stranka: Benjamin Gal-Or (Jupiter, Florida, Združene države)

Predmet

Tožba na podlagi arbitražne klavzule, s katero se zahteva, naj se B. Gal-Orju naloži vračilo zneska 205 611 EUR, ki ga je Komisija nakazala v okviru pogodbe št. IN/004/97, skupaj z zamudnimi obrestmi, ter plačilo zamudnih obresti od zneska 9 231,25 EUR, kolikor so znašali stroški postopka, ki ga je B. Gal-Or začel proti Komisiji pred nizozemskimi sodišči.

Izrek

Benjamin Gal-Or mora Evropski komisiji plačati glavnico v višini 205 611 EUR, povečano za obresti po stopnji:

—	2,75 % od 2. marca 2003;

—	2,50 % od 7. marca 2003;

—	2,00 % od 6. junija 2003;

—	2,25 % od 6. decembra 2005;

—	2,50 % od 8. marca 2006;

—	2,75 % od 15. junija 2006;

—	3,00 % od 9. avgusta 2006;

—	3,25 % od 11. oktobra 2006;

—	3,50 % od 13. decembra 2006;

—	3,75 % od 14. marca 2007;

—	4,00 % od 13. junija 2007;

—	4,25 % od 9 julija 2008;

—	3,75 % od 15. oktobra 2008;

—	3,25 % od 12. novembra 2008;

—	2,50 % od 10. decembra 2008;

—	2,00 % od 21. januarja 2009;

—	1,50 % od 11. marca 2009;

—	1,25 % od 8. aprila 2009;

—	1,00 % od 13. maja 2009.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	B. Gal-Orju se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 141, 20.6.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. oktobra 2010 – Accenture Global Services proti UUNT – Silver Creek Properties (acsensa)

(Zadeva T-244/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti acsensa - Prejšnja znamka Skupnosti ter nacionalna besedna in figurativna znamka ACCENTURE in accenture - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj podobnosti med znaki - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) - Obveznost utemeljitve - Člen 73 Uredbe št. 40/94 (postal člen 75 Uredbe št. 207/2009))

2010/C 317/55

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Accenture Global Services GmbH (Schaffhausen, Švica) (zastopnik: R. Niebel, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: O. Mondéjar Ortuño, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Silver Creek Properties SA (Panama, Panama)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 20. marca 2009 (zadeva R 802/2008-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med Accenture Global Services GmbH in Silver Creek Properties SA.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Accenture Global Services GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 193, 15.8.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/31

Sodba Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2010 – PVS proti UUNT – MeDiTA Medizinische Kurierdienst (medidata)

(Zadeva T-270/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti medidata - Prejšnja nacionalna besedna znamka MeDiTA - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost znakov - Podobnost storitev - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 317/56

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: PVS – Privatärztliche Verrechnungsstelle Rhein-Ruhr GmbH (Mülheim an der Ruhr, Nemčija) (zastopnik: F. Lindberg, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Pohlmann, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: MeDiTA Medizinische Kurierdienst- und Handelsgesellschaft mbH (Düsseldorf, nemčija) (zastopnik: T. Schulte-Beckhausen, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 14. maja 2009 (zadeva R 1724/2007-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama MeDiTA Medizinische Kurierdienst- und Handelsgesellschaft mbH in PVS – Privatärztliche Verrechnungsstelle Rhein-Ruhr GmbH.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi PVS – Privatärztliche Verrechnungsstelle Rhein-Ruhr GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 220, 12.9.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/31

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. septembra 2010 – Rosenruist proti UUNT (Upodobitev žepa z dvema vijugama)

(Zadeva T-388/09) (1)

(Znamka Skupnosti - Prijava figurativne znamke, na kateri je upodobljen žep z dvema vijugama - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)

2010/C 317/57

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Rosenruist – Gestão e serviços, Lda (Funchal, Portugalska) (zastopnika: S. Rizzo in S. González Malabia, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. junija 2009 (zadeva R 237/2009-2) o prijavi, kot znamko Skupnosti, figurativnega znaka, na katerem je upodobljen žep z dvema vijugama.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Rosenruist – Gestão e serviços, Lda se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 282, 21.11.2009.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/32

Sklep Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2010 – Hidalgo proti UUNT – Bodegas Hidalgo – La Gitana (HIDALGO)

(Zadeva T-365/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Razglasitev ničnosti registracije nacionalne znamke, na kateri temelji ugovor - Ustavitev postopka)

2010/C 317/58

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Emilio Hidalgo, SA (Jerez de la Frontera, Španija) (zastopnik: M. Esteve Sanz, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Bodegas Hidalgo – La Gitana, SA (Sanlucar de Barrameda, Španija) (zastopnika: S. Rivero Galán, J. M. Sanjuán de Coca, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 11. junija 2008 (zadeva R 1329/2007-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Emilio Hidalgo SA in Bodegas Hidalgo – La Gitana SA.

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 272, 25.10.2008.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/32

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. septembra 2010 – Kerstens proti Komisiji

(Zadeva T-498/09 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Napredovanje - Napredovalno obdobje 2005 - Dodelitev prednostnih točk - Dokazno breme - Pravice do obrambe - Deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena pritožba)

2010/C 317/59

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Petrus Kerstens (Overijse, Belgija) (zastopnik: C. Mourato, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: C. Berardis-Kayser in G. Berscheid, zastopnika, skupaj z B. Wägenbaurjem, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 29. septembra 2009 v zadevi Kerstens proti Komisiji (F-102/07, še neobjavljena v Zbirki odločb), katere namen je razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Petrus Kerstens nosi svoje stroške in stroške, ki jih je na tej stopnji postopka priglasila Evropska komisija.

(1) UL C 51, 27.2.2010.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/32

Tožba, vložena 12. septembra 2010 – Hamas proti Svetu

(Zadeva T-400/10)

()

2010/C 317/60

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Hamas (zastopnik: L. Glock, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Obvestilo Sveta C 188/13 z dne 13. julija 2010 naj se razglasi za nično;

—	Sklep Sveta 2010/386/SZVP z dne 12. julija 2010 naj se razglasi za ničen;

—	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 610/2010 z dne 12. julija 2010 naj se razglasi za nično;

—	Svetu naj se naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Obvestila Sveta 2010/C 188/09 (1), Sklepa Sveta 2010/386/SZVP (2) in Izvedbene uredbe Sveta št. 610/2010 (3) v delu, v katerem je tožeča stranka ostala navedena na seznamu oseb, skupin in organizacij, katerih sredstva in gospodarski viri so zamrznjeni na podlagi členov 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/PESC (4) in člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 zaradi boja proti terorizmu.

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja sedem tožbenih razlogov, v zvezi z Obvestilom Sveta 2010/C 188/09:

—	kršitev člena 297(2), tretji pododstavek, PDEU, ker tožeča stranka ni bila obveščena o tem obvestilu, same objave v Uradnem listu Evropske unije pa ni mogoče šteti za uradno obvestilo o tem aktu;

—	kršitev člena 41(2)(b) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ker je bilo navedeno obvestilo za tožečo stranko skoraj nedostopno;

—	kršitev člena 6(3)(a) evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v zvezi s pravico obdolženca, da ga takoj in nadrobno seznanijo v jeziku, ki ga razume, z bistvom in vzroki obtožbe, ki ga bremeni;

in v zvezi s Sklepom 2010/386/SZVP in Uredbo št. 610/2010:

—	očitno napako pri presoji, ker je Hamas legitimno izvoljena vlada, ki je v skladu z načelom nevmešavanja v notranje zadeve držav ni mogoče navesti na seznamu teroristov;

—

kršitev temeljnih pravic tožeče stranke s kršitvijo:

—

njene pravice obrambe in pravice do dobrega upravljanja, ker tožeča stranka pred odločitvijo, da se jo obdrži na seznamu oseb, skupin in organizacij, katerih sredstva in gospodarski viri so zamrznjeni, ni bila uradno obveščena o obremenilnih dejstvih in ni mogla učinkovito ugovarjati tem dejstvom, in

—	lastninske pravice, ker zamrznitev sredstev tožeče stranke pomeni neupravičeno omejitev njene lastninske pravice;

—	kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU, ker Svet ni izrecno obrazložil niti Sklepa 2010/386/SZVP niti Uredbe št. 610/2010.

(1) Obvestilo Sveta 2010/C 188/09 z dne 13. julija 2010 osebam, skupinam in subjektom s seznama iz člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL C 188, str. 13).

(2) Sklep Sveta 2010/386/SZVP z dne 12. julija 2010 o posodobitvi seznama oseb, skupin in organizacij, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL L 178, str. 28).

(3) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 610/2010 z dne 12. julija 2010 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1285/2009 (UL L 178, str. 1).

(4) Skupno stališče Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov v boju proti terorizmu (UL L 344, str. 93).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/33

Tožba, vložena 14. septembra 2010 – Madžarska proti Komisiji

(Zadeva T-407/10)

()

2010/C 317/61

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Madžarska (zastopnika: M. Fehér in K. Szíjjártó)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti člena 1(3) in (4) in priloge II Odločbe Komisije z dne 8. julija 2010 v zvezi z velikim projektom, imenovanim „preureditev železniške povezave Budimpešta-Kelenföld Székesfehérvár-Boba, prvi odsek, prva faza“, ki je del operativnega programa „Transport“, ki predvideva strukturno pomoč za Madžarsko iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ker te določbe predpisujejo maksimalen znesek za katerega se uporablja stopnja sofinanciranja tako, da iz upravičenih izdatkov izključujejo plačila iz naslova davka na dodano vrednost;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka deloma izpodbija Sklep Komisije z dne 8. julija 2010 [notificiran pod številko C(2010) 4593] v zvezi z velikim projektom, imenovanim „preureditev železniške povezave Budimpešta-Kelenföld Székesfehérvár-Boba, prvi odsek, prva faza“, ki je del operativnega programa „Transport“ v okviru katerega je predvidena strukturna pomoč Unije v okviru cilja „Konvergenca“, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. V tem sklepu je Komisija potrdila finančni prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada pri omenjenem projektu. Poleg tega je Komisija menila, da znesek davka na dodano vrednost, za katerega se lahko zahteva financiranje, ne more biti vključen v maksimalen znesek za katerega se uporablja stopnja prednostnega sofinanciranja iz operativnega programa v zvezi z zadevnim projektom.

V okviru tožbenih razlogov tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila določbe prava Unije, ki se uporabijo in sicer zlasti člen 56(4) Uredbe (ES) št. 1083/2006 (1) in člen 3 Uredbe (ES) št. 1084/2006 (2).

Tožeča stranka ocenjuje, da člen 3(e) Uredbe (ES) št. 1084/2006 jasno določa, da povratni davek na dodano vrednost (vstopni DDV) ne sodi med upravičene izdatke, ki jih sofinancira Kohezijski sklad. Meni pa, da iz te določbe jasno izhaja, da je nepovratni davek na dodano vrednost, nasprotno, upravičen izdatek. Zato ob tem, da upravičenec v okviru zadevnega velikega projekta na katerega se nanaša izpodbijani sklep (Nemzeti Infrastruktúra Fejlesztő Zártkörűen Működő Részvénytarsaság – nacionalna družba za razvoj infrastrukture, v nadaljevanju: NIF) ni davčni zavezanec tako na podlagi prava Unije kot tudi nacionalnega prava o davku na dodano vrednost, tako da ne more zahtevati povračila vstopnega davka na dodano vrednost, tožeča stranka izvaja, da Komisija v izpodbijanem sklepu iz sofinanciranja ni mogla izključiti izdatkov, ki ustrezajo temu davku.

Poleg tega tožeča stranka Komisiji očita, da je državam članicam odvzela pristojnost, ki jim jo priznava člen 56(4) Uredbe (ES) št.1083/2006, ker je za neupravičene izdatke štela izdatke, ki jih uredba št. 1084/2006 ne uvršča med neupravičene izdatke in ker upoštevni nacionalni predpisi te izrecno opredeljujejo kot upravičene.

Tožeča stranka tudi navaja, da ocena Komisije in sicer, da naj bi bil plačani davek na dodano vrednost „povraten“ prek davka na dodano vrednost od pristojbin, ki bi bile plačane upravljavcem z infrastrukturo, ki jo bo izgradil upravičenec, pomeni široko razlago izraza „povratni DDV“ v smislu člena 3(e) Uredbe (ES) št. 1084/2006, ki ni v skladu z besedilom te določbe in je poleg tega v nasprotju z zakonodajo Skupnosti s področja davka na dodano vrednost. Ocenjuje, da so upravičenec, ki izgradi infrastrukturo in osebe, ki zagotavljajo upravljanje s to infrastrukturo, ko je zgrajena, neodvisni eden od drugega in so povezani zgolj posredno, zaradi upoštevnih pravnih predpisov – in ne zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je upravičenec zavezan dejansko in dokončno nositi breme vstopnega davka na dodano vrednost.

Nazadnje tožeča stranka navaja, da niti Uredba (ES) št. 1083/2006 niti Uredba (ES) št. 1084/2006 ne dopuščata razlage, na podlagi katere bi Komisija pri svoji presoji upravičenih izdatkov med katere spada davek na dodano vrednost za katerega se lahko zahteva financiranje lahko oprla svoj sklep na dejstvo, da bi se zadevna država članica lahko odločila za drugačno zakonodajno rešitev glede izvedbe projekta in upravljanja z infrastrukturo. V zvezi s tem tudi navaja, da so osebe, ki upravljajo infrastrukturo v državah članicah in javne službe v izvirni pristojnosti držav članic. Izvaja, da mora Komisija, kadar so pogoji iz zakonodaje unije izpolnjeni, sprejeti odločitev zadevne države članice med drugim glede posledic, ki glede presoje upravičenih izdatkov, izhajajo iz tega ali je upravičenec davčni zavezanec ali ne.

(1) Uredba Sveta z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, str. 25).

(2) Uredba Sveta z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 (UL L 210, str. 79).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/34

Tožba, vložena 15. septembra 2010 – Socitrel proti Komisiji

(Zadeva T-413/10)

()

2010/C 317/62

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Socitrel – Sociedade Industrial de Trefilaria, SA (São Romão de Coronado, Portugalska) (zastopnika: F. Proença de Carvalho in T. de Faria, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Člena 1 in 2 Sklepa Komisije z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje) naj se razglasita za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko;

—	globa naj se zmanjša;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Izpodbijani sklep je isti kot sporni sklep v zadevi T-385/10, ArcelorMittal Wire France in drugi proti Komisiji.

Tožeča stranka navaja te tožbene razloge:

(i)	neobstoj obrazložitve izpodbijane odločbe ob kršitvi člena 296 PDEU in kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj pri naložitvi globe ob kršitvi pravice tožeče stranke do obrambe v okviru izračuna njej naložene globe;

(ii)	kršitev pravice družbe Socitrel do obrambe zaradi predolgega upravnega postopka pred Evropsko komisijo, s čimer se je poseglo v pravico do sojenja v razumnem roku iz člena 6(1) Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin.

Podredno,

(iii)

kršitev člena 101 PDEU in očitna napaka pri presoji, ko je Komisija menila, da družba Socitrel ni samostojno delovala na trgu;

(iv)	tožeča stranka Evropski komisiji očita tudi očitno napako pri določitvi prometa za določitev 10-odstotne meje prometa pri izračunu globe, saj je vanj vključila skupen promet družb Emesa, Galycas in ITC, ki ob kršitvi niso bile del skupine Previdente;

(v)	kršitev načel sorazmernosti, prepovedi diskriminacije in varstva legitimnih pričakovanj pri določitvi globe.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/35

Tožba, vložena 15. septembra 2010 – Companhia Previdente proti Komisiji

(Zadeva T-414/10)

()

2010/C 317/63

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Companhia Previdente – Sociedade de Controle de Participações Financeiras, SA (Lizbona, Portugalska) (zastopnika: D. Proença de Carvalho in J. Caimoto Duarte, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Člena 1 in 2 Sklepa Komisije z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje) naj se razglasita za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko;

—	ugotovi naj se, da vsako zmanjšanje globe, naložene družbi Socitrel, v okviru drugih tožb v zvezi s kršitvami, za katere družba Companhia Previdente odgovarja solidarno, povzroči ustrezno avtomatično zmanjšanje globe, solidarno naložene tej družbi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Izpodbijani sklep je isti kot v zadevi T-385/10, ArcelorMittal Wire France in drugi proti Komisiji.

Tožeča stranka navaja te tožbene razloge:

(i)

kršitev člena 101 PDEU in načel individualne odgovornosti za kršitve v povezavi s členom 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člena 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1). V sklepu je očitna napaka pri presoji pri določitvi solidarne odgovornosti družbe COMPANHIA PREVIDENTE za kršitve, ki jih je storila družba SOCITREL, saj je prekoračen maksimalen znesek globe iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003.

(ii)

kršitev člena 296 PDEU, ker Komisija ni izpodbila trditev tožeče stranke, pri določitvi solidarne odgovornosti in izračunu globe za obdobje od 1998 do 2002 ni štela za izpodbite domneve, da naj bi družba COMPANHIA PREVIDENTE imela odločilen vpliv nad družbo SOCITREL, niti ni ustrezno pojasnila, na kaj se je oprla pri sklepanju o odločilnem vplivu v predhodnem obdobju med letoma 1994 in 1998, za katerega domneva očitno ne velja.

Podredno,

(iii)

kršitev člena 101(1) PDEU, člena 53 EGP in člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 in načela sorazmernosti zaradi prekoračitve maksimalnega zneska globe, ki ga je mogoče naložiti družbi COMPANHIA PREVIDENTE;

(iv)	kršitev načel sorazmernosti in prepovedi diskriminacije zaradi neupoštevanja gospodarskega okvira sedanje krize in nesposobnosti družbe COMPANHIA PREVIDENTE, da plača globo.

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/35

Tožba, vložena 15. septembra 2010 – Emme proti Komisiji

(Zadeva T-422/10)

()

2010/C 317/64

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Emme Holding SpA (Pescara, Italija) (zastopniki: G. Visconti, E. Vassallo di Castiglione, M. Siragusa, M. Beretta, P. Ferrari, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	globa, ki jo je Komisija naložila družbi Emme Holding s sklepom z dne 30. junija 2010 (zadeva COMP/38344) – Jeklo za prednapeti beton, naj se odpravi ali zmanjša;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V tej zadevi se izpodbija isti sklep kot v zadevi T-385/10, ArcellorMittal Wire France in drugi proti Komisiji.

Tožeča stranka zlasti trdi:

—

da je neutemeljeno obdolžena enotne in trajajoče kršitve, ki jo sestavlja skupek evropskih (Club Europa) in nacionalnih/regionalnih kartelov (Club Italiano, Club España in Accordo Meridionale). Sama ni namreč nikoli (ne aktivno ne pasivno) na evropski ravni sodelovala pri zatrjevani kršitvi. Prav tako Trame ni bila seznanjena z morebitnimi regionalnimi ali nacionalnimi sporazumi v državah, ki niso Italija.

—	da sklep upošteva tako vrvi (7 žic) kot pramene (2 ali 3 žice). Tožeča stranka pa poudarja, da prameni niso nikoli bili predmet kartela v okviru kluba Italia. Promet na podlagi tega proizvoda se torej ne sme upoštevati pri izračunu sankcije.

Tožeča stranka predlaga tudi zmanjšanje globe zaradi njene omejene udeležbe pri zatrjevani kršitvi in zaradi nezmožnosti plačila.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/36

Tožba, vložena 16. septembra 2010 – Redaelli Tecna proti Komisiji

(Zadeva T-423/10)

()

2010/C 317/65

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Redaelli Tecna SpA (Milano, Italija) (zastopniki: R. Zaccà, M. Todino, E. Cruellas Sada, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da je družba Redaelli sodelovala pri usklajenih ravnanjih, na katere se sklicuje navedeni sklep, omejenih na obdobje med leti 1984 in 1992;

—	razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je bila z njim zavrnjena ponudba družbe Redaelli za sodelovanje in s tem ustrezno znižanje zneska globe zaradi prispevka družbe Redaelli pri preiskavah Komisije v navedenem postopku;

—	nazadnje, zmanjšanje zneska globe, naložene družbi Redaelli kot izravnavo za nerazumno dolgo trajanje postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sklep, ki se v tej zadevi izpodbija, je isti kot v zadevi T-385/10, ArcellorMittal Wire France in drugi proti Komisiji.

Tožeča stranka zlasti navaja, da je:

—

Komisija storila veliko kršitev načela enakega obravnavanja, ker je uporabila strožja merila le za družbo Redaelli in temu podjetju odklonila uporabo obvestila o prizanesljivosti, ki je bila drugim podjetjem odobrena, katerih zahteve po uporabi obvestila o prizanesljivosti v zvezi z „bistveno dodano vrednostjo“ pa so imele bistveno manj vsebine in veliko manjšo vrednost kot pa je bila dodana vrednost, ki jo je prispevala tožeča stranka. S tem naj bi Komisija nadalje kršila načelo varstva legitimnega pričakovanja, ker je kršila utemeljeno pričakovanje tožeče stranke, da bo njena zahteva obravnavana v luči meril, ki so bila izdelana v praksi Komisije ob vložitvi zahteve in opredeljena v sporočilu iz leta 2002.

—	Komisija napačno obdolžila udeležence dogovarjanja za leta od 1984 do 1992, ne da bi predložila zadostne dokaze glede obstoja dogovora za zadevno obdobje;

—

nesorazmerno trajanje postopka vplivalo na pravice do obrambe tožeče stranke s tem, da je bila omejena pri predložitvi razbremenilnih dokazov, ki v vmesnem času niso bili več na razpolago in je pri tem negativno vplivala na dejansko presojo zahteve za uporabo obvestila o prizanesljivosti v primeru tožeče stranke.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/36

Tožba, vložena 18. septembra 2010 – Dosenbach-Ochsner proti UUNT – Sisma (Pravokotnik s sloni)

(Zadeva T-424/10)

()

2010/C 317/66

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Dosenbach-Ochsner AG Schuhe und Sport (Dietikon, Švica) (zastopnik: O. Rauscher, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sisma SpA (Mantova, Italija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 15. julija 2010 v zadevi R 1638/2008-4 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: figurativna znamka, predstavljena s pravokotnikom s sloni, za proizvode iz razredov 10, 16, 21, 24 in 25.

Imetnik znamke Skupnosti: SISMA S.p.A.

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Pravica iz znamke, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti: mednarodne in nacionalne figurativne znamke, ki so predstavljene s slonom, in nacionalna besedna znamka „elefanten“ za proizvode iz razredov 24 in 25.

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 53(1)(a) v povezavi s členoma 8(1)(b) in 8(2)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker so nasprotujoče si znamke s konceptualnega, vidnega in slišnega vidika podobne ter ker je tožeča stranka izrecno trdila, da imajo njene znamke zaradi intenzivne uporabe ali poznanosti povečan razlikovalni učinek.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/37

Tožba, vložena 21. septembra 2010 – Häfele proti UUNT (Mixfront)

(Zadeva T-425/10)

()

2010/C 317/67

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Häfele GmbH & Co. KG (Nagold, Nemčija) (zastopnika: M. Eck in J. Dönch, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 30. junija 2010 v zadevi R 338/2010-1 naj se razveljavi;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naj se naložilo plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „Mixfront“ za proizvode iz razredov 6 in 20

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 7(1)(b), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker zadevna znamka Skupnosti ima razlikovalni učinek, ni opisna in ni označba, ki je postala običajna.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/37

Tožba, vložena 16. septembra 2010 – Riviere Trefilerías proti Komisiji

(Zadeva T-426/10)

()

2010/C 317/68

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Moreda-Riviere Trefilerías, SA (Gijón, Španija) (zastopnika: F. González Díaz in A. Tresandi Blanco, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanje Evropske unije naj se Sklep Komisije Evropskih skupnosti z dne 30. junija 2010 C(2010) 4387 konč. v zadevi COMP/38344 – Jeklo za armirani beton) razglasi za ničnega;

—	Podredno, v skladu s členom 261 Pogodbe o delovanje Evropske unije naj se razveljavi ali zmanjša globa, ki je bila naložena s tem sklepom, in

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sklep, ki je predmet tega postopka je tisti, ki je izpodbijan v zadevi T-385/10 ArcelorMittal proti Komisiji.

Tožeča stranka zatrjuje:

—

Napačno uporabo člena 101 PDEU glede ugotovitve odgovornosti MRT za domnevno kršitev omenjenega člena, saj je TYCSA (PSC) in ne MRT odgovorna za domnevno sodelovanje TYCSA S.L. pri dejanjih, ki so navedena v sklepu in, drugič, TYCSA S.L. ni bila del enega gospodarskega subjekta skupaj z GSW/TYCSA. Zato MRT ni mogoče pripisati nobene odgovornosti za ravnanja TYCSA S.L. in TYCSA PSC.

—

Napačno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo prava pri presoji očitanih dejanj, saj je Evropska komisija napačno menila, da vrsta sporazumov in sestankov v različnih državah članicah v različnih obdobjih z različnimi udeleženci in z različnimi cilji pomeni eno nadaljevano kršitev člena 101 PDEU. Poleg tega ugotovljeni sporazumi ne predstavljajo dosledne celote ukrepov za dosego enega cilja.

Podredno tožeča stranka predlaga razveljavitev ali zmanjšanje globe zaradi kršitev načel sorazmernosti, varstva legitimnih pričakovanj, prepovedi retroaktivnosti in pravne varnosti, saj se za izračun glob niso uporabile Smernice iz leta 1998, niso se upoštevale določene olajševalne okoliščine, kršile so se pravice obrambe in ni podana obrazložitev.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/38

Tožba, vložena 16. septembra 2010 – Trefilerías Quijano proti Komisiji

(Zadeva T-427/10)

()

2010/C 317/69

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Trefilerías Quijano, SA (Los Corrales de Buelna, Španija) (zastopnika: E. González Díaz in A. Tresandí Blanco, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanje Evropske unije naj se Sklep Komisije Evropskih skupnosti z dne 30. junija 2010 C(2010) 4387 konč. V zadevi COMP/38344 – Armaturno jeklo) razglasi za ničnega;

—	Podredno, v skladu s členom 261 Pogodbe o delovanje Evropske unijenaj se razveljavi ali zmanjša globa, ki je bila naložena s tem sklepom, in

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sklep, izpodbijan v tem postopku je isti kot tisti v zadevi T-426/10, Moreda-Riviere Trefilerías proti Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki se navajajo v slednji zadevi.

Tožeča stranka nasprotuje temu, da bi bila odgovorna za domnevno kršitev člena 101 PDEU.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/38

Tožba, vložena 16. septembra 2010 – Trenzas y Cables de Acero proti Komisiji

(Zadeva T-428/10)

()

2010/C 317/70

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Trenzas y Cables de Acero PSC, SL (Santander, Španija) (zastopnika: E. González Díaz in A. Tresandí Blanco, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

—	Na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanje Evropske unije naj se Sklep Komisije Evropskih skupnosti z dne 30. junija 2010 C(2010) 4387 konč. v zadevi COMP/38344 – Jeklo za armirani beton) razglasi za ničnega;

—	Podredno, v skladu s členom 261 Pogodbe o delovanje Evropske unije naj se razveljavi ali zmanjša globa, ki je bila naložena s tem sklepom, in

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sklep, izpodbijan v tem postopku je isti kot tisti v zadevi T-426/10, Moreda-Riviere Trefilerías proti Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve so podobni tistim, ki se navajajo v slednji zadevi.

Tožeča stranka Komisiji očita napačno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo prava pri uporabi člena 101 PDEU glede ugotovitve odgovornosti TYCSA PSC za domnevno kršitev tega člena, ker Komisija TYCSA PSC pripisuje odgovornost za dejanja, opisana v sklepu, kot domnevnemu delu enega gospodarskega subjekta, ki zajema več pravnih oseb (GSW, TQ, MRT in TYCSA PSC) v obdobju od 30.11.1992 do 19.09.2002.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/39

Tožba, vložena 17. septembra 2010 – Magnesitas de Rubián in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-430/10)

()

2010/C 317/71

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeče stranke: Magnesitas de Rubián, SA (Incio, Španija), Magnesitas Navarras, SA (Zubiri, Španija), Ellinikoi Lefkolithoi Anonimos Metalleftiki Viomichaniki Naftiliaki kai Emporiki Etaireia (Atene, Grčija) (zastopnika: H. Brokelmann in P. Martínez Lage Sobredo, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožečih strank

—	Razglasitev ničnosti točke 3 Referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah za predelovalno industrijo cementa, apna in magnezijevega oksida (UL C 166; 25.6.2010), kot tudi sklicevanja na magnezijev oksid v drugih poglavjih tega dokumenta;

—	Podredno naj se, v primeru, da Splošno sodišče ne bi v celoti za nično razglasilo točko 3 tega akta, v vsakem primeru za nično razglasi točka 3.5.5.4 tega dokumenta vključno zlasti z emisijskimi vrednostmi določenimi v preglednici 3.11, in

—	Komisiji naj se v vsakem primeru naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba se nanaša na akt, ki ga je Komisija sprejela v okviru Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, (1) ki določa sistem nadzora nad onesnaževanjem in predvideva mehanizem izdaje dovoljenj za določene industrijske obrate.

V tem aktu se kot najboljša razpoložljiva tehnologija (NRT) navaja zmanjšanje emisij SOx iz proizvedenih plinov in so določene mejne vrednosti emisij SOx, ki so po mnenju tožečih strank, poleg tega da so nižje kot za katerikoli drugi sektor, dosegljive z uporabo tehnologij, ki resne negativno vplivajo na okolje. Poleg tega tožeče stranke menijo, da so se omenjene vrednosti določile na podlagi podatkov enega samega podjetja s čimer je bil kršen tozadevni postopek.

V utemeljitev svoje tožbe tožeče stranke navajajo štiri razloge.

—	Nepristojnost Evropske komisije. V zvezi s tem navajajo, da Komisija nima pristojnosti za vključitev proizvodnje magnezijevega oksida v izpodbijani akt.

—

Bistvena kršitev postopka.

Po oceni tožečih strank so pri izpodbijanem aktu podane tri bistvne kršitve postopka:

—	Neobvestitev tožečih strank o uvedbi postopka priprave izpodbijanega akta in njihovo prepozno sodelovanje v tem postopku;

—	V izpodbijanem aktu ni „split views“, ki so jih navajale tožeče stranke, in

—	Nespoštovanje roka za analizo končne različice izpodbijanega akta.

—	Kršitev člena 1 Direktive 2008/1/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ker izpodbijani akt krši cilj naveden v členu 1 te direktive, in sicer doseči celovito preprečevanje onesnaževanja okolja.

—	Kršitev splošnega načela enakega obravnavanja.

Tožeče stranke ocenjujejo, da izpodbijani akt krši načelo enakega obravnavanja s tem da na enak način obravnava podjetja, ki so v različnih položajih.

(1) UL L 24, str. 8.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/40

Tožba, vložena 24. septembra 2010 – Nencini proti Parlamentu

(Zadeva T-431/10)

()

2010/C 317/72

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Riccardo Nencini (Firence, Italija) (zastopnik: F. Bertini, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

iz spodaj navedenih razlogov razglasi za nične odločbo generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dne 16. julija 2010, naslovljeno na Riccarda Nencinija; obvestilo generalnega direktorja direktorata Evropskega parlamenta za finančne zadeve z dne 4. avgusta 2010, št. 312331, naslovljeno na Riccarda Nencinija, in po potrebi vse druge povezane in/ali prej izpodbijane akte;

—	podredno: razglasi za nično izpodbijano odločbo in vrne zadevo generalnemu sekretarju Evropskega parlamenta za ponovno pravično določitev spornega zneska;

—	v vsakem primeru naj Evropskemu parlamentu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, poslanec Evropskega parlamenta (mandat 1994-1999), v podporo svoji tožbi navaja te tožbene razloge:

—	Kršitev jezikovne ureditve Evropske skupnosti in posledično kršitev postopkovnih pravil in načela učinkovitega varstva, saj bi morala biti izpodbijana akta napisana v italijanskem jeziku, to je v jeziku države članice, katere državljan je tožeča stranka.

—	Nedopustnost terjatve zaradi zastaranja pravice do izterjave domnevne terjatve.

—

Kršitev načela kontradiktornosti in učinkovitega varstva. V zvezi s tem se navaja, da je v primeru tožeče stranke generalni sekretariat Evropskega parlamenta sprejel dokončno odločitev na podlagi dejstev in pravnih razlogov, ki se deloma razlikujejo od tistih, ki so bili prej uporabljeni v razmerju do tožeče stranke in s katerimi je bila seznanjena.

—

Kršitev pravilnika o nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta v zvezi s potnimi stroški, saj se je prezrlo, da je tožeča stranka med svojim mandatom evropskega poslanca živela v Rimu. Riccardo Nencini je namreč v tem mestu – ki je, kot je znano, glavno mesto Italije in središče nacionalne politike – še naprej opravljal politično dejavnost kot predsednik stranke.

—	Kršitev pravilnika o nadomestilu stroškov poslancev Evropskega parlamenta v zvezi s stroški za tajniška dela. Tožeča stranka pojasnjuje, da je osebam, ki so zanjo opravljale tajniška dela, za to plačala, zase pa ni zadržala nobenega zneska.

—	Nazadnje tožeča stranka navaja kršitev splošnega načela sorazmernosti.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/40

Tožba, vložena 17. septembra 2010 – Vivendi proti Komisiji

(Zadeva T-432/10)

()

2010/C 317/73

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Vivendi (Pariz, Francija) (zastopniki: M. Struys, O. Fréget in J. Y. Ollier, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—

Odločba Komisije z dne 2. julija 2010, ki je bila sprejeta v zadevi COMP/C 1/39.653 – Vivendi & Iliad proti France Télécom, s katero je Evropska komisija zavrnila pritožbo, ki jo je družba Vivendi vložila v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 2. marca 2009 v zvezi s praksami družbe France Télécom, za katere se je štelo, da so v nasprotju s členom 102 PDEU, naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila pred Splošnim sodiščem.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2010) 4730 z dne 2. julija 2010, s katero je bila zaradi neobstoja interesa Skupnosti zavrnjena pritožba tožeče stranke proti družbi France Télécom, v kateri je trdila, da je ta družba s kršitvijo člena 102 PDEU zlorabila prevladujoči položaj na francoskem trgu širokopasovnega interneta in telefonije, ker je izvajala strukturno diskriminacijo pri zaračunavanju grosističnih storitev v prid svojega oddelka za maloprodajo in ohranila previsoko pavšalno tarifo za dostop do krajevne zanke.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja več tožbenih razlogov, in sicer:

—

napačna uporaba prava, očitne napake pri presoji in neizpolnitve obveznosti skrbnega preizkusa pri preizkusu vplivov prijavljenih praks na delovanje notranjega trga, pri čemer se je Komisija omejila na i) preizkus le povprečne ravni cen ponudb širokopasovnega interneta na maloprodajnem trgu, ne da bi se vprašala o tem, ali bi ta raven cen dejansko lahko razkrila prijavljene prakse, in ii) subjektivno presojo zastarelosti zagotavljanja storitve telefonije;

—

nezadostna obrazložitev, napačna uporaba prava in napačno ugotovljeno dejansko stanje ter očitne napake pri presoji, kolikor je Komisija ugotovila, da bi bila možnost dokaza obstoja kršitve zelo omejena, ker Komisija:

—	naj ne bi poskušala preizkusiti diskriminatornosti cen, ki so bile dejansko zaračunane za dejansko opravljene storitve, in naj bi napačno navedla, da predhodna preiskava ni razkrila nobenih indicev in dokazov;

—

naj bi ugotovila, da je način izračuna, ki ga je uporabila družba France Télécom za določitev tarif za dostop do krajevne zanke, potrdil Urad za urejanje elektronskih komunikacij in priključkov (Autorité de régulation des communications électroniques et des postes (ARCEP)), in naj bi menila, da je dejstvo, da mu je družba France Télécom posredovala napačne podatke, ne da bi jih skušala popraviti, brez učinka glede na uporabljen način izračuna;

—	naj bi izkrivila namen testov izrinjanja, ki jih je predložila tožeča stranka, in sicer namen dokazati učinke prijavljenih praks;

—

neupoštevanje jamstev, ki veljajo v pritožbenih postopkih in za odločbe o neukrepanju v zvezi z zlorabo prevladujočega položaja, ker tožeča stranka i) ni imela neposrednega dostopa do pisanj nasprotne stranke in do spisa ter ii) ni imela na voljo dovolj dolgega roka za predložitev svojih stališč o teh dokumentih.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/41

Pritožba, ki so jo 20. septembra 2010 vložili Allen in drugi zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 13. julija 2010 v zadevi F-103/09, Allen in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-433/10 P)

()

2010/C 317/74

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: John Allen (Horspath, Združeno kraljestvo) (zastopnika: K. Lasok, QC, in B. Lask, barrister)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi pritožnika:

—	Ugoditev pritožbi;

—	razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 13. julija 2010 v zadevi F-103/09;

—	zavrnitev prvega in drugega ugovora nedopustnosti, ki ju je uveljavljala tožena stranka; in

—	naložitev stroškov te pritožbe toženi stranki.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnice s to pritožbo predlagajo razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 13. julija 2010, izdanega v zadevi Allen in drugi proti Komisiji (F-103/09), s katerim je Sodišče za uslužbence kot nedopustno zavrglo odškodninski zahtevek pritožnic in njihov predlog za razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi povrnitve škode, ki je nastala vsaki od pritožnic, ker nobena od njih ni bila zaposlena kot začasni uslužbenec Skupnosti v obdobju, v katerem so delale v skupnem podjetju Joint European Torus (JET).

Pritožnice v utemeljitev svoje pritožbe trdijo, da je Sodišče za uslužbence z ugotovitvijo, da je v teh okoliščinah obstajala obveznost ravnanja v razumnem roku, ter – tudi če je obstajala – s svojim pristopom v zvezi s trajanjem in začetkom tega obdobja ravnalo v nasprotju s sodno prakso Sodišča in temeljnimi načeli prava Unije.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/41

Tožba, vložena 15. septembra 2010 – Hit Groep proti Komisiji

(Zadeva T-436/10)

()

2010/C 317/75

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Hit Groep BV (Haarlem, Nizozemska) (zastopniki: G. van der Wal, G. Oosterhuis in H. Albers, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Razglasitev ničnosti sklepa v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, zlasti členov 1(9)(b), 2(9) in 4(22), podredno pa znižanje globe iz člena 2(9), naložene tožeči stranki, na nič ali znižanje te globe po pravični presoji;

—	naložitev plačila stroškov tega postopka, ki so nastali tožeči stranki, Komisiji, vključno s stroški za pravno zastopanje tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka vlaga tožbo zoper nanjo naslovljen sklep Komisije z dne 30. junija 2010, C(2010) 4387 konč. v zadevi COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja 5 razlogov.

—

Prvič, Komisija je neupravičeno in pravno zmotno ali vsaj nezadostno obrazloženo v členu 1 sklepa ugotovila, da je tožeča stranka člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP kršila od 1. januarja 1998 do 17. januarja 2002.

Komisija ni zadosti obrazložila, kako je tožeča stranka kršila člen 101 in zakaj jo Komisija za čas od 1. januarja 1998 do 17. januarja 2002 obravnava drugače kot delničarko z,odločilnim vplivom.

—	Drugič, Komisija ji je neupravičeno in pravno zmotno naložila globo. Naložitev globe s sklepom z dne 30. junija 2010 podjetju, kakršno je tožeča stranka, ki že od 1. novembra 2004 ni več gospodarsko dejavna, krši smoter člena 101 PDEU, politiko glob Skupnosti in načelo sorazmernosti.

—

Tretjič, Komisija je neupravičeno in pravno zmotno v členu 1, točka 9, izpodbijanega sklepa ugotovila, da je tožeča stranka kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP, in ji je na njuni podlagi naložila globo v višini 6 934 000 EUR, ker jo je za obdobje od 1. januarja 1998 do 17. januarja 2002 obravnavala, da je solidarno odgovorna z družbo Nedri Spanstaal BV.

Tožeča stranka je bila od 1. januarja 1998 do 17. januarja 2002 družba zasebnega lastniškega kapitala, ki ni imela,odločilnega vpliva na družbo Nedri Spanstaal, tako da ne more biti odgovorna za to, da je družba Nedri Spanstaal kršila konkurenčno pravo.

—

Četrtič in podredno, Komisija ji je neupravičeno in pravno zmotno naložila globo v višini 6 934 000 EUR, čeprav ji ni bi smela naložiti nobene ali pa le bistveno nižjo globo.

—

Komisija kot merilo za določitev 10-odstotne meje za globo, ki je bila naložena tožeči stranki, ne bi smela vzeti njenega prometa v letu 2003; če bi odstopila od načela iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003, bi morala upoštevati vsaj posledica tega v konkretnem primeru upoštevajoč smoter te določbe. Globa zato ni v pravem sorazmerju z obsegom podjetja in ne izpolnjuje predpostavk, ki veljajo glede na sodno prasko.

—	Komisija bi jo morala obravnavati prizanesljivo, kot je to storila z družbo Nedri Spanstaal.

—

Komisija je globo neupravičeno izračunala ločeno, čeprav bi morala globo zanjo določiti v višini dela globe, ki je bila naložena družbi Nedri Spanstaal. Sklep zoper tožečo stranko temelji na imetništvu delnic tožeče stranke v družbi Nedri Spanstaal, ko je v njej imela 48/224, in se razteza na celotno obdobje, ko je družba Nedri Spanstaal kršila predpise; globa ne ustreza načelu sorazumernosti.

—	Komisija je kršila načelo sorazmernosti, ker po uporabi 10-odstotne meje ni upoštevala sorazmerno omejenega trajanja, za katero je družbo Nedri Spanstaal obravnavala kot odgovorno, sorazmerno omejene narave njene ogdovornosti in omejenega prometa.

—

Komisija je kršila načelo enakega obravnavanja, ker po uporabi 10-odstotne meje ni upoštevala omejenega trajanja, za katero je družbo HIT obravnavala kot odgovorno za kršitev v razmerju do do družbe Nedri Spanstaal. Glede na sodno prakso se višina globe med drugim določa glede na trajanje kršitve, med katerim podjetje, ki mu je naložena globa, odgovarja solidarno. S tem ni združljivo, da ji je naložena višja globa kot družbi Nedri Spanstaal.

—

Petič in podredno, Komisija je kršila svojo obveznost, da odločbo sprejme v primernem roku, s čimer je kršen člen 6(1) EKČP in člen 41 Listine EU o temeljnih pravicah. Komisja neupravičeno pri določitvi globe ni upoštevala prekoračitve primernega roka. V tem primeru obravnavani postopek traja 94 mesecev in je s tem neprimerno dolg.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/43

Tožba, vložena 22. septembra 2010 – Gap SA granen & producten proti Komisiji

(Zadeva T-437/10)

()

2010/C 317/76

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Gap SA granen & producten NV (Zoersel, Belgija) (zastopnika: C. Ronse in A. Hansebout, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska unija, ki jo zastopa Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj Evropski uniji naloži plačilo odškodnino, za katero je nepogodbeno odgovorna in je nastala tožeči stranki, in sicer natančneje naj plača znesek 295 690,43 EUR, povišan za zakonite belgijske obresti od upoštevnega datuma, na katerega je tožeča stranka plačala zadevne uvozne dajatve, ter Uniji naloži plačilo začasnega zneska 30 000 EUR, povišanega za zakonite belgijske obresti za siceršnjo škodo, ki je nastala tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka zahteva odškodnino za škodo, ki ji je nastala, ker je Evropska Komisija pri določitvi uvoznih dajatev za trdo pšenico, zlasti v okviru Uredbe Komisije 919/2009 z dne 1. oktobra 2009 o spremembi Uredbe 915/2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. oktobra 2009 (UL L 259, str. 5), ravnala nezakonito in je ugotovila nepravilne tržne in prevozne cene.

V utemeljitev svojega odškodninskega zahtevka tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila člen 4 Uredbe 1249/96 (1) in splošno dolžnost skrbnosti, ker je pri naložitvi in izračunu uvoznih dajatev upoštevala napačne cene in prevozne tarife.

Tožeča stranka meni, da je kršitev člena 4 Uredbe 1249/96 zadosti resna, ker Komisija pri uporabi Uredbe 919/2009 ni imela nikakršne proste presoje. Pole tega je kršitev dolžne skrbnosti, ki jo je storila Komisija, sama po sebi prav tako zadosti resna kršitev.

Tožeča stranka nazadnje navaja, da škoda izhaja iz nezakonito naložene in nepravilno izračunane dajatve, glede katere tožeča stranka dokazuje natančen znesek. Poleg tega je tožeči stranki škoda hkrati nastala zaradi časa, ki ga je morala posvetiti tej zadevi, in odvetniških stroškov, ki jih je morala plačati.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (UL L 161, str. 125).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/43

Tožba, vložena 24. septembra 2010 – Forgital Italy proti Svetu

(Zadeva T-438/10)

()

2010/C 317/77

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Forgital Italy SpA (Velo d’Astico, Italija) (zastopnika: V. Turinetti di Priero in R. Mastroianni, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predloga tožeče stranke

—

Razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (EU) št. 566/2010 z dne 29. junija 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife za določene industrijske in kmetijske ter ribiške proizvode in posebej člen 1(1) ter Prilogo, v delu, v katerem je spremenjeno poimenovanje oznake KN 8108 20 00 te uredbe.

—	Naložitev plačila stroškov Svetu.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v tej zadevi, družba s sedežem v Italiji, ki je specializirana za obdelovanje kovine, je tožbo uperila zoper izpodbijano uredbo, s katero je bila spremenjena ureditev, ki se uporabi v primeru začasne opustitve avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife, v delu, v katerem slednja velja za proizvode, označene z KN 8108 20 00, TARIC 20, katerih opis je bil nadomeščen z naslednjim opisom: „Surovi ingoti iz spojitve titana in titanovih zlitin, s premerom največ 380 mm“.

Zaradi te spremembe za ingote s premerom več kot 380 mm, ki so bili do tedaj v skladu s prejšnjo ureditvijo oproščeni plačila dajatve, od 1. julija 2010 velja Skupna carinska tarifa. Nasprotno pa so ingoti s premerom manj kot 380 mm še naprej oproščeni plačila dajatve do 31. decembra 2013.

V podporo svoji tožbi tožeča stranka navaja štiri razloge:

Neobstoj ali pomanjkljiva obrazložitev odločitve. Izpodbijana uredba nima primerne obrazložitve za spremembo opisa ustreznih proizvodov, ki ustrezajo oznaki KN 8108 20 00, TARIC 20, ker je omejena na ugotovitev, da je ta sprememba potrebna zato, „da bi upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu“. Kljub zahtevam sodne prakse ta opredelitev tožeči stranki ne omogoča ugotovitve razlogov za ukrep, da bi branila svoje pravice, Sodišču Evropske unije pa ne omogoča opravljati svoje naloge nadzora.

Kršitev načel pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo tožeče stranke. Izpodbijana Uredba v delu, v katerem se nanaša na opis zadevnih proizvodov, ni v skladu z načelom pravne varnosti, ker navedeni predpisi v luči prejšnje prakse in napotkov iz Sporočila Komisije iz leta 1998 o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah sporočila (UL C 128, 25.4.1998) vnaprej niso bili predvidljivi. To se nanaša tudi na kršitev načela varstva zaupanja v pravo tožeče stranke, ki je upravičeno imela zaupanje v a) prejšnji opis in čas izteka opustitve zadevnih proizvodov v skladu z obstoječo ureditvijo pred spremembo in b) merila, ki izhajajo iz prejšnje prakse in navedenega sporočila kot podlaga za morebitno spremembo opisa ali predčasno odpravo navedene tarifne opustitve.

3.	Kršitev načela enakega obravnavanja. Uredba naj bi tožečo stranko brez sprejemljive utemeljitve obravnavala drugače kot uvoznike ingotov iz titanovih zlitin s premerom manjšim od 380 mm (ki so deležni tarifne opustitve) in uvoznike večjih ingotov iz titana.

Kršitev načela sorazmernosti. Izpodbijana uredba je glede zadevnih proizvodov nesorazmerna, kar zadeva zahtevo glede tega „da bi upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu“, kolikor a) v sektorju ingotov iz titanovih zlitin ni bilo nobenih tehničnih in gospodarskih sprememb, ki bi upravičevale spremembe uvozne ureditve, uvedene z Uredbo in b) gre za drastičen in nenaden način te spremembe, za katero ni bilo predvideno nobeno prehodno obdobje, pa ni sorazmerna s cilji, ki jih ta uredba zasleduje.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/44

Tožba, vložena 28. septembra 2010 – ESGE proti UUNT – Kenwood Appliances Luxembourg (KMIX)

(Zadeva T-444/10)

()

2010/C 317/78

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: ESGE AG (Bussnang, Švica) (zastopnik: J. Klink, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Kenwood Appliances Luxembourg SA (Luxembourg, Luksemburg)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 14. julija 2010 v zadevi R 1249/2009-2 naj se razveljavi;

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 14. julija 2010 v zadevi R 1249/2009-2 naj se spremeni tako, da bo razveljavljena odločba oddelka za ugovore z dne 21. avgusta 2008 v zadevi B 1252958;

—	Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški, nastalimi v pritožbenem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Kenwood Appliances Luxembourg SA

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „KMIX“ za proizvode iz razredov 7 in 11

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: besedna znamka „BAMIX“ za proizvode iz razredov 7 in 40

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/45

Tožba, vložena 28. septembra 2010 – HerkuPlast Kubern proti UUNT – How (eco-pack)

(Zadeva T-445/10)

()

2010/C 317/79

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: HerkuPlast Kubern GmbH (Ering, Nemčija) (zastopnika: G. Würtenberger in R. Kunze, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Heidi A. T. How (Harrow, Združeno kraljestvo)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 27. julija 2010 v zadevi R 1014/2009-4 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Heidi A. T. How.

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka, ki vsebuje besedni element „eco-pack“, za proizvode iz razreda 16.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka in mednarodna registracija „ECOPAK“ za proizvode iz razreda 20

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede, ter kršitev členov 75 in 76 Uredbe št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe posplošeno zavrnil obstoj verjetnosti zmede, njegova obrazložitev je na več mestih protislovna in je trditve tožeče stranke, pomembne za odločbo, neustrezno zavrnil kot neupoštevne.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/45

Pritožba, ki jo je 24. septembra 2010 vložil Luigi Marcuccio zoper sklep, ki ga je 9. julija 2010 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-91/09, Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-450/10 P)

()

2010/C 317/80

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi pritožnika:

—	V vsakem primeru: izpodbijani sklep naj se v celoti in brez kakršnekoli izjeme razveljavi;

—	ugotovi naj se, da je bila tožba v postopku na prvi stopnji, v zvezi s katero je bil izdan izpodbijani sklep, v celoti dopustna;

—	primarno: v celoti in brez kakršnekoli izjeme naj se ugodi zahtevku tožeče stranke iz tožbe v postopku na prvi stopnji;

—	toženi stranki naj se naloži, da tožeči stranki povrne vse stroške postopka, ki so ji v tej zadevi nastali na vseh stopnjah;

—	podredno: obravnavana zadeva naj se vrne Sodišču za uslužbence, da v drugačni sestavi o njej ponovno vsebinsko odloči.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta pritožba je vložena zoper sklep Sodišča za uslužbence (SDU) z dne 9. julija 2010. S tem sklepom je bila kot delno očitno nedopustna zavržena in kot delno očitno neutemeljena zavrnjena tožba, katere predmet je bilo zlasti povračilo škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi vabila, ki ji je bilo poslano, da bi opravila določene zdravniške preglede za presojo njene morebitne nezmožnosti za delo.

Pritožnik se v utemeljitev svojih predlogov sklicuje na neobstoj obrazložitve ugotovitev izpodbijanega sklepa glede domnevne nedopustnosti odškodninskih zahtevkov.

Pritožnik se sklicuje tudi na napačno in nerazumno razlago in uporabo člena 270 PDEU, člena 90 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, načel pravne varnosti, pravice do sodnega varstva, hierarhičnosti pravnih virov, delitve oblasti in vezanosti sodišča na zakon.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/46

Tožba, vložena 28. septembra 2010 – Fuchshuber Agrarhandel proti Komisiji

(Zadeva T-451/10)

()

2010/C 317/81

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Fuchshuber Agrarhandel GmbH (Hörsching, Avstrija) (zastopnik: G. Lehner, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Izvede naj se ustni postopek;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži, da tožeči stranki najpozneje v 14 dneh plača znesek 2 623 282,31 EUR, povečan za 6-odstotne letne obresti na znesek 1 641 372,50 EUR od 24. septembra 2007 in za 6-odstotne letne obresti na znesek 981 909,81 EUR od 16. oktobra 2007;

—	ugotovi naj se, da je Komisija Evropskih skupnosti dolžna tožeči stranki povrniti morebitno dodatno škodo, nastalo v zvezi s tem, da ji je bila 3. septembra 2007 dodeljena poštna številka KUK459 in 17. septembra 2007 poštna številka KUK465;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži, da zastopniku tožeče stranke najpozneje v 14 dneh povrne stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga povrnitev škode, ki naj bi ji nastala, ker je v ustreznih skladiščih manjkala določena količina koruze, ki jo je v okviru dveh stalnih razpisov leta 2007 kupila iz zalog madžarskega organa za intervencijo.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe med drugim navaja, da Komisija ni izvajala nadzora v zvezi z madžarskim plačilnim organom niti ni zahtevala, naj ta izpolni svoje obveznosti. Nadalje trdi, da če bi Komisija določila pravno in dejansko strožje in natančnejše zahteve glede tega, ali je imetnik skladišča primeren in vreden zaupanja, glede primernosti skladišč in glede popisov inventarja, identifikacije in skladiščenja blaga za intervencijo, tožeči stranki ne bi nastala škoda.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/47

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 30. septembra 2010 – van Heuckelom proti Evropskemu policijskemu uradu (Europol)

(Zadeva F-43/09) (1)

(Javni uslužbenci - Kadrovski predpisi Europola - Člen 29 - Napredovanje v plačilni razred na podlagi ocenjevalnih poročil - Ugovor v zvezi s protipravnostjo odločbe o določitvi politike za določanje nazivov in plačilnih razredov - Pristojnosti direktorja oziroma upravnega odbora Europola - Diskrecijska pravica direktorja Europola - Omejitve)

2010/C 317/82

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Carlo van Heuckelom (Haag, Nizozemska) (zastopnika: W. J. Dammingh in N. D. Dane, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski policijski urad (Europol) (zastopniki: D. Neumann in D. El Khoury, zastopnika, najprej skupaj z B. Wägenbaurom in R. Van der Houtom, odvetnika, nato z B. Wägenbaurom, odvetnik)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe z dne 14. julija 2008, s katero je bil tožeči stranki dodeljen zgolj en plačilni razred pri razvrstitvi v nazivu, in odločbe z dne 19. januarja 2009, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper prvo odločbo.

Izrek

1.	Tožba C. van Heuckeloma se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 180, 1.8.2009, str. 63.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/47

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 14. septembra 2010 – Da Silva Pinto Branco proti Sodišču

(Zadeva F-52/09) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Zaposlovanje - Uradnik na poskusnem delu - Odpust po poteku poskusne dobe - Pravica do obrambe - Ocenjevanje sposobnosti - Sodni nadzor)

2010/C 317/83

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Delfina Da Silva Pinto Branco (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnika: M. Erniquin in C. Defago, zastopnika)

Tožena stranka: Sodišče (zastopnik: M. A. V. Placco, zastopnik)

Predmet

Najprej predlog za razglasitev ničnosti odločbe o odpustu tožeče stranke. Nato predlog, da se jo stalno zaposli ali, podredno, vrne v položaj uradnika na poskusnem delu. Nazadnje predlog, ki se nanaša na naložitev plačila odškodnine za povzročeno nepremoženjsko škodo.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	D. Da Silva Pinto Branco se naloži plačilo celotnih stroškov.

(1) UL C 244, 10.10.2009, str. 16.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/48

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 14. septembra 2010 – AE proti Komisiji

(Zadeva F-79/09)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Socialna varnost - Nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer poklicne bolezni - Člen 73 Kadrovskih predpisov - Zavrnitev priznanja poklicne narave bolezni - Preobčutljivost na elektromagnetna polja)

2010/C 317/84

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: AE (Muchamiel, Španija) (zastopnika: L. Levi in M. Vandenbussche, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva J. Currall in D. Martin, zastopnika, nato J. Currall in J. Baquero Cruz, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe OPI z dne 15. decembra 2008, prejete 16. januarja 2009, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke, da se njeno bolezen prizna kot poklicno bolezen v smislu člena 73 Kadrovskih predpisov, in, kolikor je to potrebno, predlog za razglasitev ničnosti odločbe z dne 11. junija 2009, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke. Odškodninski zahtevek v višini 12 000 EUR za povrnitev povzročene nepremoženjske škode.

Izrek

1.	Evropski komisiji se naloži, da izplača AE 2 000 EUR.

2.	V preostalem delu se tožba zavrne.

3.	Evropska komisija nosi poleg svojih stroškov še četrtino stroškov tožeče stranke.

4.	Tožeča stranka nosi tri četrtine lastnih stroškov.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/48

Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 14. septembra 2010 – Rossi Ferreras proti Komisiji

(Zadeva F-85/09) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Ocenjevalno obdobje 2001/2002 - Karierno ocenjevalno poročilo - Izvršitev sodbe o razglasitvi ničnosti - Posledice umika akta - Določitev ciljev)

2010/C 317/85

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francisco Rossi Ferreras (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: F. Frabetti, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Berscheid in C. Berardis-Kayser, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila tožeče stranke za obdobje od 1. julija 2001 do 31. decembra 2002.

Izrek

1.	Tožba F. Rossija Ferrerasa se zavrne.

2.	F. Rossiju Ferrerasu se naloži plačilo vseh stroškov..

(1) UL C 312, 19.12.2009, str. 45.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/48

Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 6. oktobra 2010 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-2/10) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Socialna varnost - Zdravstveno zavarovanje - Zahteve za povračilo zdravstvenih stroškov - Neobstoj akta, ki posega v položaj - Očitno nedopustna in očitno neutemeljena tožba - Člen 94 Poslovnika)

2010/C 317/86

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnik)

Predmet

Razglasitev ničnosti odločbe, s katero je bilo zavrnjeno 100 % povračilo zdravstvenih stroškov tožeče stranke.

Izrek

1.	Tožba L. Marcuccia se delno zavrže kot očitno nedopustna, delno pa zavrne kot očitno neutemeljena.

2.	L. Marcucciu se naloži plačilo stroškov.

3.	L. Marcucciu se naloži, da Sodišču za uslužbence povrniti stroške v višini 1 500 EUR.

(1) UL C 63, 13.3.2010, str. 53.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/49

Tožba, vložena 30. avgusta 2010 – Cantisani proti Komisiji

(Zadeva F-71/10)

()

2010/C 317/87

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Nicola Cantisani (Bruselj, Belgija) (zastopnik: S. de Lannoy, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke, s katero sta bili zavrnjeni prošnja za pomoč, ki jo je vložila tožeča stranka zaradi psihičnega nadlegovanja, in zahteva za povračilo nastale škode.

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba direktorja Generalnega direktorata za kadrovske zadeve in administracijo z dne 9. oktobra 2009 (ADMIN.B2/JJ/jm 0(09)), s katero je administracija ocenila, da ni potrebno nadaljevati postopka na podlagi prošnje za pomoč, ki jo je tožeča stranka pri Komisiji vložila 29. januarja 2009, naj se razglasi za nično;

—	tožeči stranki naj se izplača odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela zaradi nadlegovanja;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/49

Tožba, vložena 30. avgusta 2010 – Cantisani proti Komisiji

(Zadeva F-71/10)

()

2010/C 317/87

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Nicola Cantisani (Bruselj, Belgija) (zastopnik: S. de Lannoy, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Predlogi tožeče stranke

—

—	tožeči stranki naj se izplača odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela zaradi nadlegovanja;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/49

Tožba, vložena 24. septembra 2010 – Dubus proti Parlamentu

(Zadeva F-86/10)

()

2010/C 317/89

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Charles Dubus (Tervuren, Belgija) (zastopnika: E. Boigelot in S. Woog, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke o nevključitvi tožeče stranke na seznam uradnikov, ki so v napredovalnem obdobju 2009 napredovali iz naziva AST3 v naziv AST4.

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Parlamenta o nevključitvi tožeče stranke na seznam uradnikov, ki so v napredovalnem obdobju 2009 napredovali iz naziva AST3 v naziv AST4, naj se razglasi za nično;

—

na podlagi te razglasitve ničnosti naj se opravi nova primerjalna ocena uspešnosti tožeče stranke in uspešnosti drugih kandidatov za napredovalno obdobje 2009 in odredi naj se napredovanje tožeče stranke v naziv AST4 z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2009 in plačilo obresti za neizplačan del osebnih prejemkov za obdobje od 1. januarja 2009 po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka določa za operacije glavnega refinanciranja, povečani za dve točki;

—	Evropskemu parlamentu naj se naloži plačilo stroškov.

20.11.2010

Uradni list Evropske unije

C 317/50

Tožba, vložena 27. septembra 2010 – Van Asbroeck proti Komisiji

(Zadeva F-88/10)

()

2010/C 317/90

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Marc Van Asbroeck (Dilbeek, Belgija) (zastopniki: S. Rodrigues, A. Blot in C. Bernard-Glanz, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe tožene stranke o zavrnitvi predlogov tožeče stranke, da se Odločbo Komisije z dne 22. oktobra 2008 o uvedbi izravnalnega nadomestila za uradnike, pri katerih je prišlo do spremembe kategorije pred 1. majem 2004, razglasi za delno nično, da se jo z učinkom za nazaj s 1. majem 2004 prerazporedi v naziv D*4/8 in da se ji pri njeni karieri upošteva napredovanja, vsakoletne prilagoditve in povišanja v plačilnem razredu, ki jih je dosegla od takrat.

Predlogi tožeče stranke

—	Toženo stranko naj se pozove, da se izrecno opredeli do tabele, ki jo je tožeča stranka izdelala z namenom primerjave sprememb njene dejanske osnovne plače in osnovne plače, ki bi jo imela, če pri njej pred 1. majem 2004 ne bi prišlo do spremembe kategorije;

—

Odločbo Komisije o zavrnitvi predlogov, da se člen 1(3), tretji stavek, Odločbe Komisije z dne 22. oktobra 2008 o uvedbi izravnalnega nadomestila za uradnike, pri katerih je prišlo do spremembe kategorije pred 1. majem 2004, razglasi za ničnega, da se tožečo stranko z učinkom za nazaj s 1. majem 2004 prerazporedi v naziv D*4/8 in da se ji pri njeni karieri upošteva napredovanja, vsakoletne prilagoditve in povišanja v plačilnem razredu, ki jih je dosegla od takrat, in, če je to potrebno, odločbo o zavrnitvi pritožbe, naj se razglasi za nični;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo zneska, začasno določenega na 13 218,24 EUR, zaradi povračila premoženjske škode, ki mu je treba prišteti zamudne obresti po zakonsko določeni obrestni meri, ki bodo nastale do izreka sodbe;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.317.slv
Uradni list Evropske unije		C 317

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 20. november 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2010/C 317/01	Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unijeUL C 301, 6.11.2010	1

	Sodišče
2010/C 317/02	Prisega novega člana Sodišča	2

2010/C 317/03	Izvolitev predsednikov senatov	2

2010/C 317/04	Razporeditev sodnikov v senate	2

2010/C 317/05	Imenovanje prvega generalnega pravobranilca	3

2010/C 317/06	Seznami za določitev sestave senatov	3

2010/C 317/07	Določitev senata, ki obravnava zadeve iz člena 104b Poslovnika Sodišča	4

2010/C 317/08	Imenovanje sodnega tajnika	4

	Splošno sodišče
2010/C 317/09	Prisega novega člana Splošnega sodišča	5

2010/C 317/10	Prisega novega člana Splošnega sodišča	5

2010/C 317/11	Razporeditev D. Gratsiasa v senate	5