26.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 63/6


Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 22. decembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Session (Scotland), Edinburgh – Združeno kraljestvo) – The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs proti RBS Deutschland Holdings GmbH

(Zadeva C-277/09) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Pravica do odbitka - Pridobitev vozil in uporaba za transakcije lizinga - Razlike med davčnima ureditvama držav članic - Prepoved zlorab)

2011/C 63/10

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Session (Scotland), Edinburgh

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: The Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

Tožena stranka: RBS Deutschland Holdings GmbH

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Court of Session (Scotland), Edinburgh – Razlaga člena 17(3)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) – Transakcije, opravljene zgolj zaradi pridobitve davčne ugodnosti – Storitve, ki se nanašajo na najem avtomobilov v Združenem kraljestvu in ki jih je opravljala nemška hčerinska družba banke s sedežem v Združenem kraljestvu

Izrek

1.

V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, je treba člen 17(3)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero razlagati tako, da država članica davčnemu zavezancu ne sme zavrniti odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, plačanega ob pridobitvi blaga, opravljeni v tej državi članici, če je bilo to blago uporabljeno za transakcije lizinga, opravljene v drugi državi članici, le zato, ker v drugi državi članici ni bil plačan davek na dodano vrednost pri izstopnih transakcijah.

2.

Načelo prepovedi zlorab v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari – ko podjetje s sedežem v eni državi članici izbere svojo hčerinsko družbo s sedežem v drugi državi članici, da bi ta za tretjo družbo s sedežem v prvi državi članici izvedla transakcije lizinga, ki se nanašajo na blago, zato da bi se izognilo dolgu davka na dodano vrednost v zvezi s plačili teh transakcij, pri čemer so te v prvi državi članici opredeljene kot najemniške storitve, opravljene v drugi državi članici, v drugi državi članici pa kot dobava blaga, opravljena v prvi državi članici – ne nasprotuje pravici do odbitka davka na dodano vrednost, ki je priznana s členom 17(3)(a) Direktive 77/388.


(1)  UL C 267, 7.11.2009.