3.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 179/25


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 3. maja 2010 vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) – Doris Povse proti Mauru Alpagu

(Zadeva C-211/10)

(2010/C 179/41)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Doris Povse

Tožena stranka: Mauro Alpago

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali „odločba o varstvu in vzgoji otroka […], ki ne nalaga vrnitve otroka“ v smislu člena 10(b)(iv) Uredbe (ES) št. 2201/2003 (Uredba Bruselj IIa) (1), zajema tudi začasno odredbo, s katero se do sprejetja končne odločbe o varstvu in vzgoji otroka „starševska pravica odločanja“, predvsem pravica določitve kraja otrokovega prebivališča, prenese na tistega od staršev, ki je otroka ugrabil?

2.

Ali spada odredba o vrnitvi otroka na področje člena 11(8) Uredbe Bruselj IIa samo takrat, kadar sodišče odredi vrnitev otroka na podlagi odločbe o varstvu in vzgoji otroka, ki jo je samo sprejelo?

3.

Če sta odgovora na vprašanji 1 in 2 pritrdilna:

3.1.

Ali se je v drugi državi zoper izvršitev odločbe, o kateri je sodišče izvora izdalo potrdilo v skladu s členom 42(2) Uredbe Bruselj IIa, mogoče sklicevati na nepristojnost sodišča izvora (vprašanje 1) ali na neuporabljivost člena 11(8) Uredbe Bruselj IIa (vprašanje 2)?

3.2.

Ali mora nasprotna stranka v takem primeru od države izvora zahtevati razveljavitev potrdila, pri čemer je do sprejetja odločbe države izvora izvršitev v drugi državi mogoče zadržati?

4.

Če so odgovori na vprašanji 1 in 2 ali na vprašanje 3.1. nikalni:

Ali se v skladu s členom 47(2) Uredbe Bruselj IIa odločba – ki jo je sprejelo sodišče druge države in jo je po pravu te države treba šteti za izvršljivo – s katero se začasno varstvo in vzgoja preneseta na tistega od staršev, ki je ugrabil otroka, izvršitvi predhodno sprejete odredbe prve države o vrnitvi otroka v skladu s členom 11(8) Uredbe Bruselj IIa nasprotuje tudi takrat, ko ne ovira izvršitve odredbe druge države o vrnitvi otroka, sprejete v skladu s Haaško konvencijo z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok?

5.

Če je odgovor na vprašanje 4 prav tako nikalen:

5.1.

Ali se lahko v drugi državi zavrne izvršitev odločbe, o kateri je sodišče izvora izdalo potrdilo v skladu s členom 42(2) Uredbe Bruselj IIa, če so se okoliščine od njenega sprejetja tako spremenile, da bi sedaj izvršitev močno ogrožala dobrobit otroka?

5.2.

Ali mora, nasprotno, nasprotna stranka te spremenjene okoliščine uveljavljati v državi izvora, pri čemer je do sprejetja odločbe države izvora izvršitev v drugi državi mogoče zadržati?


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, str. 1).