Uradni list C 148/2010

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/2

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Handens Tingsrätt – Švedska) – kazenski postopek zoper Larsa Sandströma

(Zadeva C-433/05) (1)

(Direktivi 94/25/ES in 2003/44/ES - Približevanje zakonodaj - Plovila za rekreacijo - Prepoved uporabe vodnih skuterjev zunaj javnih plovnih poti - Člena 28 ES in 30 ES - Ukrepi z enakim učinkom - Dostop do trga - Ovira - Varstvo okolja - Sorazmernost - Direktiva 98/34/ES - Člen 8 - Sprememba nacionalne zakonodaje - Obveznost priglasitve - Pogoji)

2010/C 148/03

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Handens Tingsrätt

Stranka v postopku v glavni stvari

Lars Sandström

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Handens tingsrätt – Razlaga členov od 28 ES do 30 ES in Direktive 2003/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o spremembi Direktive 94/25/ES o prilagajanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (UL L 214, str. 18) – Prepoved uporabe vodnih skuterjev zunaj javnih plovnih poti

Izrek

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003, ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki zaradi varstva okolja prepoveduje uporabo vodnih skuterjev zunaj določenih plovnih poti.

Člena 34 PDEU in 36 PDEU ne nasprotujeta taki nacionalni ureditvi, če:

—	morajo pristojni nacionalni organi sprejeti predvidene izvedbene ukrepe, da določijo vodne površine zunaj javnih plovnih poti, kjer se smejo uporabljati vodni skuterji,

—	so ti organi dejansko izvrševali pristojnost, ki jim je bila glede tega podeljena, in določili vodne površine, ki izpolnjujejo pogoje iz nacionalne ureditve, in

—	so bili ti ukrepi sprejeti v razumnem roku po začetku veljavnosti te ureditve.

Predložitveno sodišče mora preveriti, ali so v postopku v glavni stvari ti pogoji izpolnjeni.

Člen 8(1) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov je treba razlagati tako, da sprememba osnutka tehničnega predpisa, o katerem je bila Evropska komisija že obveščena v skladu s prvim pododstavkom te določbe in ki glede na že sporočeni osnutek vsebuje samo omilitev pogojev uporabe zadevnega proizvoda in tako zmanjšuje možen vpliv tehničnega predpisa na trgovino, ne pomeni bistvene spremembe osnutka v smislu tretjega pododstavka te določbe in ni nujno predmet predhodnega obvestila Komisiji. Če take obveznosti predhodnega obvestila ni in Komisija o nebistveni spremembi tehničnega predpisa ni bila obveščena pred njegovim sprejetjem, to ne vpliva na veljavnost tega predpisa.

(1) UL C 36, 11.2.2006.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/3

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour constitutionnelle – Belgija) – Nicolas Bressol, Anthony Wolf, Cédric Helie, Valérie Jabot, Claude Keusterickx, Denis Wilmet, Charlène Meurou, David Bacquart, Ayhar Gabriel Arslan, Yves Busegnies, Serge Clement, Sabine Gelaes, Etienne Dubuisson, Caroline Kinet, Dominique Peeters, Robert Lontie, Yannick Homerin, Isabelle Pochet, Walid Salem, Karin Van Loon, Olivier Leduc, Annick Van Wallendael, Dorothée Van Eecke, Olivier Ducruet, Céline Hinck, Nicole Arpigny, Eric De Gunsch, Thibaut De Mesmaeker, Mikel Ezquer, Constantino Balestra, Philippe Delince, Madeleine Merche, Jean-Pierre Saliez, Véronique de Mahieu, Muriel Alard, Danielle Collard, Pierre Castelein, Dominique De Crits, André Antoine, Christine Antierens, Brigitte Debert, Véronique Leloux, Patrick Parmentier, M. Simon, Céline Chaverot, Marine Guiet, Floriane Poirson, Laura Soumagne, Elodie Hamon, Benjamin Lombardet, Julie Mingant, Anne Simon, Anaïs Serrate, Sandrine Jadaud, Patricia Barbier, Laurence Coulon, Renée Hollestelle, Jacqueline Ghion, Pascale Schmitz, Sophie Thirion, Céline Vandeuren, Isabelle Compagnion proti Vladi francoske skupnosti

(Zadeva C-73/08) (1)

(Državljanstvo Unije - Člena 18 PDEU in 21 PDEU - Direktiva 2004/38/ES - Člen 24(1) - Svoboščina prebivanja - Načelo prepovedi diskriminacije - Dostop do visokošolskega izobraževanja - Študentje, državljani ene države članice, ki gredo v drugo državo članico, da bi se tam izobraževali - Kvote vpisov študentov nerezidentov na univerzitetne programe na področju javnega zdravja - Utemeljitev - Sorazmernost - Nevarnost za kakovostno izobraževanje na področju medicine in paramedicine - Nevarnost pomanjkanja diplomantov na strokovnih področjih javnega zdravja)

2010/C 148/04

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Nicolas Bressol, Anthony Wolf, Cédric Helie, Valérie Jabot, Claude Keusterickx, Denis Wilmet, Charlène Meurou, David Bacquart, Ayhar Gabriel Arslan, Yves Busegnies, Serge Clement, Sabine Gelaes, Etienne Dubuisson, Caroline Kinet, Dominique Peeters, Robert Lontie, Yannick Homerin, Isabelle Pochet, Walid Salem, Karin Van Loon, Olivier Leduc, Annick Van Wallendael, Dorothée Van Eecke, Olivier Ducruet, Céline Hinck, Nicole Arpigny, Eric De Gunsch, Thibaut De Mesmaeker, Mikel Ezquer, Constantino Balestra, Philippe Delince, Madeleine Merche, Jean-Pierre Saliez, Véronique de Mahieu, Muriel Alard, Danielle Collard, Pierre Castelein, Dominique De Crits, André Antoine, Christine Antierens, Brigitte Debert, Véronique Leloux, Patrick Parmentier, M. Simon, Céline Chaverot, Marine Guiet, Floriane Poirson, Laura Soumagne, Elodie Hamon, Benjamin Lombardet, Julie Mingant, Anne Simon, Anaïs Serrate, Sandrine Jadaud, Patricia Barbier, Laurence Coulon, Renée Hollestelle, Jacqueline Ghion, Pascale Schmitz, Sophie Thirion, Céline Vandeuren, Isabelle Compagnion

Tožena stranka: Vlada francoske skupnosti

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour constitutionnelle (prej Cour d'arbitrage) Belgija – Razlaga člena 12, prvi odstavek, ES in člena 18(1) ES v povezavi s členom 149 ES in členom 150 ES – Kvote vpisov študentov nerezidentov na univerzitetne programe in visokošolske institucije na področju javnega zdravja – Načelo prepovedi diskriminacije – Utemeljitev in sorazmernost omejevalnih ukrepov – Ohranitev širokega in demokratičnega dostopa prebivalstva zadevne države članice do kakovostne visokošolske izobrazbe – Nevarnost pomanjkanja diplomantov v zadevnih strokovnih sektorjih, kar je nevarno za javno zdravje

Izrek

Člena 18 PDEU in 21 PDEU nasprotujeta nacionalni ureditvi, kakršna je v postopkih v glavni stvari, ki omejuje število študentov, ki se ne štejejo za rezidente Belgije in ki se lahko prvič vpišejo v študijske programe medicine in paramedicine na visokošolskih izobraževalnih ustanovah, razen če predložitveno sodišče po presoji vseh upoštevnih dokazov, ki so jih predložili pristojni organi, ugotovi, da je navedena ureditev utemeljena glede na cilj varovanja javnega zdravja.

Pristojni organi se ne morejo sklicevati na člen 13((c) Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966, če predložitveno sodišče ugotovi, da uredba francoske skupnosti o urejanju števila študentov na določenih študijskih programih v prvih dveh letnikih dodiplomskega visokošolskega študija z dne 16. junija 2006 ni združljiva s členoma 18 PDEU in 21 PDEU.

(1) UL C 116, 9.5.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/4

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Frankfurt am Main – Nemčija) – Wall AG proti Mestu Frankfurt na Majni, Frankfurter Entsorgungs- und Service GmbH (FES)

(Zadeva C-91/08) (1)

(Koncesije za storitve - Postopek oddaje - Obveznost preglednosti - Naknadna zamenjava podizvajalca)

2010/C 148/05

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Frankfurt am Main

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Wall AG

Toženi stranki: Mesto Frankfurt na Majni, Frankfurter Entsorgungs- und Service GmbH (FES)

Ob udeležbi: Deutsche Städte Medien (DSM) GmbH

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Landgericht Frankfurt am Main – Razlaga členov 12, 43, 49 in 86(1) Pogodbe ES, načel preglednosti, enakosti in prepovedi diskriminacije ter člena 2(1)(b) in (2) Direktive Komisije 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji (UL L 195, str. 35), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2000/52/ES z dne 26. julija 2000 o spremembah Direktive 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji (UL L 193, str. 75), in člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, str. 114) – Oddaja koncesije za storitve – Pojem javnega podjetja – Posledice nespoštovanja obveznosti preglednosti ob naknadni spremembi podizvajalca na izvršitev pogodbe

Izrek

Če so spremenjene določbe koncesijske pogodbe za storitve bistveno drugačne od določb zaradi katerih je bila prvotna koncesijska pogodba dodeljena in zato izkazujejo željo strank po ponovnem pogajanju glede bistvenih določil te pogodbe, je treba v skladu z nacionalnim pravnim redom zadevne države članice naložiti sprejetje vseh ukrepov, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev preglednosti postopka, vključno z novim postopkom dodelitve. Po potrebi je treba izpeljati nov postopek dodelitve na podlagi pogojev, ki so prilagojeni specifičnosti zadevne koncesije za storitve, in omogočiti dostop do ustreznih informacij, ki se nanašajo na to koncesijo, podjetjem, s sedežem na ozemlju druge države članice, preden se ta koncesija dodeli.

Če podjetje koncesionar sklene pogodbo, ki se nanaša na storitve, ki so zajete s koncesijo, ki ji jo je dodelil lokalni organ, obveznost preglednosti, ki izhaja iz členov 43 ES in 49 ES ter iz načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, ne velja, če:

—	je to podjetje ustanovil lokalni organ za namene odstranjevanja odpadkov in čiščenja cestnih površin, vendar opravlja dejavnosti tudi na trgu;

—	ima ta lokalni organ v tem podjetju 51-odstotni delež, vendar se lahko sklepi glede upravljanja sprejmejo le s tričetrtinsko večino na skupščini te družbe;

—	ta lokalni organ imenuje v tem podjetju le četrtino članov nadzornega sveta zadevnega podjetja, vključno s predsednikom nadzornega sveta; in

—	to podjetje ustvari več kot polovico svojega prometa na podlagi dvostranskih pogodb o odstranitvi odpadkov in čiščenju cestnih površin na območju tega lokalnega organa, ki jih slednji financira z občinskimi davki, ki jih plačajo davkoplačevalci.

Načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva iz členov 43 ES in 49 ES ter zahteva po preglednosti, ki izhaja iz njiju, ne nalagajo nacionalnim organom odpovedi pogodbe niti nacionalnim sodiščem sprejetje odredbe v vsakem primeru, ko se zatrjuje, da je bila v postopku dodelitve koncesije za storitve ta obveznost kršena. Naloga nacionalnega pravnega reda je, da določi pravna sredstva, ki so namenjena varstvu pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi te obveznosti, tako, da ta pravna sredstva niso manj ugodna od podobnih pravnih sredstev nacionalnega prava in v praksi ne onemogočijo ali preveč otežijo uveljavljanja teh pravic. Obveznost preglednosti izhaja neposredno iz členov 43 ES 49 ES, ki imata v nacionalnem pravnem redu držav članic neposreden učinek in prednost pred nasprotnimi določbami nacionalnega prava.

(1) UL C 142, 7.6.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Pest Megyei Bíróság – Republika Madžarska) – CIBA Speciality Chemicals Central and Eastern Europe Szolgáltató, Tanácsadó és Keresdedelmi Kft. proti Adó- és Pénzügyi Ellenőrzési Hivatal Hatósági Főosztály

(Zadeva C-96/08) (1)

(Svoboda ustanavljanja - Neposredno obdavčenje - Dajatev za strokovno izobraževanje - Osnova za izračun dajatve, ki jo morajo plačati podjetja s sedežem na nacionalnem ozemlju - Upoštevanje stroškov plač delavcev, zaposlenih v podružnici s sedežem v drugi državi članici - Dvojno obdavčevanje - Možnost zmanjšanja bruto zneska dajatve)

2010/C 148/06

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Pest Megyei Bíróság

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: CIBA Speciality Chemicals Central and Eastern Europe Szolgáltató, Tanácsadó és Keresdedelmi Kft.

Tožena stranka: Adó- és Pénzügyi Ellenőrzési Hivatal Hatósági Főosztály

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Pest Megyei Bíróság – Razlaga členov 43 ES in 48 ES – Nacionalni predpis, ki določa, da je za določitev osnove za dajatev za strokovno izobraževanje, ki jo plača podjetje s sedežem na nacionalnem ozemlju, treba upoštevati stroške plač delavcev, zaposlenih v podružnici, ustanovljeni v drugi državi članici, tudi če mora zadevno podjetje v tej drugi državi članici nositi enakovredno breme zaradi zaposlitve navedenih delavcev

Izrek

Člena 43 ES in 48 ES nasprotujeta zakonodaji države članice, na podlagi katere mora podjetje, katerega sedež je v tej državi, plačati dajatev, kot je dajatev za strokovno izobraževanje, katere znesek se izračuna na podlagi stroškov plač, vključno s tistimi iz podružnice tega podjetja, ki ima sedež v drugi državi članici, če to podjetje v zvezi s to podružnico v praksi ne more izkoristiti s to zakonodajo predvidenih možnosti zmanjšanja te dajatve ali pa mu je onemogočen dostop do teh možnosti.

(1) UL C 142, 7.6.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/5

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – E. Friz GmbH proti Carsten von der Heyden

(Zadeva C-215/08) (1)

(Varstvo potrošnikov - Pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov - Področje uporabe Direktive 85/577/EGS - Pristop k zaprtemu nepremičninskemu skladu v obliki osebne družbe - Odstop)

2010/C 148/07

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: E. Friz GmbH

Tožena stranka: Carsten von der Heyden

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesgerichtshof – Razlaga členov 1(1) in 5(2) Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (UL L 372, str. 31) – Področje uporabe – Pristop potrošnika k zaprtemu nepremičninskemu skladu v obliki osebne družbe, katerega namen je v bistvu kapitalska naložba – Pravni učinki odstopa

Izrek

Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (85/577/EGS) se uporablja za pogodbo, sklenjeno v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na pristop potrošnika k zaprtemu nepremičninskemu skladu, ki je ustanovljen kot osebna družba, če je namen takega pristopa predvsem finančna naložba, in ne članstvo v tej družbi.

Člen 5(2) Direktive 85/577 v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, ne nasprotuje nacionalnemu pravilu, na podlagi katerega lahko potrošnik v primeru preklica pristopa k zaprtemu nepremičninskemu skladu, ki je ustanovljen kot osebna družba in h kateremu je pristopil ob obisku prodajalca na njegovem domu, za katerega ni izrecno izrazil želje, od te družbe zahteva nadomestilo, ki se izračuna na podlagi vrednosti njegovega deleža na dan njegovega izstopa iz tega sklada, in tako morebiti dobi vrnjen znesek, ki je manjši od njegovega vložka, ali pa mora poplačati del izgub tega sklada.

(1) UL C 209, 15.8.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/6

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. aprila 2010 – Claudia Gualtieri proti Evropski komisiji

(Zadeva C-485/08 P) (1)

(Pritožba - Napoteni nacionalni strokovnjak - Dnevnice - Načelo enakega obravnavanja)

2010/C 148/08

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Claudia Gualtieri (zastopnika: P. Gualtieri in M. Gualtieri, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnik: J. Currall, zastopnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 10. septembra 2008, v zadevi Gualtieri proti Komisiji, T-284/06, s katero je Sodišče prve stopnje kot nedopustnega zavrglo predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 30. januarja 2006, s katero je zavrnila zahtevo pritožnice po uskladitvi zneska nadomestil, zaradi ločitve, ki naj bi ji pripadale v skladu s členom 17 Sklepa Komisije z dne 30. aprila 2002, C(2002) 1559, o pogojih za zaposlitev napotenih nacionalnih strokovnjakov, kakor je bil spremenjen.

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	C. Gualtieri se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 32, 7.2.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/6

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 15. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Verbraucherzentrale Nordrhein-Westfalen eV proti Handelsgesellschaft Heinrich Heine GmbH

(Zadeva C-511/08) (1)

(Direktiva 97/7/ES - Varstvo potrošnikov - Pogodbe pri prodaji, sklenjene na daljavo - Pravica do odstopa od pogodbe - Naložitev stroškov pošiljke blaga potrošniku)

2010/C 148/09

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Verbraucherzentrale Nordrhein-Westfalen eV

Tožena stranka: Handelsgesellschaft Heinrich Heine GmbH

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesgerichtshof – Razlaga člena 6(1), drugi stavek, in (2) Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (UL L 144, str. 19) – Nacionalna zakonodaja, ki omogoča, da se v primeru odstopa od pogodbe stroški pošiljke blaga zaračunajo potrošniku

Izrek

Člen 6(1), prvi pododstavek, drugi stavek, in (2) Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki ponudniku v zvezi s pogodbo pri prodaji, ki je sklenjena na daljavo, omogoča zaračunati stroške pošiljanja blaga potrošniku, kadar ta uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe.

(1) UL C 32, 7.2.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/7

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de grande instance de Paris – Francija) – Fundación Gala-Salvador Dalí, Visual Entidad de Gestión de Artistas Plásticos proti Société Auteurs dans les arts graphiques et plastiques, Juan-Leonardo Bonet Domenech, Eulalia-María Bas Dalí, María del Carmen Domenech Biosca, Antonio Domenech Biosca, Ana-María Busquets Bonet, Mónica Busquets Bonet

(Zadeva C-518/08) (1)

(Približevanje zakonodaj - Intelektualna lastnina - Avtorska in sorodne pravice - Sledna pravica v korist avtorja izvirnega umetniškega dela - Direktiva 2001/84/ES - Upravičenci do sledne pravice po smrti avtorja dela - Pojem „pravni nasledniki“ - Nacionalna zakonodaja, v skladu s katero se 70 let po smrti ohranja sledna pravica le v korist dedičev avtorja, ne pa tudi volilojemnikov in drugih pravnih naslednikov - Skladnost z Direktivo 2001/84)

2010/C 148/10

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de grande instance de Paris

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Fundación Gala-Salvador Dalí, Visual Entidad de Gestión de Artistas Plásticos

Tožene stranke: Société Auteurs dans les arts graphiques et plastiques, Juan-Leonardo Bonet Domenech, Eulalia-María Bas Dalí, María del Carmen Domenech Biosca, Antonio Domenech Biosca, Ana-María Busquets Bonet, Mónica Busquets Bonet

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal de grande instance de Paris – Razlaga členov 6 in 8(2) in (3) Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L 272, str. 32) – Upravičenci do sledne pravice po smrti avtorja dela – Združljivost Direktive 2001/84/ES z nacionalno zakonodajo, v skladu s katero se 70 let ohranja sledna pravica le v korist dedičev, ne pa tudi volilojemnikov in pravnih naslednikov

Izrek

Člen 6(1) Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalnega prava, kot je ta iz zadeve v glavni stvari, ki podeljuje sledno pravico le zakonitim dedičem umetnika, ne pa tudi oporočnim volilojemnikom. Ob tem je naloga predložitvenega sodišča, da za namene uporabe nacionalnega predpisa, s katerim je prenesen navedeni člen 6(1), ustrezno upošteva vsa zadevna pravila, katerih namen je rešitev kolizije zakonov na področju prenosa sledne pravice z dedovanjem.

(1) UL C 32, 7.2.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/7

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 15. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden, Gerechtshof te Amsterdam – Nizozemska) – X Holding B.V. proti Staatssecretaris van Financiën (C-538/08), Oracle Nederland BV proti Inspecteur van de Belastingdienst Utrecht-Gooi (C-33/09)

(V združenih zadevah C-538/08 in C-33/09) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Pravica do odbitka vstopnega davka - Nacionalna ureditev, ki za nekatere kategorije blaga in storitev izključuje pravico do odbitka - Možnost držav članic, da ohranijo pravila o izključitvi pravice do odbitka, ki so veljala ob začetku veljavnosti šeste direktive o DDV - Sprememba po začetku veljave te direktive)

2010/C 148/11

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden, Gerechtshof te Amsterdam

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: X Holding B.V. (C-538/08), Oracle Nederland BV (C-33/09)

Toženi stranki: Staatssecretaris van Financiën (C-538/08), Inspecteur van de Belastingdienst Utrecht-Gooi (C-33/09)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden Den Haag – Razlaga člena 11(4) Druge direktive Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Strukture in postopki za uporabo skupnega sistema davka na dodano vrednost (UL 71, str. 1303) ter členov 6(2) in 17(2) in (6) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Izključitev pravice do odbitka – Možnost držav članic, da ohranijo pravila o izključitvi, ki so veljala ob začetku veljavnosti Šeste direktive – Ureditev pred Šesto direktivo, ki je določala izključitev pravice do odbitka za kategorije blaga in storitev, namenjenih uporabi v zasebnem prevozu – Opredelitev teh kategorij

Izrek

Člen 11(4) Druge direktive Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Strukture in postopki za uporabo skupnega sistema davka na dodano vrednost ter člen 17(6) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta davčni ureditvi države članice, ki izključuje odbitek davka na dodano vrednost, ki se nanaša na eni strani na kategorije izdatkov za zagotavljanje „zasebnega prevoza“, „hrane“, „pijače“, „namestitve“ in „omogočanje dejavnosti za sprostitev“ za osebje zavezanca ter, na drugi strani, na zagotavljanje „promocijskih in drugih daril“.

Člen 17(6) Šeste direktive 77/338 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki je bila sprejeta pred začetkom veljavnosti te direktive, v skladu s katero davčni zavezanec ob pridobitvi nekaterega blaga in storitev iz kategorij, ki se deloma uporabljajo v poslovne namene in deloma v zasebne namene, DDV ne more odbiti v celoti, ampak ga lahko odbije le sorazmerno z uporabo v poslovne namene.

Člen 17(6) Šeste direktive 77/338 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica po začetku veljave te direktive uvede spremembo izključitve pravice do odbitka, ki je načeloma namenjena omejitvi obsega, a glede katere ni mogoče izključiti, da se v posameznem primeru in v določenem davčnem obdobju obseg te izključitve zaradi pavšalnosti spremenjene ureditve razširi.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

UL C 90, 18.4.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/8

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 15. aprila 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgerichtshof – Avstrija) – Friedrich G. Barth proti Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

(Zadeva C-542/08) (1)

(Prosto gibanje oseb - Delavci - Enako obravnavanje - Poseben dodatek za delovno dobo za univerzitetne profesorje, ki ga določa nacionalna zakonodaja, za katero je bilo v sodbi Sodišča ugotovljeno, da ni skladna s pravom Skupnosti - Zastaralni rok - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti)

2010/C 148/12

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Friedrich G. Barth

Tožena stranka: Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Verwaltungsgerichtshof – Razlaga člena 39 ES in člena 7(1) Uredbe Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, str. 2) – Nacionalna ureditev, ki določa poseben dodatek za delovno dobo za univerzitetne profesorje in za katero je bila v sodbi Sodišča z dne 30. septembra 2003 v zadevi Köbler (c-224/01) ugotovljena nezdružljivost s pravom Skupnosti – Spremenjena ureditev, ki s tem, da določa odložitev zastaralnega roka, določenega za uveljavljanje pravice do odškodnine, le od datuma navedene sodbe Sodišča, prikrajša profesorje, ki jim je bila ta odškodnina odrečena zaradi prejšnje ureditve, ki je bila nezdružljiva s pravom Skupnosti.

Izrek

Pravo Unije ne nasprotuje ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki za zahtevke za plačilo posebnih dodatkov za delovno dobo – za katere je bil delavec, ki je izvrševal svojo pravico do prostega gibanja, pred izdajo sodbe z dne 30. septembra 2003 v zadevi Köbler (C-224/01) prikrajšan zaradi nacionalne zakonodaje, ki ni v skladu s pravom Skupnosti – določa triletni zastaralni rok.

(1) UL C 90, 18.4.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/9

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 15. aprila 2010 – Ralf Schräder proti Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (USRS)

(Zadeva C-38/09 P) (1)

(Pritožba - Nadzor Sodišča - Uredbi (ES) št. 2100/94 in 1239/95 - Kmetijstvo - Žlahtniteljske pravice v Skupnosti - Razlikovalni učinek sorte kandidatke - Splošno poznavanje sorte - Dokaz - Rastlinska sorta SUMCOL 01)

2010/C 148/13

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Ralf Schräder (zastopnik: T. Leidereiter, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad Skupnosti za rastlinske sorte (USRS) (zastopniki: M. Ekvad, B. Kiewiet, zastopnika, A. von Mühlendahl, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (sedmi senat) z dne 19. novembra 2008 v zadevi Schäder proti USRS (T-187/06), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo pritožnika zoper sklep odbora za pritožbe USRS z dne 2. maja 2006, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločitev USRS o zavrnitvi prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za rastlinsko sorto „SUMCOL 01“ – Razlikovalni značaj sorte kandidatke – Elementi, ki jih je treba obravnavati za utemeljitev splošne poznanosti – Napačna presoja dejstev – Kršitev pravice biti slišan

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	R. Schräderju se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 82, 4.4.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/9

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. aprila 2010 – Evropska komisija proti Francoski republiki

(Zadeva C-64/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2000/53/ES - Členi 5(3) in (4), 6(3) in 7(1) - Neskladen prenos)

2010/C 148/14

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: P. Oliver in J.-B. Laignelot, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika (zastopnika: G. de Bergues in A. Adam, zastopnika)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje zakonov in drugih predpisov, potrebnih za pravilen in popoln prenos člena 2, točka 13, člena 4(2)(a), člena 5(3) in (4), člena 6(3), člena 7(1) in člena 8(3) Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, str. 34) – Pojem „informacije o razstavljanju“ izrabljenih vozil in „odstranitev opreme“ pri njihovi obdelavi – Obveznost za proizvajalce vozil oziroma proizvajalce sestavnih delov, da predložijo za vsak nov tip vozila, ki je dan na trg, informacije o njegovem razstavljanju, v obliki priročnikov oziroma preko elektronskih medijev

Izrek

Francoska republika s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za pravilen in popoln prenos členov 2, točka 13, 4(2)(a), 5(3) in (4) – v zvezi s tem zadnjim odstavkom glede tega, da so subjekti, ki opravljajo dejavnost uničenja in ki so prevzeli izrabljeno vozilo za uničenje, izključeni iz sistema poplačila stroškov obdelave – člena 7(1) in 8(3) Direktive 2000/53 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Evropska komisija in Francoska republika nosita vsaka svoje stroške.

(1) UL C 90, 18.4.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/10

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 15. aprila 2010 – Evropska komisija proti Irski

(Zadeva C-294/09) (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2006/43/ES - Obvezne revizije za letne in konsolidirane računovodske izkaze - Neprenos v celoti v predpisanem roku - Neobvestitev o ukrepih za prenos)

2010/C 148/15

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Braun in A.-A. Gilly, zastopnika)

Tožena stranka: Irska (zastopnik: D. O'Hagan, zastopnik)

Predmet

Neizpolnitev obveznosti države – Nesprejetje oziroma nesporočitev ukrepov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, str. 87), v predpisanem roku

Izrek

Irska s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS, v vsakem primeru pa ker Komisiji Evropskih skupnosti ni sporočila določb notranjega prava, ki naj bi prispevale k tej uskladitvi, ni izpolnila obveznosti iz člena 53 te direktive.

2.	Irski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 220, 12.9.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/10

Sklep Sodišča (peti senat) z dne 5. februarja 2010 – Volker Mergel, Klaus Kampfenkel, Burkart Bill, Andreas Herden proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-80/09) (1)

(Pritožba - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 7(1)(c) - Zavrnitev registracije - Besedna znamka Patentconsult - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Pritožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena)

2010/C 148/16

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: Volker Mergel, Klaus Kampfenkel, Burkart Bill, Andreas Herden (zastopnik: G. P. Friderichs, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 16. decembra 2008 v zadevi Mergel in drugi proti UUNT (T-335/07), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo na razveljavitev odločbe četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 25. junija 2007, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo preizkuševalca o zavrnitvi registracije besedne znamke Skupnosti „Patentconsult“ za proizvode in storitve iz razredov 35, 41 in 42 – Razlikovalni učinek znamke, sestavljene izključno iz znakov oziroma podatkov, ki lahko služijo za označitev lastnosti zadevnih proizvodov ali storitev

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	V. Merglu, K. Kampfenklu, B. Billu in A. Herdnu se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 90, 18.4.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/11

Sklep Sodišča (peti senat) z dne 18. marca 2010 – Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (CFCMCEE) proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-282/09 P) (1)

(Pritožba - Člen 119 Poslovnika - Znamka Skupnosti - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 7(1)(b) in (c) - Zavrnitev registracije - Splošna presoja proizvodov in storitev, na katere se nanaša zahteva za registracijo - Proizvodi in storitve, ki sestavljajo homogeno skupino - Pritožba, ki je deloma očitno neutemeljena in deloma očitno nedopustna)

2010/C 148/17

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (CFCMCEE) (zastopnika: P. Greffe in L. Paudrat, odvetnika)

Nasprotna stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, zastopnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 20. maja 2009 v združenih zadevah CFCMCEE proti UUNT (T-405/07 in T-406/07), s katero je to sodišče zavrnilo tožbo, ki jo je pritožnica vložila zoper odločbi prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 10. julija in 12. septembra 2007, s katerima sta bili zavrnjeni pritožbi zoper odločitev preizkuševalca, da se kot znamki ne registrirata besedna znaka PAYWEB CARD in P@YWEB CARD za proizvode in storitve iz razredov 9, 36 in 38 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957 – Kršitev člena 7(1)(b) in 73 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (posebna izdaja v slovenščini: poglavje 17, zvezek 1, str. 146) – Nujnost ločenega preizkusa vsakega od razlogov za zavrnitev registracije, navedenih v členu 7(1) navedene uredbe – Zahteva obrazložitve zavrnitve registracije v zvezi z vsakim proizvodom in storitvami, na katere se nanaša zahteva za registracijo – Proizvodi in storitve, ki sestavljajo homogeno skupino

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (CFCMCEE) se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 233, 26.9.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 29. decembra 2009 – Der Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof proti E in F

(Zadeva C-550/09)

2010/C 148/18

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Der Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof

Toženi stranki: E, F

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je uvrstitev organizacije – glede na primer ob upoštevanju postopka, ki je bil spremenjen s Sklepom Sveta Evropske unije z dne 28. junija 2007 (2007/445/ES) (1), – na podlagi člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 (2), ki ni vložila tožbe zoper sklepe, ki jo zadevajo, tudi treba obravnavati kot veljavno od vsega začetka, čeprav je do uvrstitve prišlo kljub kršitvi temeljnih postopkovnih jamstev?

Ali je člena 2 in 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 treba razlagati tako, da gre lahko za preskrbo denarja, finančnega premoženja in gospodarskih virov za pravno osebo, skupino ali organizacijo, ki so na seznamu v skladu s členom 2(3) Uredbe, ali sodelovanje v dejavnostih za obid takšnega nakazila tudi, če je oseba, ki opravi nakazilo, sama pripadnik te pravne osebe, skupine ali organizacije?

Ali je člena 2 in 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 treba razlagati tako, da gre lahko za preskrbo denarja, finančnega premoženja in gospodarskih virov za pravno osebo, skupino ali organizacijo, ki so na seznamu v skladu s členom 2(3) Uredbe, ali sodelovanje v dejavnostih za obid takšnega nakazila tudi, če je premoženje, ki ga je treba nakazati, že v (širšem) področju dostopa pravne osebe, skupine ali organizacije?

(1) 2007/445/ES: Sklep Sveta z dne 28. junija 2007 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi sklepov 2006/379/ES in 2006/1008/ES (UL L 169, str. 58).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, str. 70).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/12

Pritožba, ki jo je 12. februarja 2010 vložila France Télécom SA zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 30. novembra 2009 v združenih zadevah T-427/04 in T-17/05, Francoska republika in France Télécom proti Komisiji

(Zadeva C-81/10 P)

2010/C 148/19

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: France Télécom SA (zastopniki: S. Hautbourg, L. Olza Moreno, L. Godfroid in M. van der Woude, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Francoska republika

Predlogi

—	Izpodbijano sodbo naj se razveljavi;

—	v skladu s členom 61 Statuta Sodišča naj se dokončno odloči o zadevi in ugodi tožbenim predlogom, ki jih je France Télécom podal na prvi stopnji;

—	podredno naj se zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo svoji pritožbi navaja pet pritožbenih razlogov.

S prvim pritožbenim razlogom France Télécom zatrjuje kršitev pojma državne pomoči, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo s tem, ko se je v obravnavani zadevi odločilo za tako opredelitev, čeprav po drugi strani priznava, da obstoj (ali neobstoj) morebitne ugodnosti v obravnavani zadevi ni bil odvisen od objektivnih značilnosti zadevne ureditve, ampak od zunanjih dejavnikov same ureditve, katerih učinke je bilo mogoče ugotoviti le naknadno. Splošno sodišče naj bi s tem kršilo samo naravo sistema predhodnega nadzora državnih pomoči, ki ga določata člena 107 in 108 PDEU, torej sistema, ki vnaprej temelji na objektivni analizi značilnosti ureditev, ki se jo opravi na podlagi predhodne priglasitve nacionalnih organov..

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo pojem ugodnosti, saj naj ne bi hotelo opraviti celovite analize vseh določb posebne davčne ureditve. Ta ureditev, ki jo vzpostavlja zakon št. 90-568, naj bi namreč določala dva posebna načina obdavčitve, in sicer „pavšalno dajatev“ med letoma 1991 in 1993, ki naj bi povzročila previsoko odmero obdavčitve pritožnice glede na splošno pravo, ter obdavčitev po splošnem pravu v obdobju 1994–200, ki naj bi za pritožnico bila davčno ugodna. S tem ko Splošno sodišče za zadevni obdobji ni hotelo opraviti celovite primerjave med splošnim pravom in učinki posebne davčne ureditve, naj bi večkrat nepravilno uporabilo pravo.

S tretjim pritožbenim razlogom pritožnica zatrjuje kršitev načelo legitimnega pričakovanja, saj naj bi se Splošno sodišče ne strinjalo, da bi molk Komisije v njen odločbi z dne 8. februarja 2005 glede La Poste v zvezi z vzpostavljeno davčno ureditvijo, lahko pri pritožnici vzbudilo pričakovanje o skladnosti zadevnih ukrepov glede pravil o državnih pomočeh. Poleg tega naj bi Splošno sodišče ne upoštevalo nekaterih izjemnih okoliščin, lastnih obravnavani zadevi, ki naj bi upravičevale uporabo načela legitimnega pričakovanja.

S četrtim pritožbenim razlogom France Télécom zatrjuje nepravilno obrazložitev sodbe, saj naj bi Splošno sodišče svojo obrazložitev nadomestilo z obrazložitvijo Komisije, ki jo je podala na njene trditve glede kršitve načela zastaranja ureditve pomoči. Tako naj bi po mnenju pritožnice desetletni rok za zastaranje, ki ga določa člen 15(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 (1), bilo treba izračunati od datuma 2. julija 1990, ko je bila z zakonom št. 90-568 določena zadevna posebna ureditev, in ne od dneva, ko je bila pomoč dejansko dodeljena prejemniku pomoči.

S petim in zadnjim pritožbenim razlogom pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče nepravilno uporabilo pravo, s tem ko je presodilo, da bi Komisija – ne da bi to pomenilo kršitev načela pravne varnosti – pomoč lahko opredelila na podlagi „lestvice“ in odredila njeno vrnitev, čeprav je bilo nemogoče določiti dejansko ugodnost, ki bi je bila lahko deležna. Poleg tega naj bi Splošno sodišče ne odgovorilo na vse trditve glede kršitve načela pravne varnosti.

(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 5. marca 2010 vložilo Conseil d'État (Belgija) – European Air Transport SA proti Collège d'Environnement de la Région de Bruxelles-Capitale, Région de Bruxelles-Capitale

(Zadeva C-120/10)

2010/C 148/20

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: European Air Transport SA

Toženi stranki: Collège d'Environnement de la Région de Bruxelles-Capitale, Région de Bruxelles-Capitale

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pojem „omejitve obratovanja“ iz člena 2(e) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti razlagati tako, da vključuje pravila, s katerimi so določene omejitve ravni hrupa, izmerjenega pri tleh, ki jih je treba upoštevati pri preletu ozemelj v bližini letališča in ob prekoračitvi katerih je lahko prekoračitelj sankcioniran, ob upoštevanju, da morajo zrakoplovi upoštevati letalske proge ter postopke pristanka in vzleta, ki so jih določili drugi upravni organi brez upoštevanja teh omejitev hrupa?

Ali je treba člena 2(e) in 4(4) te direktive razlagati tako, da mora vsaka „omejitev obratovanja“ temeljiti na „sposobnosti“, ali pa te določbe omogočajo, da dostop do letališča glede na raven hrupa, izmerjenega pri tleh, omejujejo druge določbe v zvezi z zaščito okolja, ki jih je treba upoštevati pri preletu ozemelj v bližini letališča in ob prekoračitvi katerih je lahko prekoračitelj sankcioniran?

Ali je treba člen 4(4) te direktive razlagati tako, da poleg prepovedi obratovanja na podlagi sposobnosti, ki temeljijo na ravni hrupa zrakoplova, pravila v zvezi z zaščito okolja določajo omejitve ravni hrupa, izmerjenega pri tleh, ki jih je treba upoštevati pri preletu ozemelj v bližini letališča?

Ali je treba člen 6(2) te direktive razlagati tako, da prepoveduje, da so omejitve ravni hrupa, izmerjenega pri tleh, ki jih je treba upoštevati pri preletu ozemelj v bližini letališča in ob prekoračitvi katerih je lahko prekoračitelj sankcioniran, določene s pravili, ki jih utegnejo kršiti letala, ki ustrezajo standardom iz drugega dela poglavja 4 zvezka I Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu?

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Obersten Gerichtshof (Avstrija) 8. marca 2010 – Waltraud Brachner proti Pensionsversicherungsanstalt

(Zadeva C-123/10)

2010/C 148/21

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Obersten Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Waltraud Brachner

Tožena stranka: Pensionsversicherungsanstalt

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali je člen 4 Direktive 79/7/EGS (1) mogoče razlagati tako, da je tudi sistem letnega usklajevanja (valorizacije) pokojnin, ki je določen v zakonodaji o zakonskem pokojninskem zavarovanju, zajet v prepoved diskriminacije iz odstavka 1 te določbe?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali je člen 4 Direktive 79/7/EGS mogoče razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi o letnem usklajevanju pokojnin, v skladu s katero je za posamezno skupino prejemnikov minimalne pokojnine predvideno potencialno manjše zvišanje kot za druge prejemnike pokojnine, če je zaradi te ureditve prikrajšanih 25 % moških in kar 57 % žensk prejemnikov pokojnine in če ni nobenega objektivnega razloga, ki bi to upravičil?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen:

Ali je prikrajšanost prejemnic pokojnine pri letnem zvišanju pokojnin mogoče upravičiti z nižjo upokojitveno starostjo in/ali daljšim obdobjem prejemanja pokojnine pri prejemnicah pokojnin in/ali s tem, da je bil minimalni znesek za socialnopravno določen minimalni dohodek (minimalni znesek varstvenega dodatka) nesorazmerno zvišan, če je v določbah o odobritvi socialnopravno določenega minimalnega dohodka (varstveni dodatek) predvideno upoštevanje preostalih lastnih dohodkov prejemnika pokojnine in dohodkov njegovega zakonskega partnerja v skupnem gospodinjstvu, medtem ko so bile pokojnine drugih prejemnikov zvišane brez upoštevanja drugih dohodkov prejemnika pokojnine ali dohodkov njegovega zakonskega partnerja?

(1) Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL L 6, str. 24).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 12. marca 2010 vložilo Tribunal de première instance de Bruxelles (Belgija) – Corman SA proti Bureau d'intervention et de restitution belge (BIRB)

(Zadeva C-131/10)

2010/C 148/22

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Bruxelles

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Corman SA

Tožena stranka: Bureau d'intervention et de restitution belge (BIRB)

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je določbe Uredbe Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (1), ki je izvedbena uredba Uredbe št. 1255/1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (2), mogoče šteti za sektorske predpise Skupnosti, ki odstopajo od člena 3(1) Uredbe št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 (3) in nasprotujejo uporabi nacionalnih določb o zastaranju?

Ali je treba člen 3(3) Uredbe št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 razumeti tako, da je njegova uporaba omejena na primere, ko nepravilnost stori upravičenec subvencije, pri čemer se splošno pravilo štiriletnega zastaralnega roka uporablja za vse nepravilnosti, ki jih storijo upravičenčevi sopogodbeniki, ob upoštevanju največ štiriletnega roka, ki se uporablja za predpise o sopogodbenikih v okviru skupne organizacije trga mleka in mlečnih izdelkov?

(1) UL L 350, str. 3.

(2) UL L 160, str. 48.

(3) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/15

Tožba, vložena 15. marca 2010 – Evropska komisija proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-133/10)

2010/C 148/23

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Peere in K. Walkerová, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2005/81/ES z dne 28. novembra 2005 o spremembi Direktive 80/723/EGS o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji in o finančni preglednosti v nekaterih podjetjih (1), vsekakor pa s tem, da jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila svojih obveznosti iz navedene direktive;

—	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive 2005/81/ES se je iztekel 19. decembra 2006. Vendar tožena stranka ob vložitvi te tožbe še ni sprejela potrebnih ukrepov za prenos te direktive, vsekakor pa o njih še ni obvestila Komisije.

(1) UL L 312, str. 47.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Belgija) 15. marca 2010 – Evropski skupnosti proti Regiji Regija Bruselj–glavno mesto

(Zadeva C-137/10)

2010/C 148/24

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Evropski skupnosti

Tožena stranka: Regija Bruselj–glavno mesto

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 282 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti izraz „v ta namen jo zastopa Komisija“ iz drugega stavka tega člena razlagati tako, da je institucija zakonito pooblaščena za zastopanje Skupnosti zaradi preprostega obstoja pooblastila, s katerim je Komisija na to institucijo prenesla svoje pristojnosti za zastopanje Skupnosti pred sodiščem, ne glede na to, ali je bila v tem pooblastilu poimensko določena fizična oseba, pooblaščena za zastopanje pooblaščene institucije, ali ne?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali lahko nacionalno sodišče, kot je Conseil d'Etat, preveri dopustnost tožbe evropske institucije, ki jo je Komisija ustrezno pooblastila za začetek postopkov pred sodiščem v smislu člena 282, drugi stavek, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, tako da preuči, ali to institucijo zastopa ustrezna fizična oseba, ki je pooblaščena za vložitev tožbe na nacionalno sodišče?

Podredno, in če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 207(2), prvi pododstavek, prvi stavek, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti izraz „temu pa pomaga namestnik generalnega sekretarja, ki je odgovoren za organizacijsko vodenje generalnega sekretariata“ razlagati tako, da lahko namestnik generalnega sekretariata Sveta zakonito zastopa Svet za namene vložitve tožbe pri nacionalnih sodnih organih?

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 15. marca 2010 – DP Grup EOOD proti Direktor na Agentsia „Mitnitsi“

(Zadeva C-138/10)

2010/C 148/25

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: DP Grup EOOD

Tožena stranka: Direktor na Agentsia „Mitnitsi“

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba v okoliščinah postopka v glavni stvari člen 63 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) razlagati tako, da je carinski organ dolžan le preveriti skladnost carinske deklaracije s pogoji iz člena 62 te uredbe, s tem da opravi le nadzor dokumentov v obsegu, ki je naveden v členu 68 Uredbe, in le na podlagi predloženih dokumentov sprejeti odločbo o sprejetju carinske deklaracije, če se pojavi dvom o pravilnosti šifre carinske tarife blaga in je za določitev te šifre potrebno izvedensko mnenje?

Ali je treba v okoliščinah postopka v glavni stvari odločbo carinskega organa o takojšnjem sprejetju carinske deklaracije v skladu s členom 63 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti obravnavati kot odločbo carinskega organa v skladu s členom 4, točka 5, v povezavi s členom 8(1), prva alinea, carinskega zakonika, in sicer glede celotne vsebine oddane carinske deklaracije, če so istočasno izpolnjene naslednje okoliščine:

a)	odločba carinske uprave o sprejetju carinske deklaracije je bila sprejeta le na podlagi dokumentov, ki so bili predloženi skupaj s carinsko deklaracijo,

b)	pri potrebnem preverjanju pred sprejetjem carinske deklaracije je obstajal sum, da deklarirana šifra carinske tarife blaga ni bila pravilna,

c)	pri potrebnem preverjanju pred sprejetjem carinske deklaracije so bile informacije o vsebini deklariranega blaga – ki so upoštevne za pravilno določitev šifre carinske tarife – nepopolne,

d)	pri preverjanju pred sprejetjem carinske deklaracije je bil odvzet vzorec za izdelavo izvedenskega mnenja zaradi pravilne določitve šifre carinske tarife blaga?

Ali je treba v okoliščinah postopka v glavni stvari člen 63 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti razlagati tako:

(a)	da dopušča, da se zakonitost sprejetja carinske deklaracije izpodbija pred sodiščem po sprostitvi blaga, ali pa tako,

(b)	da se carinska deklaracija ne more izpodbijati, ker določi le deklaracijo blaga pri carinskih organih in čas nastanka carinskega dolga pri uvozu in ne gre za odločbo carinskega organa o vprašanju pravilne tarifne uvrstitve in zneska uvoznih dajatev, ki se dolgujejo na podlagi te deklaracije?

(1) UL L 302, str. 1.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kammergericht Berlin (Nemčija) 18. marca 2010 – Berliner Verkehrsbetriebe (BVG), Anstalt des öffentlichen Rechts proti JPMorgan Chase Bank N.A., Frankfurt Branch

(Zadeva C-144/10)

2010/C 148/26

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Kammergericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Berliner Verkehrsbetriebe (BVG), Anstalt des öffentlichen Rechts

Tožena stranka: JPMorgan Chase Bank N.A., Frankfurt Branch

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se področje uporabe člena 22, točka 2, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba) nanaša tudi na pravne spore, v katerih gospodarska družba ali druga pravna oseba svoji obveznosti iz pravnega posla ugovarja s tem, da so odločitve njenih organov, ki so pripeljale do sklenitve pravnega posla, neveljavne zaradi kršitve statuta?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se člen 22, točka 2, Uredbe uporablja tudi za pravne osebe javnega prava, če je treba veljavnost odločitev njihovih organov preizkusiti pred civilnimi sodišči?

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali mora sodišče države članice, ki je zadnje začelo postopek na podlagi člena 27 Uredbe, postopek prekiniti, čeprav se uveljavlja, da je dogovor o sodni pristojnosti prav tako neveljaven zaradi neveljavne odločitve organov ene od strank na podlagi njenega statuta?

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Handelsgericht Wien (Avstrija) 22. marca 2010 – Eva-Maria Painer proti Standard VerlagsGmbH, Axel Springer AG, Süddeutsche Zeitung GmbH, SPIEGEL-Verlag Rudolf AUGSTEIN GmbH & Co KG, Verlag M. DuMont Schauberg Expedition der Kölnischen Zeitung GmbH & Co KG

(Zadeva C-145/10)

2010/C 148/27

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Handelsgericht Wien

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Eva-Maria Painer

Tožene stranke: Standard VerlagsGmbH, Axel Springer AG, Süddeutsche Zeitung GmbH, SPIEGEL-Verlag Rudolf AUGSTEIN GmbH & Co KG, Verlag M. DuMont Schauberg Expedition der Kölnischen Zeitung GmbH & Co KG

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 6, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) razlagati tako, da dejstvo – da tožbe, vložene zoper več toženih strank zaradi vsebinsko enakih kršitev avtorskih pravic, temeljijo na nacionalno različnih, vendar vsebinsko v bistvenih elementih enakih pravnih podlagah, kot to velja za vse evropske države za opustitveni zahtevek, ki ni odvisen od zadolžitve, in zahtevek za plačilo primerne odškodnine zaradi kršitev avtorske pravice in odškodninski zahtevek, ki izhaja iz protipravne uporabe – ne nasprotuje njegovi uporabi in s tem skupni obravnavi?

(a)

Ali je treba člen 5(3)(d) ob upoštevanju člena 5(5) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (2) razlagati tako, da dejstvo, da tiskovno poročilo, v katerem se citira delo ali drug predmet varstva, ni avtorskopravno varovano literarno delo, ne nasprotuje njegovi uporabi?

(b)	Ali je treba člen 5(3)(d) ob upoštevanju člena 5(5) Direktive 2001/29 razlagati tako, da dejstvo, da v citiranemu delu ali drugem predmetu varstva ni navedeno ime avtorja ali izvajajočega umetnika, ne nasprotuje njegovi uporabi?

(a)

Ali je treba člen 5(3)(e) ob upoštevanju člena 5(5) Direktive 2001/29 razlagati tako, da njegova uporaba zaradi interesa kazenskega nadzora, ki se opravlja v okviru zagotavljanja javne varnosti, predpostavlja konkreten, aktualen in izrecen poziv organov pregona za objavo slike, to je da mora biti objava slike zaradi pregona uradna, sicer je podana pravna kršitev?

(b)	Če je odgovor na vprašanje 3 a) nikalen: ali lahko mediji zase uporabijo člen 5(3)(e) Direktive 2001/29, tudi če brez ustreznega predloga za pregon organa sami odločijo, ali so objave slik „v interesu javne varnosti“?

(c)

Če je odgovor na vprašanje 3 b) pritrdilen: ali v tem primeru zadošča, da mediji naknadno trdijo, da je bila objava podobe namenjena pregonu, ali je v vsakem primeru potreben konkreten poziv za pomoč bralcev za sodelovanje pri odkrivanju kaznivega dejanja, ki mora biti neposredno povezan z objavo fotografije?

Ali je treba člen 1(1) v povezavi s členom 5(5) Direktive 2001/29 in člen 12 Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (Pariška različica z dne 24. julija 1971), kakor je bila spremenjena 28. septembra 1979 (RBK), zlasti ob upoštevanju člena 1 Prvega dodatnega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) z dne 20. marca 1952 in člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razlagati tako, da fotografska dela in/ali fotografije, zlasti portreti, uživajo „šibkejše“ avtorskopravno varstvo pred obdelavami ali pa ga sploh ne uživajo, ker z vidika „realističnega posnetka“ dajejo zelo malo možnosti za preoblikovanje?

(1) UL 2001, L 12, str. 1.

(2) UL L 167, str. 10.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/18

Tožba, vložena 26. marca 2010 – Evropska komisija proti Republiki Avstriji

(Zadeva C-146/10)

2010/C 148/28

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Marghelis in M. Adam, zastopnika)

Tožena stranka: Republika Avstrija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Republika Avstrija s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (1), oziroma jih ni v celoti sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

—	Republiki Avstriji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos direktive se je iztekel 1. maja 2008.

(1) UL L 102, str. 15.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division, 29. marca 2010 – British Sugar plc v Rural Payments Agency, an Executive Agency of the Department for Environment, Food and Rural Affairs

(Zadeva C-147/10)

2010/C 148/29

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: British Sugar plc

Tožena stranka: Rural Payments Agency, an Executive Agency of the Department for Environment, Food and Rural Affairs

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je Uredba Komisije (ES) št. 1193/2009 (1) neveljavna ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 8. maja 2008 v združenih zadevah Zuckerfabrik Jülich AG proti Hauptzollamt Aachen (C-5/06 in od C-23/06 do C-36/06, ZOdl., str. I-3231) in sklepa z dne 6. oktobra 2008 v združenih zadevah SAFBA (od C-175/07 do C-184/07, ZOdl., str. I-142*)?

2.	Ali je Uredba Komisije (ES) št. 1193/2009 neveljavna tudi drugače, ob upoštevanju pravne podlage, na podlagi katere je bila sprejeta, in sicer Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (2)?

Ali je pri izračunu izplačljivih nadomestil ob upoštevanju preplačil proizvodnih dajatev za sladkor v tržnih letih 2002/2003 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 veljaven menjalni tečaj in datum preračuna treba določi na podlagi prava Evropske unije? Če je tako, ali se člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1193/2009 razlaga tako, da se zahtevajo izplačila nadomestil na podlagi menjalnih tečajev, ki so veljali ob prvotnem izračunu preplačane dajatve? Če je tako, ali je člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1193/2009 veljaven?

V zvezi z obrestmi:

(i)

Ali pravo EU osebi v položaju tožeče stranke onemogoča uveljavljanje obresti od nacionalnega organa, pristojnega za zbiranje proizvodnih dajatev, od vsot, ki so bile preplačane na podlagi neveljavne uredbe Komisije, če nacionalni organ, pristojen za zbiranje dajatev, ne more uveljavljati obresti od ustreznih vsot, ki mu jih vrača Komisija?

(ii)

Če je odgovor na vprašanje v točki (i) zgoraj pritrdilen, ali na podlagi pravilne razlage zakonodaje EU glede virov lastnih sredstev (Uredba 2000/597/ES, Euratom (3), in njena izvedbena uredba (ES) št. 1150/2000 (4)) nacionalni organ, pristojen za zbiranje proizvodnih dajatev, v okoliščinah zadevnega primera ne more uveljavljati obresti od vsot, ki mu jih vrača Komisija?

(iii)

Če je odgovor na vprašanje v točki (i) zgoraj nikalen, ali pravo EU prepoveduje nacionalnemu sodišču ali organu, da bi prosto presojo izvajala tako, da v takih okoliščinah osebi v položaju tožeče stranke ne bi prisodila obresti?

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1193/2009 z dne 3. novembra 2009 o popravku uredb (ES) št. 1762/2003, (ES) št. 1775/2004, (ES) št. 1686/2005, (ES) št. 164/2007 in o določitvi zneskov za proizvodne dajatve v sektorju sladkorja za tržna leta 2002/2003, 2003/2004, 2004/2005, 2005/2006 (UL L 321, str. 1).

(2) UL L 178, str. 1.

(3) Sklep Sveta z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 253, str. 42).

(4) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 130, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Dioikitiko Efeteio Thessalonikis (Upravno pritožbeno sodišče v Solunu – Grčija) 29. marca 2010 – Zoi Chatzi proti Ypourgos Oikonomikon (Ministro delle Finanze)

(Zadeva C-149/10)

2010/C 148/30

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Dioikitiko Efeteio Thessalonikis (Upravno pritožbeno sodišče v Solunu)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Zoi Chatzi

Tožena stranka: Ypourgos Oikonomikon (Minister za finance)

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je mogoče šteti, da je s klavzulo 2.1 Direktive Sveta 96/34/ES o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC, razlagano ob upoštevanju člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se nanaša na pravice otrok, in glede na dvig ravni varstva teh pravic, h kateremu je prispevala ta listina, vzporedno podeljena pravica do starševskega dopusta tudi otroku, tako da bi ob rojstvu dvojčkov odobritev enega samega starševskega dopusta pomenila kršitev člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zaradi diskriminacije na podlagi rojstva in omejitev pravic dvojčkov, ki ni v skladu z načelom sorazmernosti?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba izraz „rojstvo“ iz klavzule 2.1 Direktive 96/34/ES razlagati tako, da je za zaposlene starše določena dvojna pravica do starševskega dopusta, ker se dvoplodna nosečnost konča z zaporednima rojstvoma (dveh otrok dvojčkov), ali tako, da se starševski dopust prizna samo zaradi dejstva rojstva ne glede na število rojenih otrok, ne da bi bila s tem kršena enakost pred zakonom, določena v členu 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Højesteret (Danska) 31. marca 2010 – Unomedical A proti S mod Skatteministeriet

(Zadeva C-152/10)

2010/C 148/31

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Højesteret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Unomedical A/S

Tožena stranka: Skatteministeriet

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali se dializna vrečka, izdelana iz plastike, ki je posebej zasnovana za uporabo z dializatorjem in se lahko uporablja le z njim, uvrsti v

—	tarifno številko 9010 90 30, Poglavje 90, KN, kot „del“ in/ali „pribor“ za dializator (glej opombo 2(b) k Poglavju 90 skupne carinske tarife) ali

—	tarifno številko 3926 90 99, Poglavje 39, KN, kot plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas?

Ali se urinska drenažna vrečka, ki je izdelana iz plastike in je posebej zasnovana za kateter ter se zato lahko uporablja izključno s katetrom in tudi dejansko se, uvršča v

—	tarifno številko 9018399030, Poglavje 90, KN, kot „del“ in/ali „pribor“ za kateter (glej opombo 2(b) k Poglavju 90 carinske tarife) ali

—	tarifno številko 3926 90 99, Poglavje 39, KN, kot plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas?

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/21

Pritožba, ki jo je 6. aprila 2010 vložil Karen Goncharov zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 21. januarja 2010 v zadevi T-34/07, Karen Goncharov proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), druga stranka pred odborom za pritožbe: DSB

(Zadeva C-156/10 P)

2010/C 148/32

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Karen Goncharov (zastopnika: A. Späth in G. N. Hasselblatt, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), DSB

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 21. januarja 2010 (zadeva T-34/07),

—	razveljavi odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 4. decembra 2006 (zadeva R 1330/2005-2) in

—	UUNT naloži stroške postopka pred Sodiščem, Splošnim sodiščem in odborom za pritožbe kot tudi stroške pritožnika.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. januarja 2010(T-34/07) naj se razveljavi, ker naj bi kršila določbe o relativnih razlogih za zavrnitev registracije iz člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti).

Splošno sodišče naj bi nepravilno uporabilo splošna načela za presojo verjetnosti zmede. Zlasti naj Splošno sodišče ne bi zadostno upoštevalo okoliščin predložene zadeve, saj je spregledalo, da sta zadevni znamki sestavljeni iz kratic.

Splošno sodišče naj bi nenazadnje oprlo svojo odločbo le na splošno pravilo, po katerem uporabnik običajno dá več teže prvemu delu besede. Tako razlika v črki „W“ v izpodbijani znamki ne zadostuje za izključitev vidne in slišne podobnosti.

Splošno sodišče naj bi pri tem spregledalo, da nasprotujoči znamki nista besedi, ampak kratici. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da Splošno sodišče ni opravilo zadostnega preizkusa verjetnosti zmede, temveč se je oprlo le na splošno pravilo, ki povrhu v predloženi zadevi sploh ni uporabljivo.

Uporabnik je namreč vajen, da je v primeru kratic pozoren na vsako posamezno črko. Splošna pravila, ki veljajo za besedne znamke, se zato ne morejo brez pomisleka uporabiti za besedne znamke, ki so sestavljene iz kratic.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal de grande instance de Pariz (Francija) 6. aprila 2010 – Olivier Martinez, Robert Martinez proti Société MGN Ltd.

(Zadeva C-161/10)

2010/C 148/33

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de grande instance de Paris

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Olivier Martinez, Robert Martinez

Tožena stranka: Société MGN Limited

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člena 2 in 5(3) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (1) razlagati tako, kot da dajeta pristojnost sodišču neke države članice za odločanje o tožbi zaradi kršitve osebnostnih pravic, ki bi lahko bila povzročena zaradi objave informacij in/ali fotografij na internetni strani, ki jo v drugi državi članici objavi družba s sedežem v tej drugi državi – oziroma v tretji državi članici, ki je v vsakem primeru različna od prve –:

—	bodisi pod edinim pogojem, da je to internetno stran mogoče obiskati iz te prve države,

—

bodisi samo, če med škodnim dogodkom in ozemljem te prve države obstaja tesna, bistvena in pomembna povezava in, v tem drugem primeru, če ta povezava izhaja iz:

—	števila vzpostavljenih povezav s sporno stranjo iz te prve države članice kot absolutno število ali relativno glede na vse vzpostavljene povezave s to stranjo,

—	stalnega bivališča ali državljanstva osebe, ki uveljavlja kršitev svojih osebnostnih pravic, ali bolj splošno vpletenih oseb,,

—	jezika, v katerem se prenaša sporna informacija, ali kakršnekoli druge okoliščine, ki lahko kaže na voljo urednika strani, da se obrača prav na javnost te prve države,

—	kraja, kjer so se odvili navedeni dogodki in/ali kjer so bili posneti fotografski negativi, ki so eventualno objavljeni,

—	drugih meril?

(1) Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/24

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 – Amann & Söhne in Cousin Filterie proti Komisiji

(Zadeva T-446/05) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Evropski trg industrijskega sukanca - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP - Pojem enotne kršitve - Opredelitev trga - Globe - Zgornja meja globe - Teža in trajanje kršitve - Olajševalne okoliščine - Sodelovanje - Sorazmernost - Enako obravnavanje - Pravica do obrambe - Smernice o načinu določanja glob“)

2010/C 148/41

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Amann & Söhne GmbH & Co KG (Bönnigheim, Nemčija) in Cousin Filterie SAS (Wervicq-Sud, Francija) (zastopniki: A. Röhling, M. Dietrich in C. Horstkotte, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: F. Castillo de la Torre in K. Mojzesowicz, zastopnika, skupaj z G. Eickstädtom, odvetnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2005) 3452 z dne 14. septembra 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/38.337 – PO/[Sukanec]), kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije C(2005) 3765 z dne 13. oktobra 2005, in podredno, predlog za znižanje globe, ki je bila z navedeno odločbo naložena tožečima strankama.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Podjetjema Amann & Söhne GmbH & Co. KG in Cousin Filterie SAS se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/24

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 – Oxley Threads proti Komisiji

(Zadeva T-448/05) (1)

(„Konkurenca - Karteli - Evropski trg kablov za avtomobilsko industrijo - Odločba s katero je ugotovljena kršitev člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP - Globe - Teža kršitve - Olajševalne okoliščine - Sodelovanje - Sorazmernost - Enako obravnavanje - Smernice za izračun glob“)

2010/C 148/42

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Oxley Threads Ltd (Ashton-under-Lyne, Lancashire, Združeno kraljestvo) (zastopniki: G. Peretz, barrister, M. Rees in K. Vernon, solicitors)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: N. Khan in K. Mojzesowicz, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev delne ničnosti Odločbe Komisije C(2005) 3452 z dne 14. septembra 2005 v zvezi s postopkom izvajanja člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/38.337-PO/kabli), kot je bila spremenjena z Odločbo Komisije C(2005) 3765 z dne 13. oktobra 2005 in, podredno, predlog za zmanjšanje globe, ki je bila s to odločbo naložena tožeči stranki.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Oxley Threads Ltd nosi stroške.

(1) UL C 48, 25.2.2006.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/25

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 – BST proti Komisiji

(Zadeva T-452/05) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Evropski trg industrijskega sukanca - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP - Globe - Teža kršitve - Olajševalne okoliščine - Sodelovanje - Nepogodbena odgovornost - Razkritje zaupnih informacij - Škoda - Vzročna zveza“)

2010/C 148/43

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Belgian Sewing Thread (BST) NV (Deerlijk, Belgija) (zastopnika: H. Gilliams in J. Bocken, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Bouquet in K. Mojzesowicz, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2005) 3452 z dne 14. septembra 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/38.337 – PO/[Sukanec]), kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije C(2005) 3765 z dne 13. oktobra 2005, in, podredno, predlog za zmanjšanje globe, ki je bila z navedeno odločbo naložena tožeči stranki, ter naložitve Komisiji, da iz naslova nepogodbene odgovornosti Evropske skupnosti povrne škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki.

Izrek

1.	Globa, ki je v členu 2 Odločbe Komisije C(2005) 3452 z dne 14. septembra 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/38.337 – PO/[Sukanec]) naložena podjetju Belgian Sewing Thread (BST) NV, se določi na 856 800 EUR.

2.	Predlog za razglasitev ničnosti se v preostalem delu zavrne.

3.	Odškodninski zahtevek se zavrne.

4.	Podjetje nosi 90 % svojih stroškov in 90 % stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija, Evropska komisija pa nosi 10 % svojih stroškov in 10 % stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/25

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 – Gütermann in Zwicky proti Komisiji

(Združeni zadevi T-456/05 in T-457/05) (1)

(„Konkurenca - Omejevalni sporazumi - Evropski trg industrijskega sukanca - Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP - Globe - Teža kršitve - Dejanski vpliv na trg - Trajanje kršitve - Olajševalne okoliščine - Sodelovanje v upravnem postopku - Sorazmernost - Smernice o načinu določanja glob“)

2010/C 148/44

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Gütermann AG (Gutach-Breisgau, Nemčija) (zadeva T-456/05) in Zwicky & Co. AG (Wallisellen, Švica) (zadeva T-457/05) (zastopniki: J. Burrichter, B. Kasten in S. Orlikowski Wolf, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva F. Castillo de la Torre, M. Schneider in K. Mojzesowicz, nato F. Castillo de la Torre in K. Mojzesowicz, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2005) 3452 z dne 14. septembra 2005 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva št. COMP/38.337 – PO/[Sukanec]), kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije C(2005) 3765 z dne 13. oktobra 2005, in, podredno, predlog za znižanje globe, ki je bila z navedeno odločbo naložena tožečima strankama.

Izrek

1.	Tožbi se zavrneta.

2.	Podjetjema Gütermann AG in Zwicky & Co. AG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 60, 11.3.2006.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 13. aprila 2010 – Esotrade proti UUNT – Segura Sánchez (YoKaNa)

(Zadeva T-103/06) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti YoKaNa - Prejšnje skupnostne in nacionalne znamke YOKONO - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 148/45

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Esotrade, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: J. de Rivera Lamo de Espinosa in J. E. Astiz Suárez, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: J. García Murillo in O. Montalto, zastopnika)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Antonio Segura Sánchez (Alicante, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 10. januarja 2006 (zadeva R 217/2004-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med Antonio Segura Sánchez in Esotrade, SA.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeča stranka nosi stroške.

(1) UL C 121, 20.5.2006.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. aprila 2010 – Cabel Hall Citrus proti UUNT – Casur (EGLÉFRUIT)

(Zadeva T-488/07) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek za razglasitev ničnosti - Besedna znamka Skupnosti EGLÉFRUIT - prejšnja besedna znamka Skupnosti UGLI in prejšnja figurativna nacionalna znamka UGLI Fruit - but the affliction is only skin deep - Razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) in člen 52(1)(a) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) in člen 53(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 148/46

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Cabel Hall Citrus Ltd (George Town, Grand Cayman, Kajmanski otoki) (zastopnik: C. Rogers, barrister)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Casur S. Coop. Andaluza (Viator, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 19. septembra 2007 (zadeva R 293/2007-1), ki se nanaša na postopek za razglasitev ničnosti med Cabel Hall Citrus Ltd in Casur S. Coop. Andaluza.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Cabel Hall Citrus Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 64, 8.3.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 20. aprila 2010 – Rodd & Gunn Australia proti UUNT (Podoba psa)

(Zadeva T-187/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Figurativna znamka Skupnosti, ki predstavlja psa - Izbris znamke ob poteku registracije - Zahteva za podaljšanje znamke - Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - Člen 78 Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 81 Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 148/47

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Rodd & Gunn Australia Ltd (Wellington, Nova Zelandija) (zastopniki: B. Brandreth, barrister, in N. Jenkins, solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 12. marca 2008 (zadeva R 1245/2007-4) o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Rodd & Gunn Australia Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 171, 5.7.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. aprila 2010 – Coin proti UUNT – Dynamiki Zoi (Fitcoin)

(Zadeva T-249/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti Fitcoin - Prejšnje nacionalne in mednarodne znamke in znamke Skupnosti coin - Relativni razlog za zavrnitev - Upoštevna javnost - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 148/48

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Coin SpA (Benetke, Italija) (zastopnika: P. Perani in P. Pozzi, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Dynamiki Zoi AE (Atene, Grčija)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 15. aprila 2008 (zadeva R 1429/2007-1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med Coin SpA in Dynamiki Zoi AE.

Izrek

1.	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 15. aprila 2008 (zadeva R 1429/2007-1) se razveljavi.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 209, 15.8.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/28

Sodba Splošnega sodišča z dne 22. aprila 2010 – Italijanska republika proti Evropski komisiji

(Združeni zadevi T-274/08 in T-275/08) (1)

(EKUJS - Potrditev obračunov akreditiranih plačilnih agencij držav članic glede izdatkov, ki jih financira EKUJS - Zneski, ki jih je mogoče izterjati od Italijanske republike, če niso izterjani v predvidenem roku - Pojem finančnih posledic - Upoštevanje obresti - Člen 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005)

2010/C 148/49

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: S. Fiorentino, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: F. Jimeno Fernández in P. Rossi, zastopnika)

Predmet

V zadevi T-274/08 zaradi predloga za delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/396/ES z dne 30. aprila 2008 o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z izdatki, ki jih financira Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) za proračunsko leto 2007 (UL L 139, str. 33) v delu, v katerem vključuje obresti na zneske, ki bremenijo proračun države Italije na podlagi člena 32(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1), in v zadevi T-275/08 zaradi predloga za delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/394/ES z dne 30. aprila 2008 o potrditvi obračunov nekaterih plačilnih agencij v Nemčiji, Italiji in na Slovaškem v zvezi z izdatki, financiranimi iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za proračunsko leto 2006 (UL L 139, str. 22) v delu, v katerem vključuje obresti na zneske, ki bremenijo proračun države Italije na podlagi člena 32(5) Uredbe št. 1290/2005.

Izrek

1.	Zadevi T-274/08 in T-275/08 sta združeni za izdajo sodbe.

2.	Tožbi se zavrneta.

3.	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 223, 30.8.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/28

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. aprila 2010 – Peek & Cloppenburg proti UUNT – Queen Sirikit Institute of Sericulture (Thai Silk)

(Zadeva T-361/08) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti Thai Silk - Prejšnja figurativna znamka, ki predstavlja ptiča - Dopustnost tožbe - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

2010/C 148/50

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: Peek & Cloppenburg (Hamburg, Nemčija); in van Graaf GmbH & Co. KG (Dunaj, Avstrija) (zastopniki: V. von Bomhard, A. Renck, T. Dolde in J. Pause, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: S. Schäffner, zastopnik)

Druge stranke pred odborom za pritožbe, intervenientke v postopku pred Splošnim sodiščem: The Queen Sirikit Institute of Sericulture, Office of the Permanent Secretary, Ministry of Agriculture and Cooperatives, Thailand (Tajska) (Bangkok, Tajska), ki zastopa Office of the Permanent Secretary, The Prime Minister’s Office, Thailand (Tajska) (zastopnik: A. Kockläuner, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 10. junija 2008 (zadeva R 1677/2007-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo Peek & Cloppenburg in Office of the Permanent Secretary, The Prime Minister’s Office, Thailand.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbama Peek & Cloppenburg in van Graaf GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 301, 22.11.2008.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. aprila 2010 – Laboratorios Byly. proti UUNT – Ginis (BILLY'S Products)

(Zadeva T-514/08) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti BILLY’S Products - Prejšnje besedne znamke Skupnosti BYLY et byly - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost znamkov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b)Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 148/51

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Laboratorios Byly, SA (Barberà del Vallès, Španija) (zastopnik: L. Plaza Fernández-Villa, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Vasileios Ginis (Atene, Grčija)

Predmet

Tožba, vložena zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 15. septembra 2008 (zadeva R 469/2008 2), v zvezi s postopkom z ugovorom med Laboratorios Byly, SA in Vasileiosom Ginisom.

Izrek

1.	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 15. septembra 2008 (zadeva R 469/2008 2) se razveljavi.

2.	UUNT se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 19, 24.1.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/29

Sodba Splošnega sodišča z dne 21. aprila 2010 – Schunk proti UUNT (Upodobitev dela vpenjalne glave)

(Zadeva T-7/09) (1)

(„Znamka Skupnosti - Prijava znamke Skupnosti, ki upodablja del vpenjalne glave s tremi brazdami - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo - Člen 7(1)(b) in (3) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009)“)

2010/C 148/52

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Schunk GmbH & Co. KG Spann- und Greiftechnik (Lauffen am Neckar, Nemčija) (zastopnik: C. Koppe-Zagouras, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: A. Pohlmann, zastopnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 31. oktobra 2008 (zadeva R 1109/2007-1) glede registracije znaka, ki upodablja del vpenjalne glave s tremi brazdami, kot znamke Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Schunk GmbH & Co. KG Spann- und Greiftechnik se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/30

Sodba Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 – Claro proti UUNT – Telefónica (Claro)

(Zadeva T-225/09) (1)

(„Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti Claro - Prejšnja besedna znamka Skupnosti CLARO - Nedopustnost pritožbe, vložene pri odboru za pritožbe - Člena 59 in 62 Uredbe (ES) št. 40/94 (postala člena 60 in 64 Uredbe (ES) št. 207/2009) - Pravilo 49(1) Uredbe (ES) št. 2868/95“)

2010/C 148/53

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Claro, SA (São Paulo, Brazilija) (zastopnika: E. Armijo Chávarri in A. Castán Pérez-Gómez, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: J. F. Crespo Carrillo, zastopnik)

Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT: Telefónica SA (Madrid, Španija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 26. februarja 2009 (zadeva R 1079/2008-2) glede postopka z ugovorom med Telefónica, SA in BCP S/A.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Claro, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 180, 1.8.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/30

Sklep Splošnega sodišča z dne 13. aprila 2010 – Diputación Foral de Álava in drugi proti Komisiji

(Združene zadeve od T-529/08 do T-531/08) (1)

(Ničnostna tožba - Državne pomoči - Davčne ugodnosti - Vračilo državnih pomoči, ki so bile razglašene za nezakonite - Uporaba sistema obrestnih obresti - Potrdilni akt - Nedopustnost)

2010/C 148/54

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeče stranke: Territorio Histórico de Álava – Diputación Foral de Álava (Španija) (zadeva T-529/08); Territorio Histórico de Guipúzcoa – Diputación Foral de Guipúzcoa (Španija) (zadeva T-530/08); in Territorio Histórico de Vizcaya – Diputación Foral de Vizcaya (Španija) (zadeva T-531/08) (zastopnika: I. Sáenz-Cortabarría Fernández in M. Morales Isasi, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: C. Urraca Caviedes, zastopnik)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti dopisa Komisije z dne 2. oktobra 2008, s katerim so bile tožeče stranke obveščene, da je treba pri vračilu državnih pomoči, ki so bile z odločbami Komisije 2002/820/ES, 2002/894/ES in 2003/27/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je izvršila Španija v korist podjetij iz provinc Álava, Guipúzcoa in Vizcaya v obliki davčnih olajšav v višini 45 % investicij (UL 2002, L 296, str. 1, UL 2002, L 314, str. 26, in UL 2003, L 17, str. 1) ter z odločbami Komisije 2002/892/ES, 2002/540/ES in 2002/806/ES z dne 11. julija 2001 o shemi državnih pomoči, ki jo je izvršila Španija v korist novo ustanovljenih podjetij iz provinc Álava, Guipúzcoa in Vizcaya (UL 2002, L 314, str. 1, UL 2002, L 174, str. 31, in UL 2002, L 279, str. 35), to je odločbami, ki so bile potrjene s sodbama Sodišča prve stopnje z dne 9. septembra 2009 v združenih zadevah Diputación Foral de Álava in drugi proti Komisiji (od T-227/01 do T-229/01, T-265/01, T-266/01 in T-270/01, še neobjavljeni v ZOdl.), in v združenih zadevah Diputación Foral de Álava in drugi proti Komisiji (od T-230/01 do T-232/01 in od T-267/01 do T-269/01, še neobjavljeni v ZOdl.), razglašene za nezakonite, upoštevati obrestne obresti.

Izrek

1.	Tožbe se zavržejo kot nedopustne.

2.	Territorio Histórico de Álava – Diputación Foral de Álava, Territorio Histórico de Guipúzcoa – Diputación Foral de Guipúzcoa in Territorio Histórico de Vizcaya – Diputación Foral de Vizcaya nosijo vsaka svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

(1) UL C 32, 7.2.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/31

Sklep Splošnega sodišča z dne 23. marca 2010 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva T-16/09 P) (1)

(„Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Razumni rok za vložitev odškodninskega zahtevka - Nepravočasnost - Deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena pritožba“)

2010/C 148/55

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferro, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 4. novembra 2008 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-87/07, še neobjavljen v ZOdl.), s katero se predlaga njegova razveljavitev.

Izrek

1.	Pritožba se deloma zavrže in deloma zavrne.

2.	Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške Komisije Evropskih skupnosti, nastale v tem postopku.

(1) UL C 55, 7.3.2009.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/31

Tožba, vložena 6. aprila 2010 – Ayadi proti Komisiji

(Zadeva T-527/09)

2010/C 148/56

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Chafiq Ayadi (zastopniki: H. Miller, Solicitor, B. Emmerson in S. Cox, Barristers)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Uredba Komisije št. 954/2009, naj se razglasi za nično v delu, v katerem se uporablja za tožečo stranko;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (ES) št. 954/2009 z dne 13. oktobra 2009 o 114. spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, v delu v katerem je bila tožeča stranka vpisana na seznam oseb in subjektov, katerih sredstva in gospodarski viri so na podlagi te uredbe zamrznjeni.

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja štiri tožbene razloge.

Prvič, trdi, da je Komisija zlorabila pooblastila, s tem da je ime tožeče stranke vključila v Prilogo I k Uredbi št. 881/2002, ne da bi natančno in nepristransko preučila upoštevne elemente spisa tožeče stranke.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je bila sporna uredba sprejeta s kršitvijo njene pravico do učinkovitega sodnega nadzora, saj ne temelji na dokazih, zato Sodišče ne more niti začeti izvrševati svoje obveznosti preizkusa dokazov.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je bila sporna uredba sprejeta s kršitvijo njene pravice do obrambe. Trdi, da Komisija ni predložila nobenega dokaza, temveč je predložila le navedbe iz izjave sankcijskega odbora. Brez kakršnega koli dokaza tožeča stranka Komisiji ne more podati odgovora glede morebitnih pomanjkljivosti ali napačnega razumevanja dokazov.

Četrtič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba, z zamrznitvijo sredstev tožeče stranke, ne le retroaktivno, temveč tudi za nedoločeno prihodnje obdobje, pomeni neutemeljeno omejitev njene lastninske pravice.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/32

Tožba, vložena 5. marca 2010 – Italija proti Komisiji

(Zadeva T-117/10)

2010/C 148/57

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnika: P. Gentili, avvocato dello Stato, G. Palmieri, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Odločbo Evropske komisije št. C(2009) 10350 z dne 22.12.2009 v zvezi ukinitvijo deleža udeležbe Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjene Italiji za operativni program POR Apulija Cilj 1 2000-06, naj se razglasi za nično;

—	plačilo stroškov naj se naloži Evropski komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Italijanska republika pred Splošnim sodiščem Evropske unije izpodbija odločbo Evropske komisije št. C(2009) 10350 z dne 22. decembra 2009, vročeno 23. decembra 2009, v zvezi ukinitvijo deleža udeležbe Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjene Italiji za operativni program POR Apulija Cilj 1 2000-06.

Italijanska republika v utemeljitev tožbe navaja te razloge:

Prvi razlog: kršitev člena 39(2)(c) in (3) Uredbe št. 1260/99 (1) in člena 4 Uredbe št. 438/2001 (2). V zvezi s tem navaja, da so revizorji Skupnosti ugotovili sistemske pomanjkljivosti pri pregledih na prvi ravni na podlagi nekaterih nepravilnosti, ki pri teh pregledih niso bile ugotovljene pri oddaji in izvajanju javnih naročil. Z izpodbijano odločbo sicer res niso bili ovrženi analitični nasprotni argumenti dežele, ki je z njimi izključila možnost sistemskih pomanjkljivosti, vendar pa je odločba vsebovala popravek v višini 10 % v skladu s členom 39 Uredbe št. 1260/99, kakor da deželni nadzorni sistemi na prvi ravni ne bi bili v skladu z zahtevami iz člena 4 Uredbe št 438/2001. Komisija je tako kršila tudi načelo partnerstva.

Drugi razlog: kršitev člena 39(2)(c) in (3) Uredbe št. 1260/99 in člena 10 Uredbe št. 438/2001. Tožeča stranka poudarja, da je drugi razlog podoben prvemu, vendar se nanaša na preglede na drugi ravni, določene v členu 10 Uredbe št. 438/2001, glede katerih je revizor Skupnosti prav tako ugotovil sistemske pomanjkljivosti zaradi nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v nekaterih vzorcih in niso bile sporočene, kljub temu da je dežela analitično ugovarjala vsem tem nepravilnostim z dejstvi in dokazi, ki se jih v izpodbijani odločbi ni izpodbijalo.

Tretji razlog: pomanjkljiva obrazložitev in dodatna kršitev člena 39(2) in (3) Uredbe št 1260/99. Izpodbijana odločba naj bi bila neveljavna zaradi pomanjkanja obrazložitve, ker ugotovitev o sistemski pomanjkljivosti, ki upravičuje popravek v višini 10 %, temelji na stanju, kot so ga obravnavali revizorji v letih 2007 in 2008, v celoti pa spregleda kvantitativni in kvalitativni napredek dežele, ki ga je ta dokumentirala do konca leta 2009, in nasprotnih argumentov glede določenih točk revizorjev, ki so bili navedeni v prejšnjih razlogih. Ugotovitev Komisije, da je bil Sklad resno ogrožen, je torej neutemeljen.

Četrti razlog: kršitev člena 12 Uredbe št 1260/99, prvega odstavka člena 4 Uredbe št. 438/2001 in člena 258 PDEU ter nepristojnost tožene stranke. Po mnenju tožeče stranke naj bi Komisija dala odločilni pomen domnevnim kršitvam predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil. Vendar v skladu s pravilno razlago člena 12 Uredbe 1260/99 in člena 4 Uredbe št 438/2001 sistematična kršitev teh pravil ne more neposredno privesti do pavšalnega popravka, ampak mora namesto tega dati pobudo za postopek za ugotavljanje kršitev, z ustrezno odložitvijo plačil v skladu s členom 32(3)(f) Uredbe št 1260/99, v zvezi z ukrepi, na katere se kršitev nanaša.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 438/2001 z dne 2. marca 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 glede sistemov upravljanja in nadzora pomoči, dodeljene v okviru Strukturnih skladov (UL L 63, str. 21).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/33

Tožba, vložena 10. marca 2010 – USFSPEI in drugi proti Svetu

(Zadeva T-122/10)

2010/C 148/58

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Union syndicale fédérale des services publics européens et internationaux (USFSPEI) (Bruselj, Belgija), Giuseppe Calo (Luxembourg, Luksemburg), Jean-Pierre Tytgat (Mamer, Luksemburg) (zastopniki: J.-N. Louis, A. Coolen, B. Cambier, L. Renders, S. Pappas, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožečih strank

—

Razglasi naj se ničnost Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009, s tem, da se njeni učinki ohranijo do takrat, ko bo Svet v skladu s predlogom Komisije sprejel novo uredbo, ki bo učinkovala od 1. julija 2009;

—

Svetu naj se naloži, da mora tožečima strankama Calu in Tytgatu ter drugim uradnikom in uslužbencem Evropske unije plačati neplačani del osebnih prejemkov in pokojnin, do katerega so upravičeni od 1. julija 2009, skupaj z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska, po obrestni meri ECB za glavne transakcije refinanciranja, povišani za dve točki;

—	Svetu naj se naloži, da mora sindikatu USF plačati simbolični znesek 1 EUR kot odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je nastala zaradi nepravilnosti, storjene s sprejetjem nezakonite Uredbe št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009;

—	Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke s to tožbo predlagajo razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009 (1).

V utemeljitev tožbe navajajo nezakonitost Uredbe št. 1296/2009, zlorabo postopka ter kršitev načel lojalnega sodelovanja in doslednosti, ki izhajata iz člena 4(3) PDEU.

Uveljavljajo tudi kršitev členov 65 in 65a Kadrovskih predpisov, členov 1 in 3 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter načela vzporednosti, načela legitimnih pričakovanj in načela „patere legem quam ipse fecisti“.

Na koncu uveljavljajo kršitev obveznosti obrazložitve in načela sorazmernosti.

(1) UL 2009, L 348, str. 10.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/34

Tožba, vložena 18. marca 2010 – Amecke Fruchtsaft proti UUNT – Uhse (69 Sex up)

(Zadeva T-125/10)

2010/C 148/59

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Amecke Fruchtsaft GmbH & Co. KG (Menden, Nemčija) (zastopnika: R. Kaase in J. C. Plate, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Beate Uhse Einzelhandels GmbH (Flensburg, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Tožba, ki je vložena zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 12. januarja 2010 v zadevi R 612/2009-1, naj se skupaj s prilogami razglasi za dopustno; in

—	izpodbijana odločba naj se zaradi nezdružljivosti s členom 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (1) razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Beate Uhse Einzelhandels GmbH

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „69 Sex up“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 5, 9, 29, 30, 32, 33, 38 in 41 (prijava št. 5 418 108)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka „sex:h:up“ št. 305 31 669.9 za proizvode iz razredov 5, 29, 30 in 32

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru za vse izpodbijane proizvode

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe in zavrnitev ugovora

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker med spornima znamkama obstaja verjetnost zmede

(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/34

Tožba, vložena 22. marca 2010 – Saupiquet proti Komisiji

(Zadeva T-131/10)

2010/C 148/60

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Saupiquet (Courbevoie Cedex, Francija) (zastopnik: R. Ledru, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Odločbo Komisije št. REM 07/08 z dne 16. decembra 2009 naj se v celoti razglasi za nično;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2009) 10005 konč. z dne 16. decembra 2009, s katero so bili francoski organi obveščeni, da nadomestilo tožeči stranki uvozne dajatve na tuno v konzervah s poreklom iz Tajske ni upravičeno [zadeva REM 07/08].

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja, da Komisija ni izpolnila svojih obveznosti, ker uvoznikom s sedežem v Franciji ali v drugih državah članicah, v katerih so carinski uradi ob nedeljah na podlagi zakonskih določb zaprti, in ki so carinske deklaracije predložili v ponedeljek 2. julija 2007, ni zagotovila enakega obravnavanja in nediskriminatornega dostopa do kontingenta št. 09.2005 za obdobje 2007/2008, s tem, da

—	v okoliščinah primera, ko je bil v nedeljo 1. julija 2007 odprt kontingent, ni sprejela določb, ki bi omogočile enako in nediskriminirajoče obravnavanje teh uvoznikov, in

—	datum odprtja tega kontingenta ni prestavila na ponedeljek, 2. julija 2007, kljub temu, da je bil zadevni kontingent zelo kritičen.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/35

Tožba, vložena 22. marca 2010 – Communauté de communes de Lacq proti Komisiji

(Zadeva T-132/10)

2010/C 148/61

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Communauté de communes de Lacq (Mourenx, Francija) (zastopnik: J. Daniel, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Evropski uniji naj se naloži, da ji zaradi nezakonitosti ravnanja Komisije in njene nedejavnosti v zvezi s kršitvijo obveznosti s strani družbe ACETEX plača znesek 10 000 000 EUR;

—	Evropski uniji naj se naloži, da ji iz naslova stroškov, ki jih ni mogoče povrniti, plača znesek 25 000,00 EUR;

—	Evropski uniji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Namen tožbe Communauté de Communes de Lacq je doseči povrnitev škode, ki naj bi nastala zaradi odločbe Komisije, s katero je bila koncentracija, katere namen je bil, da družba Celanese Corporation pridobi nadzor nad družbo Acetex Corporation, razglašena za združljivo s skupnim trgom in z delovanjem Sporazuma EGP, ne da bi se zatrjevani obveznosti družbe Celanese – zlasti obveznosti, da 5 let nadaljuje z obratovanjem tovarne, ki jo ima družba Acetex v Pardiesu – priznala lastnost pravne zaveze (zadeva COMP/M.3625 - Blackstone/Acetex).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja, da je Komisija kršila načeli pravne varnosti in zaupanja v pravo, ker naj s svojo razlago uredbe ES o koncentracijah (1) ne bi priznala varstva vsem neudeleženim pri koncentracijah (zaposleni in lokalne odgovorne osebe), medtem ko je bilo glede na obveznosti, ki jih je prevzelo podjetje Celanese Corporation, jasno, da so bili delavci pet let zaščiteni pred prenehanjem dejavnosti.

Tožeči stranki naj bi tako gotovo nastala velika škoda. Lokalne skupnosti v tem sektorju naj bi izgubile pomembne vire davčnih prihodkov in naj bi zaradi zaprtja tovarne morale izplačati številne socialne dajatve. Bati naj bi se namreč bilo treba številnih odpovedi pogodb o zaposlitvi zaposlenim v družbi Acetex, pa tudi zaposlenim v podjetjih, katerih dejavnost je bila izjemno tesno povezana z dejavnostjo podjetja Celanese Corporation.

Če ne bi bila priznana krivdna odgovornost Evropske komisije, tožeča stranka podredno predlaga, da se prizna objektivna odgovornost Komisije. Nobenega dvoma naj ne bi bilo glede škode, ki naj bi nastala tožeči stranki, ter glede njene neobičajnosti in posebnosti, ta škoda pa naj bi nastala neposredno zato, ker Komisija ni kaznovala podjetja Celanese Corporation.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/36

Tožba, vložena 19. marca 2010 – FESI proti Svetu

(Zadeva T-134/10)

2010/C 148/62

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Fédération européenne de l’industrie du sport (FESI) (Bruselj, Belgija) (zastopnika: E. Vermulst in Y. Van Gerven, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—

Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1294/2009 z dne 22. decembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama in s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja, poslane iz Posebne upravne regije Macao, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Posebne upravne regije Macao ali ne, na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (1) naj se v celoti ali podredno v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko in njene člane, zlasti štiri vzorčene člane (Adidas AG, Nike European Operations BV, Puma AG and Timberland Europe BV), razglasi za nično;

—	Svetu naj se naloži razkritje podatkov o proizvodnji za vsakega od vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so služili kot podlaga za določitev vzorca pri preiskavi, in podatkov o zaposlitvi za vsakega vzorčenega proizvajalca Unije;

—	Svetu naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V podporo svojim trditvam tožeče stranka navaja sedem tožbenih razlogov.

Prvič, navaja, da je Svet s tem, ko od proizvajalcev Evropske unije, pritožnikov, ni zahteval izpolnitve formularjev za vzorčenje, napačno uporabil člen 17(1) temeljne uredbe (2), napravil očitno napako pri presoji ter kršil pravice obrambe in načelo prepovedi diskriminacije. Tožeča stranka trdi zlasti, da institucije Evropske unije od proizvajalcev Evropske unije, pritožnikov, niso zahtevale izpolnitve formularjev za vzorčenje in da je bil zaradi tega vzorec proizvajalcev EU izbran brez potrebnih podatkov na podlagi omejenih – nepreverljivih – podatkov, ki so jih priskrbeli pritožniki. Tožeča stranka navaja, da slednji zaradi tega niso mogli preveriti primernosti izbranega vzorca. Dalje navaja, da so institucije EU zainteresirane stranke v primerljivih položajih obravnavale različno brez kakršnegakoli objektivnega razloga in kršile temeljno načelo prepovedi diskriminacije.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je pri izboru vzorca proizvajalcev EU Svet napravil očitno napako pri presoji in kršil člen 17(1) temeljne uredbe. Navaja, da vzorec proizvajalcev EU ni pomenil največjega reprezentativnega obsega proizvodnje ali prodaje, ki bi ga bilo mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago, v skladu s členom 17(1) temeljne uredbe, poleg tega pa je bil vzorec pretežno izbran na podlagi meril, ki v tej določbi niso omenjena.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Svet kršil člen 6.10 Protidampinškega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije, ker člena 17(1) temeljne uredbe ni uporabil v skladu s tem sporazumom. Svet ni izbral vzorca proizvajalcev EU, ki bi predstavljali najvišji odstotek obsega proizvodnje ali prodaje, kot to zahteva člen 6.10 Protidumpinškega sporazuma STO.

Četrtič, tožeča stranka navaja, da je pri določitvi verjetnosti nadaljevanja škode Svet kršil člene 3(1), 3(2), 3(5) in 11(2) temeljne uredbe in napravil očitno napako pri presoji dejstev. Po mnenju tožeče stranke je Svet ob neobstoju ukrepov na podlagi ugotovitve o nadaljevanju škode v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljevanju: OPP) nepravilno ugotovil verjetnost nadaljevanja škode za industrijo EU na podlagi makroekonomskih podatkov, ki so vključevali podatke proizvajalcev, ki niso del industrije EU, in na podlagi nepreverjenih podatkov. Poleg tega so bili mikroekonomski kazalniki ovrednoteni na podlagi podatkov iz nereprezentativnega vzorca proizvajalcev EU.

Petič, tožeča stranka navaja, da je s tem, ko je dovolil zaupno obravnavo identitete proizvajalcev EU, pritožnikov, Svet kršil člen 19(1) temeljne uredbe in kršil pravico do obrambe, saj je dovolil zaupno obravnavo brez upravičenega razloga in ne da bi temeljito preučil zahteve po zaupnosti.

Šestič, navaja, da je Svet pri določitvi sistema kontrolne številke izdelka (v nadaljevanju: KŠI) za razvrstitev zadevnega izdelka, kršil člena 2(10) in 3(2) temeljne uredbe ter načelo vestnosti in dobrega upravljanja. Tožeče stranka meni, da je uporabljen sistem KŠI in prerazvrstitev določenih kategorij obutve med preiskavo onemogočila pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Poleg tega je to po mnenju tožeče stranke onemogočilo objektivno preverjanje tako obsega dampinškega uvoza in učinka dampinškega uvoza na cene na domačem trgu za podobne izdelke kot tudi posledičnega vpliva tega uvoza na domače proizvajalce teh izdelkov. Tožeča stranka poleg tega navaja, da Svet ni skrbno in nepristransko preučil vseh pomembnih elementov in ustrezno obrazložil razlogov, zaradi katerih je bilo treba spremeniti sistem KŠI, ki ga je predlagala tožeča stranka.

Nazadnje, tožeča stranka trdi, da je pri izbiri primerljive države Svet kršil načelo vestnosti in dobrega upravljajna, napravil očitne napake pri presoji dejstev in kršil člen 2(7)(a) temeljne uredbe. Tožeča stranka meni, da je Svet pri izbiri Brazilije kot primerljive države storil resno procesno napako, saj ta izbor za to zadevo ni bil opravljen primerno in razumno.

(1) UL 2009 L 352, str. 1.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996 L 56, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/37

Tožba, vložena 16. marca 2010 – M proti EMEA

(Zadeva T-136/10)

2010/C 148/63

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: M (zastopnika: C. Thomann, Barrister in I. Khawaja, Solicitor)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila (EMEA)

Predlogi tožeče stranke

—	V skladu s členom 340 PDEU naj se dodeli odškodnina za škodo, nastalo zaradi kršitev, in sicer v znesku, ki ga bo izračunalo Splošno sodišče, oziroma v kakem drugem znesku, za katerega Splošno sodišče meni, da je primeren;

—	dodelijo naj se tudi obresti za te zneske, po obrestni meri, ki se uporablja v skladu s členom 35A Supreme Court Act 1981, ali v drugem znesku, za katerega Splošno sodišče meni, da je primeren;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov;

—	poleg tega naj se določijo dodatni ukrepi, za katere Splošno sodišče meni, da so koristni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V obravnavani zadevi tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj ji v skladu s členom 340 PDEU dodeli odškodnino za škodo, nastalo zaradi nesreče pri delu. Trdi, da je utrpela škodo zaradi kršitve tožene stranke, in sicer kršitve obveznosti, ki jih ima glede nje kot pri toženi stranki zaposlene osebe.

Tožeča stranka se med drugim sklicuje na člen 6(3) Direktive 89/391/EGS (1), člen 15 Priloge I k Direktivi 89/654/EGS (2) in člen 3 Direktive 89/655/EGS (3) o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu.

Ker tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti glede zdravja in varnosti v zvezi z oceno in zmanjšanjem tveganja, primernostjo dane opreme in zagotovitvijo urejenih delovnih površin, je kršila obveznosti iz Health and Safety Law (zakon Združenega kraljestva o zdravju in varnosti), in splošno dolžnost skrbnega ravnanja. Tožeča stranka trdi, da je zaradi navedenih kršitev utrpela telesno poškodbo, finančno izgubo in nepremoženjsko škodo, ter navaja, da je na podlagi tega upravičena do odškodnine.

(1) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), (UL L 393, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS), (UL L 393, str. 13).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/38

Tožba, vložena 17. marca 2010 – CBI proti Komisiji

(Zadeva T-137/10)

2010/C 148/64

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Coordination bruxelloise d’Institutions sociales et de santé (CBI) (Bruselj, Belgija) (zastopnika: D. Waelbroeck, odvetnik, in D. Slater, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—

Odločba tožene stranke z dne 28. oktobra 2009, s katero so bile na podlagi člena 86(2) ES za združljive s skupnim trgom razglašene nezakonite državne pomoči, ki jih je Belgija dodelila nekaterim javnim bolnišnicam regije glavnega mesta Bruselj, in je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke, naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2009) 8120 konč. COR z dne 28. oktobra 2009, s katero je bilo za združljivo s skupnim trgom razglašeno celotno financiranje javnih bolnišnic omrežja IRIS regije glavnega mesta Bruselj s strani belgijskih organov iz naslova nadomestil za bolnišnične in nebolnišnične storitve splošnega gospodarskega pomena (SSGP) [Državna pomoč NN 54/2009 (ex-CP 244/2005)].

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe zatrjuje, da odločba Komisije vsebuje očitne napake pri presoji oziroma je vsaj nezadostno obrazložena.

Tožeča stranka zlasti navaja, da trditev Komisije, da ni treba preizkusiti učinkovitosti prejemnika pomoči, na primer s tem, da se ga pri analizi državne pomoči z vidika člena 86(2) ES primerja s „povprečnim, dobro vodenim podjetjem, ki je ustrezno opremljeno“, državam članicam omogoča, da krijejo vse stroške podjetja, ki so mu naložene naloge javne službe, naj so še tako pretirani in nesorazmerni, in jo je treba zato zavrniti.

Tožeča stranka trdi, da bi moralo biti nadomestilo za naloge javne zaradi izogibanja kakršnemukoli izkrivljanju konkurence na trgu v mejah nujno potrebnega v primerjavi s stroški, ki bi nastali učinkovitemu gospodarskemu subjektu, in da v obravnavanem primeru ni bilo tako.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/39

Tožba, vložena 26. marca 2010 – Milux proti UUNT (REFLUXCONTROL)

(Zadeva T-139/10)

2010/C 148/65

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Milux Holding SA (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: J. Bojs, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 13. januarja 2010 v zadevi R 1134/2009-4 naj se razveljavi; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „REFLUXCONTROL“ za proizvode in storitve iz razedov 9, 10 in 44

Odločba preizkuševalca: zavrnitev prijave znamke Skupnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno uporabil načelo prepovedi diskriminacije v zvezi z dejstvi v zadevi; podredno, kršitev člena 7(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno sklepal, da prijavljena znamka nima zadostnega posebnega razlikovalnega učinka.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/39

Tožba, vložena 26. marca 2010 – Hans Günter Söns proti UUNT – Settimio (GREAT CHINA WALL)

(Zadeva T-140/10)

2010/C 148/66

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Hans Günter Söns (Wehr, Nemčija) (zastopnik: M. Schwabe, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Alfredo Settimio (Los Angeles, Združene države Amerike)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 26. januarja 2010 v zadevi R 281/2009-1 naj se razveljavi;

—	toženi stranki naj se naloži, naj ugotovi ničnost registrirane znamke Skupnosti, ki je bila predmet zahteve za ugotovitev ničnosti; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Znamka Skupnosti, ki je predmet zahteve za ugotovitev ničnosti: besedna znamka „GREAT CHINA WALL“ za proizvode iz razredov 18, 24 in 25

Imetnik znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti: tožeča stranka

Odločba oddelka za izbris: zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 7(c) in (g) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno uporabil zadevne določbe; kršitev mednarodnih sporazumov o zaščiti geografskih označb

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/40

Tožba, vložena 24. marca 2010 – Solae proti UUNT – Délitaste (alpha taste)

(Zadeva T-145/10)

2010/C 148/67

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Solae Holdings LLC (St. Louis, Združene države) (zastopnik: E. Armijo Chávarri, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Délitaste S.A. Industrielle et Commerciale d’Aliments (Solun, Grčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se, da je bila ta tožba s priloženimi dokumenti pravilno vložena;

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 16. decembra 2009 v zadevi R 92/2009-2 naj se razveljavi; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: figurativna znamka „alpha taste“ za proizvode in storitve iz razredov 29, 30, 39 in 43

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija znamke „ALPHA“ kot znamke Skupnosti za proizvode iz razreda 29

Odločba oddelka za ugovore: delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe nepravilno ugotovil, da med zadevnima znamkama obstaja le omejena verjetnost zmede

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/40

Tožba, vložena 30. marca 2010 – Meda Pharma proti UUNT – Nycomed (ALLERNIL)

(Zadeva T-147/10)

2010/C 148/68

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Meda Pharma GmbH & Co. KG (Bad Homburg, Nemčija) (zastopnika: G. Würtenberger in R. Kunze, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Nycomed GmbH (Konstanz, Nemčija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe z dne 29. septembra 2009 v pritožbenem postopku v zadevi R 697/2007-4 v zvezi z ugovorom, ki je bil na podlagi nemške znamke št. 1 042 583„ALLERGODIL“ vložen zoper zahtevo za registracijo znamke Skupnosti 4 066 452„ALLERNIL“, naj se razveljavi,

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Nycomed GmbH

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ALLERNIL“ za proizvode iz razreda 5 (prijava št. 4 066 452)

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: nemška besedna znamka št. 1 042 583„ALLERGODIL“ za proizvode iz razreda 5

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi:

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1), ker načela prava znamke Skupnosti glede verjetnosti zmede niso bila pravilno uporabljena,

—	kršitev člena 75 Uredbe št. 207/2009 zaradi kršitve obveznosti obrazložitve.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/41

Tožba, vložena 25. marca 2010 – Hynix Semiconductor proti Evropski komisiji

(Zadeva T-148/10)

2010/C 148/69

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Hynix Semiconductor, Inc. (Icheon-si, Koreja) (zastopnika: A. Woodgate in O. Heinisch, Solicitors)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

—	Za nično naj se razglasi odločba Komisije z dne 9. decembra 2009 v zadevi COMP/38.636 – Rambus;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov;

—	sprejme naj se druge po mnenju Sodišča ustrezne ukrepe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti Komisije, sprejete v zadevi COMP/38.636 – Rambus, v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 PDEU in člena 54 EGS, ki zadeva potencialno nerazumno visoke licenčnine za uporabo nekaterih patentov za „Dynamic Random Access Memory“ (DRAM). V izpodbijani odločbi je Komisija podjetju Rambus na podlagi člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) naložila določene zaveze in ugotovila, da ni več razlogov za njeno ukrepanje. Tožeča stranka je vložila pritožba, da bi se začel postopek zoper podjetje Rambus, katerega konkurent je.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja tri tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila člen 9 Uredbe št. 1/2003, s tem ko je uporabila postopek na podlagi tega člena, čeprav so se njeni očitki nanašali na resno kršitev člena 102 PDEU, saj je tudi nameravala naložiti globo. Poleg tega tožeča stranka trdi, da izbira člena 9 ni prispevala k ekonomičnosti postopka. Meni, da so bile zaveze, ki jih je naložila Komisija, očitno neustrezne, in sicer glede na elemente zadevne kršitve, in da je Komisija posledično kršila člen 9 Uredbe št. 1/2003, člen 102 PDEU in načelo dobre (in nepristranske) uprave, saj je sprejela zaveze podjetja Rambus. Dalje zatrjuje, da je Komisija, s tem da je uporabila nepravilno merilo sorazmernosti – ne da bi pri tem uporabila pogoje iz samega člena 9 – s tem da je nepravilno predstavila določene pomisleke in s tem da je prišla do nepravilnih ugotovitev glede vprašanja, ali zaveze ustrezajo njenim pomislekom, nepravilno ugotovila, da ni več razlogov za njeno ukrepanje. Tožeča stranka prav tako meni, da Komisija ni obrazložila ustreznosti in zadostnosti zavez in da je s tem naredila veliko napako pri presoji.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je Komisija zlorabila svoje pristojnosti, ki jih ima na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila postopkovna pravila, s tem ko je izpodbijano odločbo sprejela, ne da bi uporabila pristojnosti, ki jih ima na podlagi Uredbe št. 1/2003, in s tem ko ni nadaljevala z iskanjem ustrezne rešitve.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/42

Tožba, vložena 25. marca 2010 – Hynix Semiconductor proti Komisiji

(Zadeva T-149/10)

2010/C 148/70

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Hynix Semiconductor, Inc. (Icheon-si, Koreja) (zastopnika: A. Woodgate in O. Heinisch, Solicitors)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije C(2010) 150 z dne 15. januarja 2010 naj se razglasi za nično;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov;

—	naj se odredijo vsi drugi ukrepi, za katere Splošno sodišče meni, da so primerni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V obravnavanem primeru tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2010) 150, s katero je bila zaradi neobstoja interesa Skupnosti zavrnjena pritožba tožeče stranke glede domnevnih kršitev člena 102 PDEU s strani družbe Rambus v zvezi z zahtevami za potencialno previsoko nadomestilo za pravico do izkoriščanja nekaterih patentov za „Dynamic Random Access Memory“ (DRAM) (Zadeva COMP/38.636 – Rambus) po izdaji odločbe Komisije z dne 9. decembra 2009, s katero so bile nekatere zaveze v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) spremenjene v zavezujoče za družbo Rambus in s katero je bilo odločeno, da ni več razlogov za ukrepanje Komisije.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja pet tožbenih razlogov.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila bistvene kršitve pravil postopka s tem, da ji ni dovolj omogočila vpogleda v spis.

Drugič, tožeča stranka trdi, da obstaja močan interes Skupnosti, da ukrepa na podlagi njene pritožbe. Navaja, da je Komisija oprla svojo zavrnilno odločbo le na dejstvu, da ni več interesa Skupnosti, ker je sprejela odločbo na podlagi člena 9. Tožeča stranka meni, da sta v tem primeru zaradi stališča in utemeljitve Komisije vprašanje interesa Skupnosti in veljavnosti zavrnilne odločbe neločljivo povezana z veljavnostjo odločbe na podlagi člena 9, ki jo tožeča stranka izpodbija v zadevi T-148/10.

Tretji, četrti in peti tožbeni razlog, ki jih navaja tožeča stranka, so enaki prvemu, drugemu in tretjemu tožbenemu razlogu, ki jih je navedla v zadevi T-148/10 in se nanašajo na domnevne kršitve, ki naj bi jih storila Komisija pri sprejetju odločbe na podlagi člena 9, s katero so bile nekatere zaveze spremenjene v zavezujoče za družbo Rambus.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/43

Tožba, vložena 26. marca 2010 – Telefónica O2 Germany proti UUNT – Loopia (LOOPIA)

(Zadeva T-150/10)

2010/C 148/71

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Telefónica O2 Germany GmbH & Co. OHG (München, Nemčija) (zastopnika: A. Fottner in M. Müller, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Loopia AB (Västeras, Švedska)

Predloga tožeče stranke

—	Razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 12. januarja 2010 v zadevi R 1812/2008-1; in

—	Naložitev stroškov toženi stranki, vključno s stroški, ki so nastali v pritožbenem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „LOOPIA“ za storitve iz razreda 42

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: tožeča stranka

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registrirana nemška znamka „LOOP“, za blago in storitve iz razredov 9, 38 in 42 ter registrirana besedna znamka Skupnosti „LOOP“ za blago in storitve iz razredov 9, 16, 35, 38 in 42 in znamke Skupnosti „LOOPY“ za blago in storitve iz razredov 9, 38 in 42.

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev vsem ugovorom v zvezi z vsemi spornimi proizvodi

Odločba odbora za pritožbe: razveljavitev izpodbijane odločbe, zavrnitev ugovora in dopustitev prijave znamke Skupnosti

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da med zadevnimi znamkami ne obstaja verjetnost zmede

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/43

Tožba, vložena 1. aprila 2010 – Bank Nederlandse Gemeenten proti Komisiji

(Zadeva T-151/10)

2010/C 148/72

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Bank Nederlandse Gemeenten NV (Den Haag, Nizozemska) (zastopnik: B. Drijber, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Naj se razglasi ničnosti odločbe Komisije z dne 15. decembra 2009 (C(2009) 9963) v delu, ki se nanaša na presojo Komisije, da možnost za stanovanjske zadruge, da dobijo posojilo pri Bank Nederlandse Gemeenten NV, pomeni državno pomoč v smislu člena 107 PDEU;

—	Naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S tožbo tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti dela odločbe Komisije C(2009) 9963 konč. z dne 15. decembra 2009 glede ukrepa pomoči E 2/2005 in N 642/2009 (Nizozemska) – obstoječa in posebna projektna pomoč stanovanjskim zadrugam.

V utemeljitev tožbe tožeč stranka najprej navaja, da je izpodbijana odločba v nasprotju s členom 107(1) PDEU, ker ugotovitev Komisije, da so posojila tožeče državna pomoč, temelji na nepravilni razlagi pogoja pripisljivosti.

Drugič, tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba krši člen 107(1) PDEU, ker ugotovitev Komisije, da so posojila tožeče stranke tržno neskladna in zato pomenijo ugodnost, temelji na nepravilni presoji dejstev.

Tretjič, tožeča stranka uveljavlja kršitev dolžnosti obrazložitve in skrbnega ravnanja, ker je Komisija – kljub navedbam nizozemskih organov o posojilih tožeče stranke – brez vsakršnega preizkusa odločila, da so ta posojila državne pomoči.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/44

Tožba, vložena 30. marca 2010 – El Corte Inglés proti UUNT – Azzedine Alaïa (ALIA)

(Zadeva T-152/10)

2010/C 148/73

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: El Corte Inglés, SA (Madrid, Španija) (zastopniki: J. Rivas Zurdo, M. López Camba in E. Seijo Veiguela, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Azzedine Alaïa (Pariz, Francija)

Predloga tožeče stranke

—	Odločba četrtega odbora za pritožbe UUNT naj se razveljavi,

—	Nasprotni stranki oziroma strankam naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „ALIA“ (prijava št. 3 788 999) za proizvode iz razredov 3, 14, 18 in 25.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: La sociedad francesa Azzedine Alaïa.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: mednarodna besedna znamka „ALAÏA“ (št. 773 126), za proizvode iz razredov 3, 18 in 25; figurativna znamka Skupnosti, ki vsebuje besedni element „ALAÏA“ (št. 3 485 166), za proizvode iz razredov 16, 20 in 25; in prejšnja neregistrirana znamka „ALAÏA“, za izdelavo in prodajo oblačil, ženskih artiklov in modnih dodatkov.

Odločba oddelka za ugovore: Delna ugoditev ugovoru.

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna razlaga člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/45

Tožba, vložena 6. aprila 2010 – Schneider España de Informática proti Komisiji

(Zadeva T-153/10)

2010/C 148/74

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Schneider España de Informática, SA (Madrid, Španija), (zastopnika: P. De Baere in P. Muñiz, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije C(2010) 22 konč. z dne 18. januarja 2010 o ugotovitvi, da je naknadno knjiženje uvoznih dajatev utemeljeno in da oprostitev plačila teh dajatev ni utemeljena v posebnem primeru (REM 02/08), naj se razglasi za nično;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 18. januarja 2010, s katero je tožena stranka ugotovila, da bi zadevne uvozne dajatve za barvne televizorje morale biti vknjižene, ker niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 220(2)(b) carinskega zakonika Skupnosti (1). Z izpodbijano odločbo je bilo tudi ugotovljeno, da v skladu s členom 239 carinskega zakonika Skupnosti oprostitev zadevnih carinskih dajatev ni bil utemeljen.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila njeno pravico do obrambe, s tem ko je sprejela odločbo s sklicevanjem le na dokumente, ki jih je predložila tožeča stranka.

Drugič, tožena stranka je kršila člen 220(2)(b) carinskega zakonika Skupnosti, skupaj s členom 236 tega zakonika, ker:

—	je zmotno presodila, da se protidampinški ukrepi, sprejeti zoper uvoz iz tretjih držav, avtomatično uporabijo za blago v prostem prometu v carinski uniji med EU in Turčijo;

—	ni obvestila trgovcev, da se Uredba Sveta (ES) št. 2584/98 (2) uporablja tudi za blago v prostem prometu v carinski uniji med EU in Turčijo;

—	je, podredno, napačno ugotovila, da pristojni organi niso storili nobene napake, ker so turški organi napačno potrdili, da se protidampinške dajatve, ki bremenijo blago iz tretjih držav, ne uporabijo za blago v prostem prometu v carinski uniji med EU in Turčijo;

—

je napačno ugotovila, da pristojni organi niso storili nobene napake, ker so španski carinski organi napačno domnevali, da blago, ki ima potrdilo o poreklu, ni mogoče obremeniti z nobenimi dodatnimi dajatvami ali ukrepi trgovske zaščite in da torej niso obvestili gospodarskih subjektov, da za njihove uvoze iz Turčije lahko veljajo taki ukrepi, tudi če je to blago v prostem prometu.

Tožeča stranka poleg tega navaja, da zavezanec za plačilo dajatev, ki je ravnal v dobri veri in upošteval vse zakonske določbe glede carinske deklaracije, ni mogel razumno odkriti napake pristojnih carinskih organov.

Nazadnje tožeča stranka navaja, da je v posebnem položaju v smislu člena 239 carinskega zakonika Skupnosti in da ji na podlagi te določbe ni mogoče očitati nobenega goljufivega ravnanja ali očitne malomarnosti.

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2584/98 z dne 27. novembra 1998 o spremembah Uredbe (ES) št. 710/95 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz barvnih televizijskih sprejemnikov s poreklom iz Malezije, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje, Singapurja in Tajske ter o dokončnem pobiranju začasne dajatve (UL L 324, str. 1)

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/46

Tožba, vložena 6. aprila 2010 – Confederación de Cooperativas Agrarias de España y CEPES proti Komisiji

(Zadeva T-156/10)

2010/C 148/75

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeči stranki: Confederación de Cooperativas Agrarias de España (Madrid, Španija), Confederación Empresarial Española de la Economía Social (CEPES) (Madrid, Španija) (zastopnika: M. Araujo Boyd, odvetnik, in M. Muñoz de Juan, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožečih strank

—	Naj se tožbene razloge v tej zadevi razglasi za dopustne in utemeljene;

—	naj se člen 1 izpodbijane odločbe razglasi za ničen;

—	podredno, naj se člen 4 izpodbijane odločbe razglasi za ničen in

—	naj se Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba se nanaša na Odločbo Komisije z dne 15. decembra 2009 (državna pomoč št. C 2/2001) o ukrepih pomoči kmetijskemu sektorju, ki jih je izvedla Španija po zvišanju stroškov goriva. V tej odločbi je bilo ugotovljeno, da so določeni ukrepi pomoči kmetijskemu sektorju iz Real Decreto-Ley 10/2000 z dne 6. oktobra o nujnih ukrepih pomoči kmetijskemu, ribolovnemu in prevoznemu sektorju (1), ki ga je Španija priglasila 29. septembra 2000, državne pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom, in odrejeno njihovo vračilo.

Omenjeni ukrepi so bili predmet prve Odločbe Komisije z dne 11. novembra 2001 („prvotna odločba“), s katero je bilo ugotovljeno, da „ukrepi pomoči v korist kmetijskih zadrug iz Real Decreto-Ley 10/2000 […] niso pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES“. S sodbo z dne 12. decembra 2006 (2) je bila ta prvotna odločba razveljavljena, ker ni bila obrazložena, saj Komisija v svoji odločbi ni zadosti upoštevala vpliva na davčno obravnavo zadrug, ki bi ga lahko imele druge dajatve, ki niso davek od dohodkov pravnih oseb. Komisija je nato 15. decembra 2009 sprejela izpodbijano odločbo, ne da bi sprejela novo odločitev o sprožitvi postopka.

Tožeči stranki navajata pet tožbenih razlogov:

—

Prvi tožbeni razlog temelji na tem, da je Komisija kršila pravico zadevnih strank do izjave s tem, da je sprejela izpodbijano odločbo, v kateri so ugotovitve popolnoma nasprotne ugotovitvam iz prvotne odločbe, ne da bi ponovno začela formalni postopek in ne da bi zadevnim strankam dala možnost, da predložijo pripombe.

—

Z drugim tožbenim razlogom se Komisiji očita, da je odstopila od tega, kar je bilo naloženo s sodbo, izdano v zadevi T-146/03, ki je sankcionirala zgolj nezadostno obrazložitev nekaterih delov prvotne odločbe. Namesto da bi te dele popravila, je Komisija preučila dele svoje prvotne odločbe, o katerih sodišče ni dvomilo. To postopanje Komisije krši načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj zadevnih strank.

—

Tretjič, tožeči stranki izpodbijata opredelitev ukrepa kot državna pomoč, saj sama ugotovitev, da kmetijske zadruge, ki svoje dejavnosti ne izvršujejo 100 % s svojimi člani (zadružni model popolne vzajemnosti), uživajo „prednost“, ker se jih drugače davčno obravnava kot družbe, pri čemer se prezre, da zadruge in kapitalske družbe niti dejansko niti pravno niso v podobnem položaju, ne zadostuje. Tudi če bi se sprejelo tako primerjavo – kar pa v tem primeru ne velja – davčna obravnava zadrug ni prednost, temveč razlike, upravičene z sistematiko in naravo španskega davčnega sistema, kot je Komisija sama priznala v prvotni odločbi, o čemer se v sodbi z dne 12. decembra 2006 ni podvomilo.

—	Tožeči stranki kot četrti razlog in podredno menita, da Komisija ni zadosti obrazložila odločbe in je glede na člen 107(3)(c) PDEU storila napako pri presoji združljivosti ukrepa ter da bi moral biti navedeni ukrep razglašen za združljiv.

—	Nazadnje tožeči stranki izpodbijata vrstni red vračil pomoči, kakor je določen v izpodbijani odločbi.

(1) Boletín Oficial del Estado št. 241/2000 z dne 7. oktobra, str. 34614.

(2) Sodba T-143/03, ZOdl., str. II-98.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/47

Tožba, vložena 8. aprila 2010 – Barilla proti UUNT – Brauerei Schlösser (ALIXIR)

(Zadeva T-157/10)

2010/C 148/76

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Barilla G. e R. Fratelli SpA (Parma, Italija) (zastopniki: A. Colmano, G. Sironi in A. Vanzetti, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Brauerei Schlösser GmbH (Düsseldorf, Nemčija)

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 25. januarja 2010, v zadevi R 820/2009-2, naj se razveljavi;

—	ugovor druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe zoper registracijo zadevne znamke Skupnosti naj se zavrne;

—	alternativno, zadeva naj se pošlje toženi stranki, da bo ta lahko umaknila ugovor; in

—	toženi stranki in drugi stranki v postopku pred odborom za pritožbe naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „ALIXIR“, za proizvode iz, med drugimi, razreda 32

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: registracija besedne znamke „Elixeer“ v Nemčiji, za proizvode iz razreda

Odločba oddelka za ugovore: Ugoditev ugovoru v celoti

Odločba odbora za pritožbe: Zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009 ker je odbor za pritožbe napačno ugotovil obstoj verjetnosti zmede med zadevnima blagovnima znamkama.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/47

Tožba, vložena 8. aprila 2010 – Longevity Health Products proti UUNT – Tecnifar (E-PLEX)

(Zadeva T-161/10)

2010/C 148/77

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Longevity Health Products, Inc. (Nassau, Bahami) (zastopnik: J. Korab, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Tecnifar – Industria Tecnica Farmaceutica, SA (Lizbona, Portugalska)

Predlogi tožeče stranke

—	Naj se tožbo razglasi za dopustno;

—

naj se odločbo četrtega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) z dne 5. februarja 2010 v zadevi R 662/2009-4 razveljavi in zavrne ugovor, ki ga je vložila druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe in se nanaša na farmacevtske in veterinarske medicinske proizvode, razen medicinskih proizvodov proti boleznim osrednjega živčnega sistema; in

—	naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: Tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: Besedna znamka „E-PLEX“ za proizvode in storitve iz razredov 3, 5 in 35

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Druga stranka pred odborom za pritožbe

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: Registracija portugalske besedne znamke „EPILEX“ za proizvode iz razreda 5

Odločba oddelka za ugovore: Delna ugoditev ugovoru

Odločba odbora za pritožbe: Delna zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 207/2009, ker je odbor za pritožbe nepravilno ugotovil verjetnost zmede med zadevnima znamkama.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/48

Tožba, vložena 12. aprila 2010 – Grupo Osborne proti UUNT – Confecciones Sanfertús (TORO)

(Zadeva T-165/10)

2010/C 148/78

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Grupo Osborne, SA (El Puerto de Santa María, Španija) (zastopnik: J. Iglesias Monravá, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Confecciones Sanfertús, SL (Graus, Španija)

Predlog tožeče stranke

—	Odločba drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) v zadevi R 0638/2009-2 naj se razveljavi,

—	naj se dovoli registracija znamke Skupnosti št. 2 844 264 v razred 25, in

—	naj se naloži stroške strankam, ki nasprotujejo tej tožbi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožena stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „TORO“ (prijava št. 2 844 264) za proizvode in storitve iz razredov 18, 25 in 39

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Confecciones Sanfertús, S.L.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: španska besedna znamka „LETORO“ (št. 465 635) za proizvode iz razredov 24 in 25 ter španski figurativni znamki, ki vsebujeta besedni element „TORO“ (št. 802 043 in št. 1 513 622) za proizvode iz razreda 25.

Odločba oddelka za ugovore: ugoditev ugovoru in zavrnitev zahteve za registracijo

Odločba odbora za pritožbe: zavrnitev pritožbe

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna razlaga člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti, obstoj prejšnje odločbe oddelka za ugovore o združljivosti znamk „TORO“ in „LETORO“ ter dejstvo, da s predloženimi dokazi ni bila izkazana uporaba španskih znamk „LETORO“ (besedna) in „TORO“ (figurativna).

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/49

Tožba, vložena 14. aprila 2010 – Grupo Osborne proti UUNT – Industria Licorera Quezalteca (TORO XL)

(Zadeva T-169/10)

2010/C 148/79

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Grupo Osborne, SA (El Puerto de Santa María, Španija) (zastopnik: J. Iglesias Monravá, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Industria Licorera Quezalteca, SA

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba odbora za pritožbe UUNT z dne 22. januarja 2010, izdana v zadevi R 223/2009-2, s katero je bila zavrnjena registracija znamke Skupnosti št. 4 769 279 TORO XL v razred 33 naj se razveljavi;

—	naj se zato dovoli registracija znamke Skupnosti št. 4 769 279 TORO XL v razred 33, in

—	naj se stroške postopka naloži strankam, ki nasprotujejo tej tožbi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti: tožeča stranka

Zadevna znamka Skupnosti: besedna znamka „TORO XL“ (prijava za registracijo št. 4 769 279) za proizvode in storitve iz razredov 32, 33 in 43

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: INDUSTRIA LICORERA QUEZALTECA S.A.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom: figurativna znamka Skupnosti (št. 4 027 124), ki vsebuje izraz „XL“, za proizvode iz razreda 33 (alkoholne pijače)

Odločba oddelka za ugovore: zavrnitev ugovora

Odločba odbora za pritožbe: ugoditev ugovoru in zavrnitev prijave za registracijo

Navajani tožbeni razlogi: Nepravilna razlaga člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/49

Tožba, vložena 15. aprila 2010 – Slovak Telekom proti Komisiji

(Zadeva T-171/10)

2010/C 148/80

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Slovak Telekom a.s. (Bratislava, Slovaška republika) (zastopniki: D. Geradin, L. Kjølbye in M. Maier, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

—	Za nično naj se razglasi odločba Komisije C(2010) 902 z dne 8. februarja 2010 v zvezi s postopkom na podlagi členov 18(3) in 24(1) Uredbe Sveta št. 1/2003 (1) (zadeva COMP/39523 – Slovak Telekom); in

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2010) 902 z dne 8. februarja 2010, s katero ji je bilo na podlagi členov 18(3) in 24(1) Uredbe Sveta št. 1/2003 naloženo, naj predloži določene informacije v okviru zadeve COMP/39523 – Slovak Telekom, ki zadeva postopek na podlagi člena 102 PDEU, in s katero so ji bile naložene denarne kazni v primeru nespoštovanja te odločbe.

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja tri tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka zatrjuje nepravilno uporaba prava glede pristojnosti Komisije, da bi le-ta na podlagi člena 18(3) Uredbe št. 1/2003 lahko zahtevala podatke, ki se nanašajo na obdobje pred pristopom Slovaške republike k Evropski uniji. Pred 1. majem 2004 Komisija ni imela pristojnosti uporabiti pravo ES za preiskave na ozemlju Slovaške republike. Komisija torej ni pooblaščena za uporabo preiskovalne pristojnosti, ki ji jo daje člen 18(3) Uredbe št. 1/2003 za pridobitev podatkov glede tega obdobja.

Drugič, tožeča stranka trdi, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično, ker krši načelo postopkovne pravičnosti, določenega v členu 41(1) Listine o temeljnih pravicah (2). Preiskava Komisije glede ravnanja Slovak Telekom v obdobju, ko se pravo ES ni uporabljalo in ga tožeča stranka ni bila dolžna spoštovati, lahko tožeči stranki povzroči škodo. Komisija bi to pri svoji presoji lahko upoštevala. Dejansko iz izpodbijane odločbe izhaja, da je takšen namen Komisije.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično, ker krši načelo sorazmernosti, kot je navedeno v členu 18(3) Uredbe 1/2003, v skladu s katerim ima Komisija pravico od podjetij zahtevati, da ji predložijo vse potrebne podatke. Vendar pa v primeru Slovak Telekom Komisija ni dokazala zahtevane zveze med potrebnimi podatki za obdobje pred pristopom in domnevno nezakonitim ravnanjem po 1. maju 2004. Iz tega izhaja, da Komisija ne potrebuje podatkov oziroma dokumentov v zvezi z obdobjem pred pristopom, da bi presodila, ali je ravnanje Slovak Telekom po pristopu skladno s pravom Evropske unije.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

(2) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, UL C 83, 30.3.2010, str. 389.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/52

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 15. aprila 2010 – Matos Martins proti Komisiji

(Zadeva F-2/07) (1)

(Javni uslužbenci - Pogodbeni uslužbenci - Razpis za prijavo interesa - Izbirni postopek - Predizbirni testi - Dostop do dokumentov)

2010/C 148/91

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: José Carlos Matos Martins (Bruselj, Belgija) (zastopnik: M.-A. Lucas, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in G. Berscheid, zastopnika)

Predmet

Razglasitev ničnosti, prvič, Odločbe EPSO z dne 27. februarja 2006 o rezultatih predizbirnih testov za pogodbene uslužbence (EU 25), drugič, odločbe o nevpisu tožeče stranke v podatkovno bazo kandidatov, ki so bili uspešni pri teh testih, in tretjič, nadaljevanja izbirnega postopka.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	M. Martins nosi svoje stroške, razen stroškov bivanja in potnih stroškov, ki jih je njegov odvetnik priglasil zaradi vpogleda v dokumentacijo 30. marca1. aprila in 21. julija 2009 v prostorih sodnega tajništva Splošnega sodišča.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške in priglašene stroške M. Martinsa iz točke 2 zgoraj.

(1) UL C 56, 10.3.2007, str. 43.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/52

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 15. aprila 2010 – Angelidis proti Parlamentu

(Zadeva F-104/08) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Prosto delovno mesto - Izvršitev sodbe s katero je bila odločba o imenovanju razglašena za nično - Nov razpis za prosto delovno mesto - Upravičeno pričakovanje - Načelo upravičenosti uradnikov do kariere - Enako obravnavanje - Načelo dobrega upravljanja - Dolžnost skrbnega ravnanja - Napaka pri presoji - Zloraba pooblastil)

2010/C 148/92

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Angel Angelidis (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski Parlament (zastopnika: C. Burgos in S. Seyr, zastopnika)

Predmet

Prvič, razglasitev ničnosti obvestila o prostem delovnem mestu št. 12564 za prosto delovno mesto direktorja Generalne direkcije za notranjo politiko Unije – Direkcija D proračun, ter postopka zaposlitve, začetega na podlagi tega obvestila. Drugič, razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi kandidature tožeče stranke za delovno mesto direktorja proračuna Generalne direkcije za notranjo politiko in o imenovanju drugega kandidata na to delovno mesto. Nazadnje, zahteva za poplačilo nepremoženjske in premoženjske škode, nastale tožeči stranki, in za imenovanje tožeče stranke v naziv direktor „ad personam“

Izrek

1.	Evropskemu parlamentu se naloži, naj A. Angelidisu plača znesek 1 000 EUR.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Evropski parlament nosi svoje stroške in tretjino stroškov A. Angelidisa.

4.	A. Angelidis nosi dve tretjini svojih stroškov.

(1) UL C 44, 21.2.2009, str. 77.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/53

Sodba Sodišča za uslužbence (drugi senat) z dne 15. aprila 2010 – de Britto Patricio-Dias proti Komisiji

(Zadeva F-4/09) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Razporeditev - Prerazporeditev - Interes službe - Ustreznost med nazivom in zaposlitvijo - Pravica do obrambe - Obrazložitev)

2010/C 148/93

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Jorge de Britto Patricio-Dias (Bruselj, Belgija) (zastopnik: L. Massaux, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Berardis-Kayser in G. Berscheid, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe o prerazporeditvi tožeče stranke.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	M. de Britto Patricio-Dias se naloži plačilo vseh stroškov.

(1) UL C 69, 21.3.2009, str. 54.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/53

Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 25. marca 2010 – Marcuccio proti Komisiji

(Zadeva F-102/08) (1)

(Javni uslužbenci - Uradniki - Selitev osebnega premoženja tožeče stranke - Odškodninska tožba - Očitno nedopustna tožba - Očitno pravno neutemeljena tožba - Člen 94 Poslovnika)

2010/C 148/94

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnik)

Predmet zadeve

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je zavrnila zahtevo tožeče stranke, prvič, za povračilo škode, ki naj bi ji nastala pri selitvi osebnega premoženja, ki se je nahajalo v njenem službenem stanovanju v Luandi, in, drugič, za posredovanje kopij fotografij, ki so bile narejene pri tej selitvi, ter uničenje vse dokumentacije, ki se na to premoženje nanaša.

Izrek sklepa

1.	Tožba L. Marcuccia se delno zavrže kot nedopustna, delno pa zavrne kot neutemeljena.

2.	L. Marcucciu se naloži plačilo stroškov.

3.	L. Marcuccio mora Sodišču za uslužbence povrniti stroške v višini 1 500 EUR.

(1) UL C 55, 7.3.2009, str. 52.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/54

Tožba, vložena 26. marca 2010 – Cuallado Martorell proti Komisiji

(Zadeva F-96/09)

2010/C 148/95

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Eva Cuallado Martorell (Augsburg, Nemčija) (zastopnik: M. Díez Lorenzo, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločb v zvezi s tem, da se tožeče stranke ne pripusti k opravljanju ustnega preizkusa splošnega natečaja EPSO/AD/130/08 in da se ji zavrne vpogled v popravljene pisne preizkuse, ter razglasitev ničnosti rezervnega seznama, objavljenega za zaposlitev pravnikov lingvistov za španski jezik, z retroaktivnim učinkom.

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba z dne 14. septembra 2009, s katero je EPSO zavrnil prošnjo tožeče stranke, da ji predloži kopijo njenih pisnih preizkusov in individualnega ocenjevalnega lista, na katerem so bili navedeni razlogi, zaradi katerih ji je komisija natečaja dodelila nezadostno oceno 18/40 za zadnji pisni preizkus (c), in ni odgovoril na prošnjo za pripustitev k opravljanju ustnega dela splošnega natečaja EPSO AD/130/08, naj se razglasi za nično.

—

Odločba z dne 23. julija 2009, s katero ji je EPSO sporočil, da vztraja pri nezadostni oceni 18/40 za zadnji pisni preizkus (c) in nepripustitvi k opravljanju ustnega dela natečaja EPSO AD/130/08 za sestavo rezervnega seznama za zaposlitev pravnikov lingvistov za španski jezik, naj se razglasi za nično.

—	Rezervni seznam, objavljen po natečaju, naj se razglasi za ničnega z retroaktivnim učinkom od dneva njegove objave.

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

5.6.2010

Uradni list Evropske unije

C 148/54

Tožba, vložena 1. aprila 2010 – Bombín Bombín proti Komisiji

(Zadeva F-22/10)

2010/C 148/96

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Luis María Bombín Bombín (Rim, Italija) (zastopnik: R. Pardo Pedernera, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije kot odgovor na ugovor tožeče stranke, s katero se ji prizna denarno nadomestilo le za 12 dni in ne za 29 dni dopusta, ki ji pripada in ki ga še ni vzela ob nastopu dopusta iz osebnih razlogov.

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Evropske komisije z dne 4. januarja 2010, s katero se je tožeči stranki priznalo in izplačalo denarno nadomestilo samo za 12 dni, naj se razglasi za nično.

—	Tožeči stranki naj se prizna (zaradi izračuna in z njim povezanega denarnega nadomestila) vse dni njenega dopusta (skupaj 29 dni), ki ji pripada in ki ga ni vzela ob nastopu dopusta iz osebnih razlogov.

—	Tožeča stranka glede stroškov ne daje predlogov, ker meni, da je odločitev, ki jo bo Sodišče za uslužbence izdalo v tej zadevi, za stranki, obe dobroverni, pomembna in v zadevi niso upravičeni predlogi glede stroškov.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.148.slv
Uradni list Evropske unije		C 148

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 5. junij 2010

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2010/C 148/01	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 134, 22.5.2010	1

2010/C 148/02	Določitev sodnika, ki bo nadomeščal predsednika Splošnega sodišča v postopkih izdaje začasnih odredb	1