EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.12.2023
COM(2023) 784 final
2023/0457(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 13. ministrski konferenci o pristopu Zveze Komori k Svetovni trgovinski organizaciji
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.12.2023
COM(2023) 784 final
2023/0457(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 13. ministrski konferenci o pristopu Zveze Komori k Svetovni trgovinski organizaciji
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep Sveta o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na 13. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o pristopu Zveze Komori k Svetovni trgovinski organizaciji.
2.Ozadje predloga
2.1.Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije
Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o STO) je namenjen doseganju ciljev, navedenih v preambuli Sporazuma o STO. Sporazum o STO je začel veljati 1. januarja 1995.
Evropska unija (EU) je pogodbenica Sporazuma o STO 1 . Vseh 27 držav članic EU je tudi pogodbenic Sporazuma o STO. STO lahko sprejema sklepe v skladu s postopki, določenimi v Sporazumu o STO.
2.2.Ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije
Ministrska konferenca je najvišji organ odločanja v STO in se sestane vsaj enkrat na dve leti. Sklepi se s pravnega vidika in v praksi sprejemajo soglasno.
Naslednje srečanje ministrske konference bo od 26. do 29. februarja 2024 v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih.
2.3.Sprejetje predvidenega akta na ministrski konferenci STO ter razlog in cilj predloga
Na 13. ministrski konferenci STO bo morda sprejet sklep o pristopu Zveze Komori (Komori) k STO.
Članice STO in Komori so v zaključni fazi pogajanj o pogojih za pristop Komorov k organizaciji. To fazo so dosegli po več letih pogajanj, ki so se začela leta 2007, ko so Komori vložili prošnjo za članstvo v STO.
Komisija meni, da so pogoji za pristop Komorov k STO, predloženi v odobritev Svetu, uravnotežen in ambiciozno zastavljen sveženj zavez za odpiranje trga, ki bodo Komorom in njihovim trgovinskim partnericam v STO prinesle precejšnje koristi. Prošnja Komorov za pristop je bila proučena v skladu s smernicami Generalnega sveta STO o pristopu najmanj razvitih držav.
2.4.Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Multilateralizem je v središču trgovinske politike EU in Evropska unija podpira pristop tretjih držav k STO pod ustreznimi pogoji.
2.5.Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog, ki je skladen z zunanjim delovanjem in razvojno politiko EU, bo utrdil Komore v multilateralnem trgovinskem sistemu v skladu s smernicami Generalnega sveta STO o pristopu najmanj razvitih držav in ob upoštevanju splošnih dvostranskih trgovinskih odnosov s Komori v okviru partnerstva EU-AKP.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Splošne opombe
Cilj tega predloga je omogočiti EU, da se pridruži morebitnemu soglasju v STO o tem, da se na ministrski konferenci sprejme predvideni akt, pri katerem gre za sklep o pristopu Komorov k STO.
Čeprav še ni jasno, ali in v kolikšni meri bodo članice STO lahko dosegle soglasje v zvezi s predvidenim aktom, mora Svet v skladu s členom 218(9) PDEU vnaprej določiti stališče EU na 13. ministrski konferenci 2 .
Sedanji predlog zadeva morebitni sklep na 13. ministrski konferenci o pristopu Komorov k STO.
Vlada Zveze Komori je 12. marca 2007 vložila prošnjo za pristop k STO. Delovna skupina za pristop Zveze Komori je bila ustanovljena 9. oktobra 2007. Deveta seja delovne skupine je bila 5. oktobra 2023. Večstranska pogajanja o dodatnih področjih, povezanih s trgovino, še vedno potekajo. Komisija je leta 2022 v imenu EU zaključila dvostranska pogajanja o celovitem sklopu zavez Zveze Komori za odpiranje trga. Pristop k STO naj bi po pričakovanjih pozitivno in trajno prispeval h gospodarskim reformam in trajnostnemu razvoju v Zvezi Komori. EU bi morala podpreti pristop Komorov.
Ker pogajanja trenutno še potekajo, Komisija pričakuje, da bo Svet sprejel sklep o stališču EU v zvezi z izidom pogajanj, ko bo jasen položaj v zvezi z relevantnimi besedili, kar se bo zgodilo bodisi na začetku ministrske konference bodisi med njo.
Pobuda je v celoti usklajena z obstoječimi določbami politike. Podobni sklepi so bili pripravljeni tudi za prejšnje ministrske konference STO, vključno z zadnjo, tj. 10. ministrsko konferenco STO leta 2015 3 .
Povzetek pogojev za pristop k STO
Seznam zavez: blago in storitve
Tarife za blago
Carinsko tarifo Komorov sestavlja 6694 tarifnih postavk. Komori so se zavezali k zgornjim mejam dajatev za 100 % svoje carinske tarife. Vse dajatve so ad valorem, razen štirih tarifnih postavk za riž. Komori bodo končne zgornje meje tarifnih stopenj uveljavili z dnem pristopa.
·Industrijski izdelki: Povprečna končna zgornja meja tarifne stopnje za nekmetijske izdelke je 19,3 %.
·Kmetijski proizvodi: Povprečna končna zgornja meja tarifne stopnje za kmetijske proizvode je 23,6 % (najvišja tarifa znaša 32 %, in sicer za pivo, vino in alkoholne pijače).
Te povprečne tarifne stopnje so zelo ambiciozne za državo, ki sodi med najmanj razvite države, zlasti ob upoštevanju majhnosti in ranljivosti gospodarstva Komorov.
Storitve
Lista specifičnih obvez Komorov na področju storitev je zelo celovita in ambiciozna za državo, ki sodi med najmanj razvite države. Komori bodo izpolnili zaveze glede dostopa do trga in nacionalne obravnave v širokem spektru storitev, vključno s strokovnimi, računalniškimi in drugimi poslovnimi storitvami, storitvami na področju komunikacij, gradbeništva, distribucije, izobraževanja, okolja, financ (zavarovalništvo in bančništvo), zdravstva in sociale, turizma in potovanj, prevoza (pomorskega, zračnega in pomožnih storitev) ter energetike.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 4 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Ministrska konferenca STO je organ, ki je ustanovljen s sporazumom, in sicer Sporazumom o STO, in ki je v skladu s členom IV:1 Sporazuma o STO pristojen za sprejemanje odločitev o vseh zadevah, za katere velja kateri koli mnogostranski trgovinski sporazum, vključno z odločitvami s pravnim učinkom.
Navedeni predvideni akti se štejejo za akte s pravnim učinkom, saj lahko vplivajo na pravice in obveznosti Unije na podlagi mednarodnega prava.
Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 207 PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 207 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2023/0457 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 13. ministrski konferenci o pristopu Zveze Komori k Svetovni trgovinski organizaciji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o STO) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 5 , veljati pa je začel 1. januarja 1995.
(2)V skladu s členoma IV:1 in IX:1 Sporazuma o STO se lahko na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) sprejemajo sklepi s soglasjem.
(3)Na 13. ministrski konferenci STO, ki bo potekala od 26. do 29. februarja 2024, bo morda sprejet sklep o pristopu Komorov k STO.
(4)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na ministrski konferenci STO, saj so sklepi za Unijo zavezujoči.
(5)Pogajanja za pristop Komorov k STO so se začela leta 2007. Delovna skupina za pristop Zveze Komori je bila ustanovljena 9. oktobra 2007. Deveta seja delovne skupine je bila 5. oktobra 2023. Večstranska pogajanja o dodatnih področjih, povezanih s trgovino, še vedno potekajo. Komisija je leta 2022 v imenu EU zaključila dvostranska pogajanja o celovitem sklopu zavez Zveze Komori za odpiranje trga. Pristop k STO naj bi po pričakovanjih pozitivno in trajno prispeval h gospodarskim reformam in trajnostnemu razvoju v Zvezi Komori. EU bi morala podpreti pristop Komorov –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 13. ministrski konferenci STO, je naslednje:
pridružiti se soglasju, doseženemu med članicami STO, z namenom sprejetja sklepa o pristopu Komorov k STO.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik