19.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 312/3


Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 29. oktobra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Regeringsrätten – Švedska) – Skatteverket proti AB SKF

(Zadeva C-29/08) (1)

(Šesta direktiva o DDV - Členi 2, 4, 13(B)(d), točka 5, in 17 - Direktiva 2006/112/ES - Člen 2, 9, 135(1)(f) in 168 - Odsvojitev delnic hčerinske družbe in deleža v nadzorovani družbi s strani matične družbe - Področje uporabe DDV - Oprostitev - Storitve, opravljene v okviru odsvojitve delnic - Odbitnost DDV)

2009/C 312/04

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Regeringsrätten

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Skatteverket

Tožena stranka: AB SKF

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Regeringsrätten (Švedska) – Razlaga členov 2, 4, 13(B)(d), točka 5, in 17 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) ter členov 2, 9, 135(1) in 168 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) – Odsvojitev odvisne družbe in njenega deleža v drugi družbi, ki jo matična družba izvede zaradi reorganizacije svoje skupine – Oprostitev DDV za storitve, ki se za matično družbo opravijo v okviru postopka odsvojitve

Izrek

1.

Člena 2(1) in 4(1) in (2) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995, in člena 2(1) in 9(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da gre za gospodarsko dejavnost, ki spada na področje uporabe navedenih direktiv, če matična družba odsvoji vse delnice hčerinske družbe, ki je v njeni stoodstotni lasti, ter preostali delež v nadzorovani družbi, ki je bila nekoč v njeni stoodstotni lasti, za kateri je opravljala storitve, ki so predmet davka na dodano vrednost. Vendar ker je ta odsvojitev delnic primerljiva s popolnim ali delnim prenosom podjetja v smislu člena 5(8) Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, ali člena 19, prvi odstavek, Direktive 2006/112 in če je zadevna država članica izbrala možnost iz teh določb, ta transakcija ne pomeni gospodarske dejavnosti, ki bi bila predmet davka na dodano vrednost.

2.

Odsvojitev delnic, kot je ta v postopku v glavni stvari, mora biti oproščena plačila davka na dodano vrednost na podlagi člena 13(B)(d), točka 5, Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, in člena 135(1)(f) Direktive 2006/112.

3.

Pravica do odbitka plačanega vstopnega davka na dodano vrednost za storitve, opravljene zaradi odsvojitve delnic, je v skladu s členom 17(1) in (2) Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, in členom 168 Direktive 2006/112 priznana, če obstaja neposredna in takojšnja povezava med stroški, povezanimi z vstopnimi transakcijami, in vsemi gospodarskimi dejavnostmi davčnega zavezanca. Naloga predložitvenega sodišča je, da ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih so opravljene transakcije iz postopka v glavni stvari, ugotovi, ali je nastale stroške mogoče vključiti v ceno prodanih delnic ali pa so le sestavni del cene transakcij v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi davčnega zavezanca.

4.

Na odgovore na prejšnja vprašanja ne vpliva okoliščina, da je bila odsvojitev delnic opravljena z več zaporednimi transakcijami.


(1)  UL C 79, 29.3.2008.