Ukrepi za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti

POVZETEK:

Direktiva 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Namen je olajšati in spodbuditi postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (tj. hitrih širokopasovnih omrežij s hitrostmi nad 30 Mbps) v EU. Glavna ovira pri tem je finančna, saj stroški postavitve fizične infrastrukture predstavljajo do 80 % skupnih stroškov (npr. prekopavanje cest pri polaganju optičnih kablov za širokopasovno omrežje).
• Na splošno so ponujeni štirje pristopi:
  • spodbujanje ponovne uporabe obstoječe fizične infrastrukture,
  • ustvarjanje pogojev za usklajevanje gradbenih del in učinkovitejšo postavitev fizične infrastrukture,
  • opremljanje na novo zgrajenih in na veliko prenovljenih stavb s fizično infrastrukturo in
  • racionaliziranje postopkov za izdajo dovoljenj za gradbena dela.

KLJUČNE TOČKE

Glavni stebri direktive so:

• 1.

  Dostop do obstoječe fizične infrastrukture

  • Države EU bi morale zagotoviti, da omrežni operaterji* (telekomunikacij, pa tudi energetike, prometa in vode) dajejo operaterjem telekomunikacij dostop do svoje fizične infrastrukture.
  • Omrežni operaterji morajo zagotoviti dostop do svoje fizične infrastrukture pod razumnimi pogoji in določili, vključno s ceno.
• 2.

  Usklajevanje gradbenih del

  • Države EU bi morale zagotoviti, da se omrežni operaterji pogajajo z operaterji telekomunikacij o dogovorih o usklajevanju gradbenih del.
  • Če so ta dela financirana iz javne blagajne, morajo omrežni operaterji ugoditi vsem razumnim in pravočasnim zahtevkom, če to ne pomeni dodatnih stroškov in ne ovira nadzora usklajevanja. To pomeni, da morajo biti dodatni stroški, ki so povezani s sočasno postavitvijo, pokriti, sicer se lahko zahtevek zavrne.
  • Za pogajanja o dogovorih o usklajevanju gradbenih del morajo države EU zahtevati, da vsak omrežni operater na zahtevo ponudnika javnih komunikacijskih omrežij da na voljo nekatere minimalne informacije o tekočih ali načrtovanih gradbenih delih: (a) lokaciji in vrsti del; (b) vključenih elementih omrežja; (c) predvidenem datumu začetka del in njihovem trajanju in (d) kontaktni točki.
• 3.

  Preglednost

  Države EU morajo zaradi izboljšanja postopka postavitve zagotoviti, da imajo podjetja, ki postavljajo širokopasovno omrežje, dostop do najmanjše količine informacij o obstoječi fizični infrastrukturi, kot so:

  • lokacija in trasa,
  • vrsta/uporaba infrastrukture in
  • kontaktna točka.

S posredovanjem teh informacij se zagotovi, da se stroški teh projektov ohranijo na najnižji možni ravni (na primer z dostopom do obstoječe fizične infrastrukture in usklajevanjem gradbenih del). Dostop do teh minimalnih informacij je lahko omejen zaradi naslednjih razlogov:

• varnost in celovitost omrežij,
• nacionalna varnost,
• javno zdravje ali varnost in
• zaupnost ali operativne in poslovne skrivnosti.

Izdaja dovoljenj

• Države EU morajo zagotoviti, da so vse ustrezne informacije o pogojih in postopkih za izdajo dovoljenj za gradbena dela, potrebna za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, na voljo na enotni informacijski točki.
• Države EU lahko dovolijo, da se vloge za dovoljenja predložijo elektronsko.
• Odločitve o izdaji dovoljenj je treba sprejeti v štirih mesecih, morebitno zavrnitev pa v celoti utemeljiti.

Stavbe, pripravljene za postavitev omrežij visokih hitrosti

• Nove stavbe in velika prenovitvena dela je treba opremiti s fizično infrastrukturo (kot so mali instalacijski kanali), ki lahko gostijo elektronska komunikacijska omrežja. Objekti morajo imeti točko dostopa in omogočati enostaven dostop ponudnikom javnih komunikacijskih omrežij. To je treba opraviti na tehnološko nevtralen način (infrastruktura npr. ne sme zahtevati ali predvidevati določene tehnologije). Možne so izjeme (na primer spomeniki in počitniški domovi).
• Ponudniki morajo imeti pravico dostopa do točke dostopa pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji.

Zunajsodni postopki

Države EU morajo zagotoviti zunajsodne postopke za pravočasno reševanje sporov, ki izhajajo iz uporabe direktive.

Kazni

Države EU morajo določiti pravilo o kaznih za neizpolnjevanje nacionalnih ukrepov, sprejetih na podlagi te direktive. Predvidene kazni morajo biti primerne, učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Priporočilo o naboru orodij za pomoč pri okrevanju gospodarstva po krizi zaradi COVID-19

Septembra 2020 je Evropska komisija sprejela priporočilo, ki državam EU zagotavlja napotke, kako do 30. marca 2021 razviti in uskladiti skupen nabor orodij dobrih praks za lažjo postavitev zelo visokozmogljivih žičnih in brezžičnih omrežij z odstranitvijo nepotrebnih upravnih ovir in usklajenim dodeljevanjem radiofrekvenčnega spektra za omrežja pete generacije (5G) v razmerah, ki bodo prijazne do naložb in zlasti za industrijske čezmejne primere. Posledično bi morale države EU (do 30. aprila 2021) sporočiti Komisiji izvedbeni načrt in poročati o izvajanju nabora orodij (do 30. aprila 2022).

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Države EU so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 1. januarja 2016, pravila pa so se morala začeti uporabljati od 1. julija 2016.

Komisija trenutno pregleduje to direktivo, kot je bilo objavljeno v sporočilu o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (UL L 155, 23.5.2014, str. 1–14).

POVEZANI DOKUMENTI

Priporočilo Komisije (EU) 2020/1307 z dne 18. septembra 2020 o skupnem naboru orodij za znižanje stroškov postavitve zelo visokozmogljivih omrežij ter zagotavljanje pravočasnega in naložbam prijaznega dostopa do radiofrekvenčnega spektra 5G za spodbujanje povezljivosti in podporo okrevanju gospodarstva po krizi zaradi COVID-19 v Uniji (UL L 305, 21.9.2020, str. 33–41).

Zadnja posodobitev 25.11.2020