[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 15.9.2010

COM(2010) 484 konč.

2010/0250 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov

{SEC(2010) 1058}{SEC(2010) 1059}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Finančna kriza je usmerila pozornost regulativnih organov na izvedene finančne instrumente na prostem trgu ( over-the-counter – OTC). Skorajšnji propad banke Bear Sterns marca 2008, propad banke Lehman Brothers 15. septembra 2008 in reševanje zavarovalnice AIG naslednji dan so izpostavili pomanjkljivosti pri delovanju trga izvedenih finančnih instrumentov OTC. V okviru tega trga so regulativni organi posvetili posebno pozornost vlogi, ki so jo med krizo imele zamenjave kreditnega tveganja ( credit default swap – CDS) .

Komisija se je hitro odzvala. V splošnem sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“[1] se je zavezala, da bo na podlagi poročila o izvedenih finančnih instrumentih in drugih kompleksnih strukturiranih produktih sprejela ustrezne pobude za povečevanje preglednosti in obravnavo finančne stabilnosti. Komisija je 3. julija 2009 sprejela prvo sporočilo[2], v katerem so bile posebej preučene vloga izvedenih finančnih instrumentov v finančni krizi ter preverjene koristi in tveganja trga izvedenih finančnih instrumentov. V navedenem sporočilu je bilo preučeno, kako bi lahko zmanjšali ugotovljena tveganja.[3]

Septembra leta 2009 so voditelji skupine G-20 v Pittsburghu sklenili:

Z vsemi standardiziranimi pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC je treba trgovati na borzah ali elektronskih tržnih platformah, kjer je to primerno, najpozneje do konca leta 2012 pa morajo njihov kliring izvajati centralne nasprotne stranke. O pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC je treba poročati v repozitorije sklenjenih poslov. Za pogodbe brez centralnega kliringa morajo veljati višje kapitalske zahteve.

Junija 2010 so voditelji skupine G20 v Torontu ponovno potrdili svojo zavezanost in se zavzeli za pospešitev izvajanja strogih ukrepov za „ izboljšanje preglednosti in regulativnega nadzora nad izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu, na mednarodno dosleden in nediskriminatoren način “.

Komisija je 20. oktobra 2009 sprejela drugo sporočilo[4], v katerem so bili določeni prihodnji ukrepi politike, ki jih bo Komisija predlagala, da bi povečala preglednost trga izvedenih finančnih instrumentov, zmanjšala tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje pri trgovanju ter izboljšala integriteto trga in nadzor nad njegovim delovanjem. V sporočilu je tudi napovedala, da namerava v letu 2010 nadaljevati z zakonodajnimi predlogi, s katerimi bi zagotovila izvajanje zavez skupine G20 za kliring standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov[5] in spoštovanje visokih bonitetnih standardov s strani centralnih nasprotnih strank ( central counterparties – CCP) ter primerno ureditev repozitorijev sklenjenih poslov. Komisija s tem predlogom uredbe uresničuje svoje zaveze za hitro in odločno ukrepanje. Upošteva tudi močno podporo in številne ukrepe, predlagane v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2010 z naslovom „Trgi izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike“ (poročilo Langen).

Kot že zgoraj navedeno, je ta pobuda del širšega mednarodnega prizadevanja za povečanje stabilnosti finančnega sistema na splošno, zlasti pa trga izvedenih finančnih instrumentov OTC. Glede na globalno naravo trga izvedenih finančnih instrumentov OTC je mednarodno usklajen pristop ključnega pomena. Zato je pomembno, da se v tem predlogu upošteva, kaj nameravajo storiti oz. so že storili v drugih pravnih redih na področju ureditve izvedenih finančnih instrumentov OTC za izognitev tveganju regulatorne arbitraže.

V tem smislu je ta predlog v skladu z nedavno sprejeto zakonodajo ZDA o izvedenih finančnih instrumentih OTC, s tako imenovanim Frank-Doddovim zakonom ( Frank-Dodd Act ). Ta zakon ima v veliki meri enako področje uporabe. Vsebuje podobne določbe, ki zahtevajo poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC in kliring primernih pogodb. Poleg tega vzpostavlja stroge zahteve glede kapitala in zavarovanja za izvedene finančne instrumente OTC, za katere se še naprej uporablja dvostranski kliring. Nazadnje vzpostavlja tudi regulativni okvir za repozitorije sklenjenih poslov in dopolnjuje obstoječi regulativni okvir za CCP. Podobno kot predlog Komisije zakon predvideva nadaljnjo pripravo številnih tehničnih pravil.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Od oktobra 2008 so službe Komisije sodelovale pri skoraj neprekinjenih, obsežnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, da bi določile ustrezen odziv politike. Sodelovanje je potekalo v obliki številnih dvostranskih in večstranskih srečanj, dveh javnih posvetovanj in konference.

Najprej je bila pozornost služb Komisije usmerjena samo na trg zamenjav kreditnega tveganja, ki je bil v središču pozornosti pri bankah Bear Sterns in Lehman. Da bi lažje spremljala obveze glavnih trgovcev na tem področju, je Komisija ustanovila delovno skupino za izvedene finančne instrumente ( Derivatives Working Group – DWG), ki je vključevala predstavnike finančnih institucij, ki so se zavezale h kliringu zamenjav kreditnega tveganja na evropske finančne instrumente od julija 2009[6], predstavnike centralnih nasprotnih strank, repozitorijev sklenjenih poslov in drugih pomembnih udeležencev na trgu ter predstavnike pomembnih evropskih (ECB, CESR, CEBS in CEIOPS)[7] in nacionalnih (AMF, BaFin in FSA)[8] organov. Poleg srečanj delovne skupine za izvedene finančne instrumente je Komisija organizirala tudi ločena priložnostna dvo- in večstranska srečanja s številnimi zainteresiranimi stranmi na trgu zamenjav kreditnega tveganja.

Ker je panoga spoštovala svojo zavezo, je Komisija oblikovala delovno skupino strokovnjakov držav članic o izvedenih finančnih instrumentih in tržnih infrastrukturah, da bi pripravila zakonodajne ukrepe. S strokovnjaki, ki so predstavljali države članice, ECB, CESR in CEBS, je obravnavala regulativne pristope. Med januarjem in julijem 2010 je pripravila vrsto srečanj.

Komisija je pridobila pomembne informacije tudi s sodelovanjem na različnih mednarodnih forumih, predvsem na forumu skupine regulativnih organov za izvedene finančne instrumente OTC ter skupine Baselskega odbora za upravljanje in modeliranje tveganja. Komisija je nedavno tudi pridobila status opazovalke v usmerjevalnem odboru skupne delovne skupine CPSS-IOSCO[9], ki trenutno pregleduje priporočila za CCP in pripravlja priporočila za repozitorije sklenjenih poslov. Poleg tega Komisija sodeluje v pogostem dialogu z organi nečlanic EU, predvsem z organi ZDA (CFTC, SEC[10], newyorško banko za zvezne rezerve ( Federal Reserve Bank of New York ) ter odborom za zvezne rezerve ( Federal Reserve Board ) in ameriškim kongresom), ter sopredseduje Odboru za finančno stabilnost ( Financial Stability Board – FSB), ki se osredotoča na obravnavo izzivov, povezanih z izvajanjem obveznosti poročanja, kliringa in trgovanja, dogovorjenih na ravni skupine G20.

Vzporedno z objavo prvega sporočila je GD MARKT organiziral javno razpravo[11], ki je potekala med 3. julijem in 31. avgustom 2009. Službe Komisije so prejele 111 odzivov, od katerih je bilo 100 odobrenih za objavo; ti so bili objavljeni na spletni strani posvetovanja[12]. Povzetek odzivov, vključno z uvodno analizo posvetovanja z javnimi zainteresiranimi stranmi, je objavljen na spletni strani GD MARKT[13]. Temu je 25. septembra 2009 sledila večja konferenca v Bruslju[14]. Trije sveti akademikov, predstavnikov panoge in regulativnih organov so več kot 400 udeležencem predstavili svoja stališča o tem, ali je reforma trga izvedenih finančnih instrumentov OTC potrebna (ali ne), in odgovarjali na vprašanja občinstva. Konferenca je na splošno potrdila stališča in informacije, pridobljene z javnim posvetovanjem.

Drugo odprto posvetovanje, s katerim naj bi od zainteresiranih strani pridobili povratne informacije o osnutku zakonodajnih ukrepov, je bilo organizirano med 14. junijem in 10. julijem 2010. Službe Komisije so prejele 210 odzivov, ki so večinoma podpirali predlagane reforme[15].

3. OCENA UČINKA

Uredbo spremlja ocena učinka[16], ki analizira možnosti za zmanjšanje sistemskega tveganja, tako da se povečata varnost in učinkovitost trga izvedenih finančnih instrumentov OTC. Na podlagi te analize ocena učinka zaključuje, da bi bile največje neto koristi dosežene s sprejetjem ukrepov, ki bi:

- zahtevali uporabo kliringa prek CCP za izvedene finančne instrumente OTC, ki za to izpolnjujejo vnaprej določena merila;

- določili posebne cilje za standardizacijo pravnih dokumentov in postopkov;

- določili posebne cilje za dvostranski kliring transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC;

- od udeležencev na trgu zahtevali, da vse potrebne informacije o svojih portfeljih izvedenih finančnih instrumentov OTC sporočajo v repozitorij sklenjenih poslov ali, če to ni mogoče, neposredno regulativnim organom; in

- zahtevali objavo informacij o skupnih pozicijah.

4. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

4.1. Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 114 PDEU, ki je najprimernejša pravna podlaga za uredbo na tem področju. Uredba se šteje za najprimernejši pravni instrument za uvedbo obveznih zahtev za vse akterje, da kliring standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov OTC izvajajo prek CCP, in za zagotavljanje, da za CCP, ki posledično prevzemajo in koncentrirajo veliko tveganje, v EU veljajo enotni bonitetni standardi. Uredba je primerni pravni instrument za dodelitev novih pooblastil organu ESMA kot edinemu organu s pristojnostjo za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov v EU in izvajanje nadzora nad njimi.

4.2. Subsidiarnost in sorazmernost

Za določitev izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obvezni kliring prek CCP, je potreben enoten postopek na ravni EU. Tega ni mogoče prepustiti presoji držav članic, saj bi to pripeljalo do različne in neskladne uporabe obveznosti kliringa v EU. Evropska komisija in organ ESMA morata zato dobiti osrednjo vlogo pri določanju razreda izvedenih finančnih instrumentov, za katerega je obvezen centralni kliring. Ko bo uporaba CCP po pravu EU postala obvezna, bodo morale zanje veljati stroge organizacijske, poslovne in bonitetne zahteve.

Kar zadeva dovoljenje za CCP in nadzor nad CCP, je namen Uredbe zagotoviti ravnotežje med potrebo po pomembni osrednji vlogi organa ESMA, pristojnostjo državnih organov in interesi drugih pristojnih organov. Pri tem se upoštevata morebitna fiskalna odgovornost držav članic in čezmejna narava poslovanja CCP.

Organ ESMA bo imel v kolegiju pristojnih organov osrednjo vlogo za izdajo, odvzem ali spremembo dovoljenja za CCP. Za vzpostavitev enotnega procesa in preprečitev neskladnosti med državami članicami je organ ESMA odgovoren za priznavanje CCP iz tretje države, ki želi zagotavljati klirinške storitve subjektom s sedežem v Evropski uniji, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Ker bodo informacije, ki se poročajo v repozitorij sklenjenih poslov, koristne za vse pristojne organe v Evropski uniji in ker je treba zagotoviti, da bodo imeli vsi pristojni organi pod enakimi pogoji neoviran dostop do teh informacij, mora biti zahteva poročanja urejena na ravni EU. Organ ESMA je zato pooblaščen za obravnavo registracije in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov.

Zato so določbe v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe, saj države članice ciljev tega predloga ne morejo zadovoljivo doseči, zato pa jih lahko lažje doseže Evropska unija.

4.3. Podrobna obrazložitev predloga

4.3.1. Naslov I (Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov)

Področje uporabe Uredbe je široko. Uredba določa enotne zahteve, ki zajemajo finančne nasprotne stranke, nefinančne nasprotne stranke (ki presegajo določen prag) in vse kategorije pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Bonitetni deli veljajo zaradi klirinške obveznosti za CCP, deli v zvezi z zahtevo poročanja pa za repozitorije sklenjenih poslov. Treba pa je opozoriti, da zahteve v zvezi z izdajo dovoljenja CCP in nadzorom nad CCP veljajo neodvisno od tega, za kateri finančni instrument – instrument OTC ali drug instrument – CCP izvajajo kliring. To je pojasnjeno v členu 1(3). Izjeme so izrecno predvidene za člane Evropskega sistema centralnih bank, javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga, in za multilateralne razvojne banke, da se ne bi omejile njihove pristojnosti pri posegih za stabilizacijo trga, če in kadar so potrebni.

4.3.2. Naslov II (Kliring, poročanje in zmanjševanje tveganja za izvedene finančne instrumente OTC)

Ta del Uredbe je bistvenega pomena za izvajanje obveznosti kliringa vseh „standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov OTC“, kot je bilo dogovorjeno v okviru skupine G-20. Za preoblikovanje te zaveze v zakonodajne obveznosti bodo „standardizirane“ pogodbe pomenile pogodbe, za katere velja kliring s strani CCP. Za uveljavitev navedenega Uredba vzpostavlja proces, ki bo upošteval vidike tveganja, povezane z obveznim kliringom. Proces je zasnovan tako, da zagotavlja, da se bo z obveznostjo kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC v praksi dosegel končni cilj zmanjšanja tveganja v finančnem sistemu, ne pa da se bo tveganje povečalo: če se od CCP zahteva kliring pogodb OTC, katerih tveganja ne more upravljati, ima lahko to škodljive posledice za stabilnost sistema.

Da pa bi vzpostavili proces, ki zagotavlja kliring čim večjega števila pogodb OTC, Uredba vpeljuje dva pristopa, ki določata, za katere pogodbe je kliring obvezen:

1. pristop od spodaj navzgor, v skladu s katerim se CCP odloči za kliring določenih pogodb in je za to dobila dovoljenje pristojnega organa, ki je nato obvezan, da obvesti organ ESMA, ko CCP odobri kliring teh pogodb. Organ ESMA se bo nato lahko odločil, ali naj obveznost kliringa velja za vse takšne pogodbe v EU. Takšna odločitev organa ESMA bo morala temeljiti na določenih objektivnih merilih;

2. pristop od zgoraj navzdol, v skladu s katerim organ ESMA skupaj z Evropskim odborom za sistemska tveganja določi, za katere pogodbe potencialno velja obveznost kliringa. Ta postopek je pomemben za določitev in zajetje tistih pogodb na trgu, pri katerih CCP še ne izvajajo kliringa.

Potrebna sta oba pristopa, ker po eni strani izpolnjevanja zaveze skupine G20 v zvezi s kliringom ni mogoče popolnoma prepustiti pobudi panoge, po drugi strani pa je treba pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa na evropski ravni regulativno preveriti ustreznost določenih ureditev.

Treba je opozoriti, da se nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa, zahtevi ne morejo preprosto izogniti z odločitvijo, da ne bodo sodelovale v CCP. Če te nasprotne stranke ne izpolnjujejo zahtev sodelovanja ali niso zainteresirane, da bi postale klirinške članice, se morajo dogovoriti s klirinškimi člani, da kot stranke lahko dostopajo do CCP.

Da bi preprečili ovire in ohranili globalno naravo izvedenih finančnih instrumentov OTC, se CCP ne sme dovoliti, da sprejemajo samo tiste transakcije, ki jih sklenejo na izvedbenih mestih, s katerimi imajo privilegiran odnos ali so del iste skupine. Zato mora CCP z dovoljenjem za kliring ustreznih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na nediskriminatorni podlagi sprejeti kliring takšnih pogodb ne glede na izvedbeno mesto.

Pravila te uredbe načeloma ne bodo veljala za nefinančne (podjetniške) nasprotne stranke, razen če njihove pozicije v izvedenih finančnih instrumentih OTC dosežejo določen prag in imajo sistemsko pomembno vlogo. Te pozicije v izvedenih finančnih instrumentih ne bodo zajete v to uredbo, ker se na splošno domneva, da njihove dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti zajemajo tiste izvedene finančne instrumente, ki so neposredno povezani z njihovo poslovno dejavnostjo, in ne s špekulacijami.

Konkretno to pomeni, da obveznost kliringa velja le za tiste pogodbe OTC nefinančnih nasprotnih strank, ki so še posebej dejavne na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC in če to ni neposredna posledica njihove poslovne dejavnosti. To bi lahko na primer veljalo za dobavitelje energije, ki prodajajo prihodnjo proizvodnjo, kmetijska podjetja, ki določajo ceno, po kateri bodo prodajala svoje pridelke, letalske družbe, ki določajo cene za prihodnje nakupe goriva, ali vsa gospodarska podjetja, ki morajo legitimno zavarovati tveganje, ki izhaja iz njihove določene dejavnosti.

Vendar pa obstajajo razlogi, da se nefinančnim nasprotnim strankam ne odobri popolna izključitev s področja uporabe te uredbe.

Prvič, nefinančne nasprotne stranke so aktivni udeleženci na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC in pogosto sklepajo posle s finančnimi nasprotnimi strankami. Njihova popolna izključitev bi zmanjšala učinkovitost obveznosti kliringa. Drugič, nekatere nefinančne nasprotne stranke lahko zavzamejo sistemsko pomembne pozicije v izvedenih finančnih instrumentih OTC. Popolna izključitev sistemsko pomembnih nefinančnih nasprotnih strank, katerih propad bi lahko zelo negativno vplival na trg, s področja nadzora regulativnih organov bi bila nesprejemljiva rešitev. Tretjič, popolna izključitev nefinančnih nasprotnih strank bi lahko pripeljala do regulatorne arbitraže. Finančna nasprotna stranka bi lahko zlahka zaobšla obveznosti, določene v Uredbi, z ustanovitvijo novega nefinančnega subjekta, prek katerega bi izvajala svoje posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Končno je njihova vključitev na področje uporabe tudi nujna za zagotovitev globalnega zbliževanja s tretjimi državami. Zakonodaja ZDA za nefinančne nasprotne stranke ne predvideva popolne oprostitve obveznosti poročanja in kliringa.

Glede na zgoraj navedeno Uredba določa postopek, ki pomaga pri ugotavljanju, katere nefinančne institucije imajo sistemsko pomembne pozicije v izvedenih finančnih instrumentih OTC, in jih zaveže k določenim obveznostim iz Uredbe. Postopek temelji na opredelitvi dveh pragov:

(a) informacijskega praga;

(b) praga kliringa .

Oba praga bo določila Evropska komisija na podlagi osnutka regulativnih standardov, ki ga predlaga organ ESMA ob posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi ustreznimi organi. Na primer na področju energetskih trgov bi se moral organ ESMA posvetovati z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 713/2009, za zagotovitev, da bi bile posebnosti energetskega sektorja v celoti upoštevane.

Informacijski prag bo finančnim organom omogočal, da določijo nefinančne nasprotne stranke, ki so si nabrale pomembne pozicije v izvedenih finančnih instrumentih OTC. To je nujno, ker te nasprotne stranke običajno niso pod nadzorom teh organov. V praksi to pomeni, da bo morala nefinančna nasprotna stranka, katere pozicije presegajo informacijski prag, o tem dejstvu obvestiti pristojni organ, določen v Uredbi. Poleg tega bo za to nasprotno stranko samodejno začela veljati obveznost poročanja in bo morala predložiti utemeljitev za sprejetje teh pozicij.

Po drugi strani pa se bo prag kliringa uporabil za določanje, ali bo za nefinančno nasprotno stranko začela veljati obveznost kliringa ali ne. Če bodo pozicije nasprotne stranke presegle ta prag, bo za nasprotno stranko veljala obveznost kliringa za vse njene pogodbe. Če katere od teh pogodb ne bodo primerne za kliring prek CCP, bodo za nefinančno nasprotno stranko veljale zahteve glede kapitala ali zavarovanja, določene v Uredbi (glej spodaj).

Oba praga bosta določena ob upoštevanju sistemske pomembnosti vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov. Vendar, in kar je posebej pomembno ter kot je pojasnjeno in potrjeno zgoraj, se pri izračunu pozicij za prag kliringa ne smejo upoštevati pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, če so bile sklenjene z namenom kritja tveganj, ki izhajajo iz objektivno merljive poslovne dejavnosti.

Ker vsi izvedeni finančni instrumenti OTC ne bodo primerni za centralni kliring, je treba izboljšati ureditev in varnost pogodb, ki bodo še naprej obravnavane na t.i. „dvostranski“ podlagi. Uredba zato zahteva uporabo elektronskih sredstev in obstoj postopkov upravljanja tveganja s pravočasno, natančno in ustrezno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem ter ustreznim in sorazmernim kapitalskim deležem.

Finančne nasprotne stranke in nefinančna nasprotna stranka, ki presega prag kliringa, morajo v registrirani repozitorij sklenjenih poslov poročati o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so jih sklenile, in o vseh njihovih spremembah (vključno s prenovitvijo in prenehanjem). Večja preglednost trga OTC je bistvenega pomena za regulativne organe, oblikovalce politike in trg. V izjemnem primeru, ko repozitorij sklenjenih poslov ni zmožen zabeležiti podrobnosti določene pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, Uredba zahteva, da se takšne informacije posredujejo neposredno ustreznemu pristojnemu organu. Komisijo bo treba pooblastiti za določitev podrobnosti, vrste, oblike in pogostosti poročil za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov na podlagi osnutkov tehničnih standardov, ki jih bo pripravil organ ESMA.

4.3.3. Naslov III (Izdaja dovoljenja CCP in nadzor nad CCP)

Da bi se zagotovilo, da so CCP s sedežem v Evropski uniji varne, bo izdaja dovoljenja CCP pogojena z njihovim dostopom do zadostne likvidnosti. Takšna likvidnost lahko izhaja iz dostopa do likvidnosti centralne banke ali posojilno sposobne in zanesljive poslovne banke ali kombinacije obojega.

Nacionalni pristojni organi bi morali ostati odgovorni za izdajo dovoljenja (tudi za njegov odvzem ) in nadzor nad CCP, saj so v najboljšem položaju, da preiščejo njihovo vsakodnevno poslovanje, izvajajo redne preglede in po potrebi ustrezno ukrepajo. Glede na sistemski pomen CCP in čezmejno naravo njihovih dejavnosti je pomembno, da ima glavno vlogo v postopku izdaje dovoljenja organ ESMA. To bo potekalo na naslednje načine:

- s sprejetjem tega zakonodajnega akta v obliki uredbe bosta organu ESMA dodeljeni osrednja vloga ter odgovornost za zagotavljanje splošne in nepristranske uporabe, kot je jasno navedeno v Uredbi ESMA;

- za pravilno uporabo Uredbe bo moral organ ESMA pripraviti osnutke več tehničnih standardov na kritičnih področjih;

- organ ESMA bo nudil pomoč pri sprejetju mnenja kolegija.

Ker CCP veljajo za sistemsko pomembne institucije, morajo ustrezni pristojni organi v kolegiju pristojnih organov opredeliti krizne načrte za primere izrednih razmer. Poleg tega bo morala Komisija s svojo prihodnjo pobudo glede kriznega upravljanja in reševanja krize opredeliti posebno politiko in ukrepe za obravnavo kriznih razmer v sistemsko pomembni instituciji.

V zvezi s CCP iz tretjih držav bo organ ESMA tudi neposredno odgovoren za njihovo priznavanje, če bodo izpolnjeni določeni pogoji. Podrobneje, pogoj za priznanje je, da Komisija prizna pravni in nadzorni okvir te tretje države kot enakovreden okviru EU, da ima CCP dovoljenje in je predmet učinkovitega nadzora v tej tretji državi ter da je organ ESMA sklenil dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretje države. CCP iz tretje države ne bo smela opravljati dejavnosti in storitev v Uniji, če ti pogoji niso izpolnjeni.

4.3.4 Naslov IV (Zahteve za CCP)

Organizacijske zahteve

Ker Uredba o izvedenih finančnih instrumentih OTC uvaja obveznost kliringa, je treba nameniti posebno pozornost zanesljivosti in ureditvi CCP. CCP mora najprej imeti zanesljivo ureditev upravljanja, s katero se rešujejo morebitna navzkrižja interesov med lastniki, upravnim odborom, klirinškimi člani in posrednimi udeleženci. Še posebej pomembna je vloga neodvisnih članov upravnega odbora. Uredba prav tako jasno opredeljuje vloge in odgovornosti odbora za tveganja: s svojo funkcijo upravljanja tveganja mora poročati neposredno upravnemu odboru, nanj pa ne smejo vplivati druga poslovna področja. Uredba tudi zahteva javno razkritje ureditev upravljanja. Poleg tega mora imeti CCP primerne notranje sisteme, operacijske in upravne postopke ter mora biti predmet neodvisnih pregledov.

Vsi navedeni ukrepi veljajo za učinkovitejše pri obravnavi morebitnih navzkrižij interesov, ki bi lahko omejevali zmožnost CCP za izvajanje kliringa, kot druge oblike ureditve, ki bi lahko imele neželene posledice za strukturo trga (npr. omejevanje lastništva, ki bi se moralo razširiti tudi na t.i. vertikalne strukture, s katerimi si borze lastijo CCP).

Bonitetne zahteve

Ker bo CCP nasprotna stranka pri vsaki poziciji, nosi tveganje, da ena od nasprotnih strank ne bo izpolnila svojih obveznosti. Podobno nosijo vse nasprotne stranke CCP tveganje, da CCP ne bo izpolnila svojih obveznosti. Uredba zato določa, da mora CCP zmanjšati izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke s številnimi zaščitnimi mehanizmi. Ti vključujejo stroge, a nediskriminatorne zahteve za sodelovanje, finančna sredstva in druga jamstva.

CCP je v svoji osrednji vlogi pomemben del trga, na katerem deluje. Posledično bi propad CCP skoraj v vseh primerih postal potencialen sistemski dogodek za finančni sistem. Glede na njihovo sistemsko pomembno vlogo in glede na predlagano zakonodajno zahtevo za kliring vseh „standardiziranih“ izvedenih finančnih instrumentov OTC prek CCP je zelo pomembno, da za CCP velja stroga bonitetna ureditev na ravni EU. Ker se trenutno nacionalne zakonodaje, ki urejajo CCP, razlikujejo po državah članicah, pogoji niso enaki, zaradi česar je čezmejno zagotavljanje storitev CCP dražje in morda manj varno, kot bi bilo zaželeno, ter pomeni oviro za integracijo evropskega finančnega trga.

Oddajanje funkcij v zunanje izvajanje s strani CCP bo dovoljeno le, če ne vpliva na pravilno delovanje CCP in njeno zmožnost upravljanja tveganj, vključno s tveganji, ki izhajajo iz oddanih funkcij. Zato morajo CCP neprestano spremljati in popolnoma nadzorovati v zunanje izvajanje oddane funkcije ter stalno upravljati tveganja, s katerimi se srečujejo. V praksi se funkcije upravljanja tveganja ne bodo smele oddajati v zunanje izvajanje.

Za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti CCP se zahteva minimalna količina kapitala. Lastni kapital CCP je tudi njena zadnja varovalka v primeru nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti enega ali več članov, ko so izčrpana kritja, zbrana od članov, ki ne izpolnjujejo obveznosti, sredstva iz jamstvenih skladov ali druga finančna sredstva. Če se CCP odloči, da bo del svojega kapitala uporabila kot dodatni finančni vir za namene upravljanja tveganja, mora biti ta del dodatek h kapitalu, ki je potreben za tekoče opravljanje storitev in dejavnosti CCP.

Uredba bo od CCP zahtevala, da ima vzajemni jamstveni sklad, v katerega morajo prispevati člani CCP. Jamstveni sklad omogoča porazdelitev izgube in tako predstavlja dodatno varovalko, ki jo CCP lahko uporabi v primeru nesolventnosti enega ali več svojih članov.

Uredba uvaja tudi pomembna pravila o ločevanju in prenosljivosti pozicij ter ustreznega zavarovanja s premoženjem. Ta so bistvenega pomena za učinkovito zmanjšanje kreditnega tveganja nasprotne stranke, ki ga bodo CCP z njihovo uporabo dosegle, za doseganje enakih pogojev za evropske CCP in za zaščito legitimnih interesov strank klirinških članov. S tem bo izpolnjena zahteva klirinških članov in njihovih strank po večji uskladitvi in zaščiti na tem področju, upoštevana pa bodo tudi vprašanja, izpostavljena s propadom banke Lehman.

4.3.5 Naslov V (Interoperabilnost)

Interoperabilnost je pomembno orodje za doseganje učinkovite integracije potrgovalnega trga v Evropi. Vendar pa lahko interoperabilnost izpostavi CCP dodatnim tveganjem. Zato je pred sklenitvijo dogovora o interoperabilnosti potrebna uradna odobritev. CCP morajo skrbno pretehtati in obravnavati dodatna tveganja, ki jih prinaša interoperabilnost, ter zadostiti zahtevam pristojnih organov o zanesljivosti sistemov in sprejetih postopkih. Zaradi zapletenosti trga izvedenih finančnih instrumentov in zgodnje faze razvoja kliringa CCP za izvedene finančne instrumente OTC ta trenutek ni primerno, da bi se določbe o interoperabilnosti razen za denarne instrumente uporabljale tudi za druge instrumente. Ta izključitev pa ne sme omejevati možnosti CCP za varno sklenitev takšnega dogovora v skladu s pogoji, navedenimi v Uredbi.

4.3.6 Naslov VI (Registracija in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov)

Kot je navedeno zgoraj (oddelek 4.3.2), Uredba za povečanje preglednosti tega trga določa zahtevo po poročanju o transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Informacije se poročajo v repozitorije sklenjenih poslov. Ti bodo torej imeli regulativne informacije, pomembne za številne regulativne organe. Zaradi osrednje vloge repozitorijev sklenjenih poslov pri zbiranju regulativnih informacij Uredba pooblašča organ ESMA za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, razveljavitev njihove registracije in nadzor nad njimi. Podeljevanje pooblastil za nadzor organom države članice, v kateri je ustanovljen repozitorij sklenjenih poslov, bi ustvarilo neuravnoteženost med pristojnimi organi različnih držav članic. Ker nadzor repozitorijev sklenjenih poslov ni povezan s fiskalno odgovornostjo, državni nadzorni pristop ni potreben. Vloga organa ESMA bo tudi zagotovila neoviran dostop do vseh ustreznih evropskih organov in edinstveno nasprotno stranko, ki zastopa Evropo nasproti pristojnim organom repozitorijev sklenjenih poslov v tretjih državah.

4.3.7 Naslov VII (Zahteve za repozitorije sklenjenih poslov)

Uredba vsebuje tudi določbe, ki zagotavljajo, da repozitoriji sklenjenih poslov izpolnjujejo vrsto standardov. Zasnovane so tako, da zagotavljajo zanesljivost, varnost in zaščito informacij, ki jih vsebujejo repozitoriji sklenjenih poslov za regulativne namene. Za repozitorije sklenjenih poslov bodo še zlasti veljale organizacijske in operativne zahteve, repozitoriji sklenjenih poslov pa bodo zagotavljali ustrezno varovanje in preglednost podatkov.

Da se lahko repozitorij sklenjenih poslov registrira, mora imeti sedež v EU. Vendar lahko organ ESMA prizna repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi, če ta izpolnjuje številne zahteve, ki zagotavljajo, da za takšen repozitorij sklenjenih poslov v tretji državi veljajo enakovredna pravila in ustrezen nadzor. Da bi se preprečile pravne ovire za učinkovito medsebojno izmenjavo informacij in dostop do podatkov v repozitoriju sklenjenih poslov v tretji državi, predvideva Uredba za ta namen sklenitev mednarodnega sporazuma. V Uredbi je določeno, da če takšen dogovor ni sklenjen, organ ESMA repozitorija sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi ne prizna.

5. KONČNE DOLOČBE

Komisija mora biti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s podrobnostmi, ki jih je treba navesti v obvestilu organu ESMA in ki se poročajo v register, ter v zvezi z merili, na podlagi katerih se organ ESMA odloča o primernosti za obveznosti kliringa, informacijskem pragu in pragu kliringa, največjem časovnem zamiku pri pogodbah, likvidnosti, minimalni vsebini pravil upravljanja, podrobnostih vodenja evidenc, minimalni vsebini načrta neprekinjenega poslovanja in zajamčenih storitev, odstotku in časovnem obdobju za zahtevana kritja, ekstremnih tržnih pogojih, visoko likvidnih zavarovanjih s premoženjem in odbitkih, visoko likvidnih finančnih instrumentih in omejitvah koncentracije, podrobnostih za izvajanje testov, podrobnostih glede vloge repozitorija sklenjenih poslov za registracijo pri organu ESMA, denarnih kaznih in podrobnostih glede informacij, do katerih mora repozitorij sklenjenih poslov omogočiti dostop, kot navaja ta uredba. Organ ESMA mora pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov za te delegirane akte in opraviti ustrezno oceno učinka.

Komisija mora biti pooblaščena za določanje oblike poročil, vodenja evidenc in oblike vloge za registracijo repozitorija sklenjenih poslov. V skladu s členom 291 PDEU se pravila in splošna načela v zvezi z mehanizmi nadzora, s katerimi države članice nadzorujejo, kako Komisija uresničuje svoja izvedbena pooblastila, vnaprej določijo z uredbo, sprejeto v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Do sprejetja navedene nove uredbe se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja.

6. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2010/0250 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[17],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Poročilo, ki ga je 25. februarja 2009 na zahtevo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval J. de Larosière, ugotavlja, da je treba okrepiti nadzorni okvir, da se zmanjšata tveganje in resnost prihodnjih finančnih kriz, ter priporoča daljnosežne reforme strukture nadzora finančnega sektorja v Evropi – vključno z vzpostavitvijo evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki bi ga sestavljali trije evropski nadzorni organi, in sicer eden za sektor vrednostnih papirjev, eden za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin ter eden za bančni sektor – in ustanovitev evropskega odbora za sistemska tveganja.

(2) Komisija je v sporočilu „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“[18] z dne 4. marca 2009 predlagala okrepitev regulativnega okvira za finančne storitve. V sporočilu z dne 3. julija 2009[19] je Komisija ocenila vlogo izvedenih finančnih instrumentov v finančni krizi, v sporočilu z dne 20. oktobra 2009[20] pa je opredelila ukrepe, ki jih namerava sprejeti za zmanjševanje tveganj, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti.

(3) 23. septembra 2009 je Komisija sprejela predloge za tri uredbe o ustanovitvi evropskega sistema finančnih nadzornikov, vključno z vzpostavitvijo treh evropskih nadzornih organov, ki bodo prispevali k dosledni uporabi zakonodaje Unije in k vzpostavitvi visokokakovostnih skupnih regulativnih ter nadzornih standardov in praks. To so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z Uredbo …/…EU…, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo …/…EU…, in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljen z Uredbo …/…EU….

(4) Izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (over-the-counter – OTC) niso pregledni, saj so zasebno izpogajane pogodbe in vse informacije v zvezi z njimi ponavadi na voljo samo pogodbenim strankam. Ustvarjajo zapleteno mrežo soodvisnosti, kar lahko oteži prepoznavanje narave in ravni povezanega tveganja. Finančna kriza je pokazala, da takšne značilnosti povečujejo negotovost v času pretresov na trgu in zato pomenijo tveganja za finančno stabilnost. Ta uredba določa pogoje za zmanjšanje takšnih tveganj in izboljšanje preglednosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.

(5) Voditelji skupine G20 so se 26. septembra 2009 na vrhu v Pittsburghu dogovorili, da se mora najpozneje do konca leta 2012 za vse standardizirane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC opravljati kliring prek centralnih nasprotnih strank (CCP) in da je treba o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih poročati v repozitorij sklenjenih poslov. Junija 2010 so voditelji skupine G20 ponovno potrdili svojo zavezo in se tudi zavezali k pospešitvi izvajanja strogih ukrepov za izboljšanje preglednosti in regulativnega nadzora nad izvedenimi finančnimi instrumenti OTC na mednarodno usklajen in nediskriminatoren način. Komisija si bo prizadevala, da bodo naši mednarodni partnerji na podoben način uresničevali te zaveze.

(6) Evropski svet se je v sklepih z dne 2. decembra 2009 strinjal s potrebo po bistvenem izboljšanju zmanjševanja kreditnega tveganja nasprotnih strank in s pomenom izboljševanja preglednosti, učinkovitosti in integritete pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 15. junija 2010 z naslovom „Trgi izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike“ pozval k obveznemu kliringu in poročanju o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(7) Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) deluje v okviru te uredbe, tako da varuje stabilnost finančnih trgov v izrednih razmerah in zagotavlja dosledno uporabo pravil Unije s strani nacionalnih nadzornih organov ter rešuje nesporazume med njimi. Zaupana mu je tudi priprava pravno zavezujočih regulativnih tehničnih standardov in ima osrednjo vlogo pri odobritvah ter spremljanju centralnih nasprotnih strank in repozitorijev sklenjenih poslov.

(8) Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS[21], s katerimi se trguje na prostem trgu, so potrebna enotna pravila.

(9) Pobude za spodbujanje uporabe CCP se niso izkazale za zadostne, da bi zagotovile dejanski kliring vseh standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov OTC. Zato so potrebne zahteve za obvezni kliring prek CCP za tiste izvedene finančne instrumente, za katere se kliring lahko opravi.

(10) Države članice bodo verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki lahko povzročijo ovire za nemoteno delovanje notranjega trga in bi škodovale udeležencem na trgu ter finančni stabilnosti. Enotna uporabe obveznosti kliringa v Uniji je potrebna tudi za zagotovitev visoke ravni zaščite vlagateljev in za oblikovanje enakih pogojev med udeleženci na trgu.

(11) Da bi zagotovili, da obveznost kliringa zmanjša sistemsko tveganje, je potreben proces določanja primernih razredov izvedenih finančnih instrumentov, za katere bi morala ta obveznost veljati. Pri tem procesu je treba upoštevati, da vsi izvedeni finančni instrumenti OTC, pri katerih se opravi kliring prek CCP, niso primerni za obvezni kliring prek CCP.

(12) Ta uredba postavlja merila za določanje primernosti za obveznost kliringa. Zaradi svoje osrednje vloge se mora organ ESMA odločiti, ali določen razred izvedenih finančnih instrumentov izpolnjuje merila primernosti in kdaj začne veljati obveznost kliringa.

(13) O kliringu pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC se morata strinjati obe pogodbeni stranki. Zato je treba izjeme od obveznosti kliringa ozko omejiti, saj bi zmanjšale učinkovitost obveznosti in koristi kliringa prek CCP ter bi vodile do regulatorne arbitraže med skupinami udeležencev na trgu.

(14) Izvedeni finančni instrumenti OTC, ki se ne štejejo za primerne za kliring prek CCP, še vedno povzročajo kreditno tveganje nasprotne stranke, zato je treba določiti pravila za upravljanje tveganja. Ta pravila morajo veljati le za udeležence na trgu, za katere velja obveznost kliringa.

(15) Pravila o obveznosti kliringa in poročanja ter pravila o tehnikah zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni opravljen kliring prek CCP, morajo veljati za finančne nasprotne stranke, in sicer investicijska podjetja, kot so opredeljena v Direktivi 2004/39/ES, kreditne institucije, kot so opredeljene v Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)[22], zavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 73/239/EGS [opomba: leta 2012 bo razveljavljena z direktivo Solventnost II], zavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju[23], pozavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2005/68/ES, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)[24], institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje [25], in upravitelje alternativnih investicijskih skladov, kot so opredeljeni v Direktivi 2010/.../EU.

(16) Kjer je primerno, morajo pravila, ki veljajo za finančne nasprotne stranke, veljati tudi za nefinančne nasprotne stranke. Znano je, da nefinančne nasprotne stranke uporabljajo pogodbe OTC, da se zavarujejo pred poslovnimi tveganji, ki so neposredno povezana z njihovimi poslovnimi dejavnostmi. Posledično je treba pri ugotavljanju, ali naj za določeno nefinančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa, upoštevati namen, s katerim nefinančna nasprotna stranka uporablja izvedene finančne instrumente OTC, in obseg izpostavljenosti pri teh instrumentih. Pri določanju praga za obveznost kliringa bi se moral organ ESMA posvetovati z vsemi ustreznimi organi, kot so regulativni organi, odgovorni za blagovne trge, za zagotovitev, da so posebnosti teh sektorjev v celoti upoštevane. Poleg tega bo Komisija do 31. decembra 2013 ocenila sistemski pomen transakcij nefinančnih podjetij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC v različnih sektorjih, vključno z energetskim.

(17) Pogodbo, ki jo je sklenil sklad, ne glede na to, ali ima upravitelja ali ne, je treba obravnavati v okviru te uredbe.

(18) Centralne banke in druge nacionalne organe, ki opravljajo podobne funkcije, druge javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga, in multilateralne razvojne banke, navedene v oddelku 4.2 dela 1 Priloge k VI Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[26], je treba izključiti s področja uporabe te uredbe, da ne bi prišlo do omejevanja njihove pristojnosti pri posegih za stabilizacijo trga, če in ko je to potrebno.

(19) Ker vsi udeleženci na trgu, za katere velja obveznost kliringa, ne morejo postati klirinški člani CCP, morajo imeti možnost, da do CCP dostopajo kot stranke.

(20) Uvedba obveznosti kliringa skupaj s postopkom določanja, katere CCP se lahko uporabljajo za namene te obveznosti, lahko privede do nenamernega izkrivljanja konkurence na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC. CCP lahko na primer zavrne kliring transakcij, izvedenih na določenih mestih trgovanja, ker je CCP v lasti konkurenčnega mesta trgovanja. Da bi se izognili takšni diskriminatorni praksi, morajo CCP sprejeti kliring transakcij, ki se izvajajo na različnih mestih, če so ta mesta v skladu z operativnimi in tehničnimi zahtevami CCP. Na splošno bi morala Komisija še naprej natančno spremljati razvoj trga izvedenih finančnih instrumentov OTC in po potrebi posredovati, da se prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

(21) Za določitev ustreznih razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere mora veljati obveznost kliringa, pragov in sistemsko pomembnih nefinančnih nasprotnih strank so potrebni zanesljivi podatki. Zato je iz regulativnih razlogov pomembno, da se na ravni Unije vzpostavi enotna zahteva za sporočanje podatkov o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(22) Pomembno je, da udeleženci na trgu o vseh podrobnostih v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili, poročajo v repozitorije sklenjenih poslov. Posledično se informacije o inherentnih tveganjih trgov izvedenih finančnih instrumentov OTC centralno shranijo in so zlahka dostopne organu ESMA, ustreznim pristojnim organom in ustreznim centralnim bankam ESCB.

(23) Da bi omogočili celosten pregled trga, je treba v repozitorije sklenjenih poslov poročati o pogodbah, pri katerih je bil opravljen kliring, in o pogodbah, pri katerih kliring ni bil opravljen.

(24) Obveznost poročanja o vseh spremembah ali prenehanju pogodb mora veljati za prvotne nasprotne stranke teh pogodb in za vse druge subjekte, ki poročajo v imenu prvotnih nasprotnih strank. Nasprotna stranka ali njeni zaposleni, ki v skladu s to uredbo v imenu druge nasprotne stranke v repozitorij sklenjenih poslov poročajo o vseh podrobnostih pogodbe, ne sme kršiti nobene omejitve o razkritju.

(25) V zvezi z obveznostmi kliringa in poročanja morajo obstajati učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Države članice morajo te kazni izvrševati tako, da se ne zmanjša učinkovitost pravil.

(26) Dovoljenje za CCP mora biti pogojeno z minimalnim začetnim kapitalom. Kapital, zadržani dobiček in rezerve CCP morajo biti stalno sorazmerni z velikostjo in dejavnostjo CCP, da se zagotovi ustrezna kapitalizacija CCP za operativna ali preostala tveganja in da lahko CCP po potrebi urejeno preneha s poslovanjem ali ga prestrukturira.

(27) Ker se s to uredbo za regulativne namene uvaja zakonska obveznost kliringa prek določenih CCP, je bistvenega pomena, da se zagotovijo varnost in stabilnost teh CCP ter njihova stalna skladnost s strogimi organizacijskimi, poslovnimi in bonitetnimi zahtevami, ki jih določa ta uredba. Za zagotavljanje enotne uporabe morajo te zahteve veljati za kliring vseh finančnih instrumentov, ki jih obravnavajo CCP.

(28) V regulativne namene in zaradi uskladitve je zato treba zagotoviti, da finančne nasprotne stranke uporabljajo le CCP, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(29) Neposredna pravila v zvezi z izdajo dovoljenja CCP in nadzorom CCP so bistven dodatek k obveznosti kliringa izvedenih finančnih instrumentov OTC. Smiselno je, da nacionalni pristojni organi ostanejo odgovorni za vse vidike izdajanja dovoljenj CCP in nadzora CCP, vključno s preverjanjem, ali CCP vlagateljica izpolnjuje zahteve iz te uredbe ter Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev[27], saj so najprimernejši za pregledovanje vsakodnevnega poslovanja CCP, izvajanje rednih pregledov in sprejemanje ustreznih ukrepov, če so potrebni.

(30) Če pri CCP obstaja tveganje nesolventnosti, lahko fiskalno odgovornost nosi predvsem država članica, kjer ima CCP sedež. Iz tega sledi, da mora ustrezen pristojni organ te države članice CCP izdati dovoljenje in izvajati nadzor nad njo. Ker pa imajo lahko klirinški člani CCP sedeže v različnih državah članicah in bo neizpolnitev finančnih obveznosti CCP nanje najprej vplivala, je nujno, da so v postopek izdaje dovoljenja in nadzora vključeni vsi ustrezni pristojni organi ter da so vzpostavljeni primerni mehanizmi sodelovanja, vključno s kolegiji. To bo preprečilo različne nacionalne ukrepe ali prakse ter ovire na notranjem trgu. Organ ESMA mora sodelovati v vseh kolegijih ter tako zagotoviti skladno in pravilno uporabo te uredbe.

(31) Treba je okrepiti določbe o izmenjavi podatkov med pristojnimi organi ter okrepiti njihove dolžnosti medsebojne pomoči in sodelovanja. Zaradi naraščajoče čezmejne dejavnosti bi si morali pristojni organi medsebojno zagotavljati ustrezne informacije za opravljanje svojih funkcij, da bi poskrbeli za učinkovito uveljavljanje te uredbe tudi v primerih, ko kršitve ali domnevne kršitve zadevajo organe v dveh ali več državah članicah. Pri izmenjavi informacij je potrebno strogo varovanje poslovnih skrivnosti. Zaradi širokega vpliva pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC je nujno, da imajo drugi zadevni organi, kot so davčni organi in energetski regulatorji, dostop do informacij, ki so potrebne za izvajanje njihovih funkcij.

(32) Zaradi globalne narave finančnih trgov mora biti organ ESMA neposredno odgovoren za priznavanje CCP s sedežem v tretjih državah in jim tako omogočiti opravljanje klirinških storitev v Uniji, pod pogojem, da je Komisija priznala pravni in nadzorni okvir te tretje države kot enakovreden okviru Unije in da so izpolnjeni nekateri drugi pogoji. V tem okviru bodo imeli sporazumi z glavnimi mednarodnimi partnerji Unije pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev na globalni ravni in zagotavljanju finančne stabilnosti.

(33) Ne glede na lastniško strukturo morajo CCP imeti zanesljivo ureditev upravljanja, višje vodstvo z dobrim ugledom in neodvisne člane upravnega odbora. Različne ureditve upravljanja in lastniške strukture CCP lahko vplivajo na pripravljenost ali zmožnost CCP za kliring določenih produktov. Zato je primerno, da neodvisni člani upravnega odbora in odbor za tveganje, ki ga ustanovi CCP, obravnavajo vsa morebitna navzkrižja interesov znotraj CCP. Klirinški člani in stranke morajo biti ustrezno zastopani, saj lahko nanje vplivajo odločitve, ki jih sprejme CCP.

(34) CCP lahko odda v zunanje izvajanje vse funkcije razen funkcij upravljanja tveganja, vendar le, če v zunanje izvajanje oddane funkcije ne vplivajo na pravilno poslovanje CCP in njeno zmožnost upravljanja tveganja.

(35) Zahteve glede sodelovanja za CCP morajo biti zato pregledne, sorazmerne in nediskriminatorne ter morajo omogočati oddaljeni dostop, če to CCP ne izpostavi dodatnim tveganjem.

(36) Strankam klirinških članov, ki opravljajo kliring svojih izvedenih finančnih instrumentov OTC prek CCP, je treba zagotoviti visoko raven zaščite. Dejanska raven zaščite je odvisna od ravni ločevanja, ki jo stranke izberejo. Posredniki morajo ločiti svoja sredstva od sredstev svojih strank. Zato morajo CCP voditi posodobljene in zlahka pregledne evidence.

(37) CCP mora imeti zanesljiv okvir upravljanja tveganja za upravljanje kreditnih tveganj, likvidnostnih tveganj, operativnih in drugih tveganj, vključno s tveganji, ki jih nosi ali predstavlja za druge subjekte zaradi soodvisnosti. CCP mora imeti vzpostavljene postopke in mehanizme za obravnavanje neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana. Za zmanjševanje tveganja negativnega vpliva takšnega neizpolnjevanja obveznosti mora imeti CCP vzpostavljene stroge zahteve glede sodelovanja, zbrati primerna začetna kritja, vzdrževati jamstveni sklad in razpolagati z drugimi finančnimi sredstvi za pokrivanje morebitnih izgub.

(38) Pozivi k doplačilu kritja in odbitki na zavarovanje s premoženjem imajo lahko prociklične učinke. CCP in pristojni organi morajo zato sprejeti ukrepe za preprečevanje in nadzor morebitnih procikličnih učinkov v praksah upravljanja tveganja, ki so jih sprejele CCP, če to nima negativnega vpliva na zanesljivost in finančno varnost CCP.

(39) Upravljanje izpostavljenosti je bistven del klirinškega procesa. Za zagotavljanje klirinških storitev na splošno je treba omogočiti dostop do ustreznih virov za oblikovanje cen in njihovo uporabo. Takšni viri oblikovanja cen morajo med drugim vključevati vire, povezane z indeksi, ki se uporabljajo kot reference za izvedene finančne instrumente ali druge finančne instrumente.

(40) Kritja so prva varovalka pri zaščiti CCP. Čeprav morajo CCP prejeta kritja vlagati varno in previdno, si morajo posebno prizadevati za zagotovitev ustrezne zaščite kritij, da jih lahko pravočasno vrnejo klirinškim članom, ki izpolnjujejo obveznosti, ali interoperabilni CCP, kadar CCP, ki pobira ta kritja, ne more izpolniti svojih obveznosti.

(41) Z „Evropskim kodeksom ravnanja za kliring in poravnavo“ z dne 7. novembra 2006[28] je bil vzpostavljen prostovoljni okvir za vzpostavitev povezav med CCP in repozitoriji sklenjenih poslov. Vendar pa ostaja potrgovalni sektor razdrobljen glede na nacionalne meje, zaradi česar je čezmejno trgovanje dražje, usklajevanje pa ovirano. Zato je treba določiti pogoje za dogovore o interoperabilnosti med CCP, v kolikor ti zadevnih CCP ne bodo izpostavili neustrezno upravljanim tveganjem.

(42) Dogovori o interoperabilnosti so pomembno orodje za večjo integracijo potrgovalnega trga v Uniji in morajo biti urejeni. Vendar pa dogovori o interoperabilnosti lahko izpostavijo CCP dodatnim tveganjem. Glede na dodatno kompleksnost, povezano z dogovori o interoperabilnosti med CCP, ki opravljajo kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, je na tej stopnji primerno omejiti področje uporabe dogovorov o interoperabilnosti na denarne instrumente. Vendar pa mora organ ESMA do 30. septembra 2014 Komisiji predložiti poročilo o tem, ali bi bila razširitev področja uporabe na druge finančne instrumente primerna.

(43) Repozitoriji sklenjenih poslov zbirajo podatke za regulativne namene, pomembne za organe v vseh državah članicah. Glede na dejstvo, da nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov nima fiskalnih posledic in da bodo številni organi v državah članicah potrebovali dostop do podatkov, ki jih vsebujejo repozitoriji sklenjenih poslov, mora organ ESMA prevzeti odgovornost za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, razveljavitev njihove registracije in nadzor nad njimi.

(44) Glede na to, da se regulativni organi, CCP in drugi udeleženci na trgu zanašajo na podatke, ki jih vsebujejo repozitoriji sklenjenih poslov, je treba zagotoviti, da za te repozitorije sklenjenih poslov veljajo stroge zahteve glede vodenja evidenc in upravljanja podatkov.

(45) Preglednost cen in pristojbin, povezanih s storitvami, ki jih zagotavljajo CCP in repozitoriji sklenjenih poslov, je nujna, da bodo lahko udeleženci na trgu sprejemali utemeljene odločitve.

(46) Organ ESMA lahko Komisiji predlaga nalaganje periodičnih denarnih kazni. Namen periodičnih denarnih kazni mora biti odprava kršitev, ki jih je ugotovil organ ESMA, zagotovitev popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva organ ESMA, ter privolitev repozitorijev sklenjenih poslov in drugih oseb v preiskavo. Poleg tega lahko Komisija za namene odvračanja in za zagotovitev, da repozitoriji sklenjenih poslov spoštujejo zahteve iz Uredbe, naloži denarne kazni na zahtevo organa ESMA, kadar so namerno ali iz malomarnosti kršene nekatere določbe Uredbe. Denarna kazen mora biti odvračilna in sorazmerna z naravo in resnostjo kršitve, trajanjem kršitve in ekonomsko močjo zadevnega repozitorija sklenjenih poslov.

(47) Organ ESMA mora imeti za učinkovito izvajanje nadzora nad repozitoriji sklenjenih poslov pravico, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem.

(48) Nujno je, da države članice in organ ESMA ščitijo pravico fizičnih oseb do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[29].

(49) Pomembno je zagotoviti mednarodno skladnost zahtev za CCP in repozitorije sklenjenih poslov. Ta uredba sledi priporočilom, ki sta jih pripravila CPSS-IOSCO[30] in ESCB-CESR[31] , ter ustvarja evropski okvir za varno poslovanje CCP. Organ ESMA mora ta razvoj upoštevati pri pripravi regulativnih tehničnih standardov ter smernic in priporočil, predvidenih s to uredbo.

(50) Komisija mora biti pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s podrobnostmi, ki jih je treba navesti v obvestilu organu ESMA in ki se poročajo v register, ter v zvezi z merili, na podlagi katerih organ ESMA odloča o primernosti za obveznosti kliringa, informacijskem pragu in pragu kliringa, največjem časovnem zamiku pri pogodbah, likvidnosti, minimalni vsebini pravil upravljanja, podrobnostih vodenja evidenc, minimalni vsebini načrta neprekinjenega poslovanja in zajamčenih storitev, odstotku in časovnem obdobju za zahtevana kritja, ekstremnih tržnih pogojih, visoko likvidnih zavarovanjih s premoženjem in odbitkih, visoko likvidnih finančnih instrumentih in omejitvah koncentracije, podrobnostih za izvajanje testov, podrobnostih glede vloge repozitorija sklenjenih poslov za registracijo pri organu ESMA, denarnih kaznih in podrobnostih glede informacij, do katerih mora repozitorij sklenjenih poslov omogočiti dostop, kot navaja ta uredba. Pri določanju delegiranih aktov mora Komisija uporabiti strokovno znanje ustreznih evropskih nadzornih organov (ESMA, EBA in EIOPA). Glede na strokovno znanje organa ESMA v zvezi z vprašanji, ki zadevajo vrednostne papirje in trg vrednostnih papirjev, mora imeti organ ESMA osrednjo vlogo pri svetovanju Komisiji o pripravi delegiranih aktov. Vendar pa se mora, kadar je to primerno, organ ESMA podrobno posvetovati z drugima dvema evropskima nadzornima organoma.

(51) V skladu s členom 291 PDEU se pravila in splošna načela v zvezi z mehanizmi nadzora, s katerimi države članice nadzorujejo, kako Komisija uresničuje svoja izvedbena pooblastila, vnaprej določijo z uredbo, sprejeto v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Do sprejetja navedene nove uredbe se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja.

(52) Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve enotnih zahtev za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC in določitve enotnih zahtev za izvajanje dejavnosti CCP in repozitorijev sklenjenih poslov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči ter ker se ta cilj zaradi obsega ukrepanja lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(53) Glede na pravila o interoperabilnih sistemih se je zdelo primerno spremeniti Direktivo 98/26/ES, da se zaščitijo pravice upravljavca sistema, ki zagotavlja dodatno jamstvo sprejemnemu upravljavcu sistema v primeru postopka zaradi nesolventnosti proti temu sprejemnemu upravljavcu sistema –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa enotne zahteve za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, s katerimi se trguje na prostem trgu, ter določa enotne zahteve za izvajanje dejavnosti centralnih nasprotnih strank in repozitorijev sklenjenih poslov.

2. Ta uredba velja za centralne nasprotne stranke, finančne nasprotne stranke in repozitorije sklenjenih poslov. Za nefinančne nasprotne stranke velja, kadar je to predvideno.

3. Naslov V velja le za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, kot so opredeljeni v točki 18(a) in (b) ter točki 19 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.

4. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) člane Evropskega sistema centralnih bank in druge nacionalne organe, ki opravljajo podobne funkcije, ter druge javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga;

(b) multilateralne razvojne banke, navedene v oddelku 4.2 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES.

Člen 2 Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „centralna nasprotna stranka (CCP)“ je subjekt, ki pravno posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca ter je odgovorna za delovanje sistema kliringa;

(2) „repozitorij sklenjenih poslov“ je subjekt, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

(3) „kliring“ je postopek vzpostavljanja pozicij za poravnavo, ki vključuje izračun neto pozicij, in postopek, s katerim se preverja, da so za zaščito izpostavljenosti zaradi transakcije na voljo finančni instrumenti, denar ali oboje;

(4) „razred izvedenih finančnih instrumentov“ je število pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki imajo enake bistvene značilnosti;

(5) „izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)“, so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu, kot je opredeljen v točki 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(6) „finančna nasprotna stranka“ so investicijska podjetja, kot so opredeljena v Direktivi 2004/39/ES, kreditne institucije, kot so opredeljene v Direktivi 2006/48/ES, zavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 73/239/EGS, zavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2002/83/ES, pozavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2005/68/ES, kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES, in upravitelji alternativnih investicijskih skladov, kot so opredeljeni v Direktivi 2010/.../EU;

(7) „nefinančna nasprotna stranka“ je podjetje, ki ima sedež v Uniji in ni subjekt iz točke (6);

(8) „kreditno tveganje nasprotne stranke“ je tveganje, da nasprotna stranka v poslu postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov transakcije;

(9) „dogovor o interoperabilnosti“ je dogovor med dvema ali več CCP, ki vključuje medsistemsko izvajanje transakcij;

(10) „pristojni organ“ je organ, ki ga določi vsaka država članica v skladu s členom 18;

(11) „klirinški član“ je podjetje, ki sodeluje v CCP in je odgovorno za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz tega sodelovanja;

(12) „stranka“ je podjetje v pogodbenem razmerju s klirinškim članom, ki podjetju omogoča kliring transakcij s to CCP;

(13) „kvalificirani delež“ pomeni vsak neposredni ali posredni delež v CCP ali repozitoriju sklenjenih poslov, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu[32], ob upoštevanju pogojev o združevanju teh deležev, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje CCP ali repozitorija sklenjenih poslov, v katerem je ta delež;

(14) „nadrejeno podjetje“ pomeni nadrejeno podjetje v smislu člena 1 in 2 Direktive Sveta 83/349/EGS[33];

(15) „podrejeno podjetje“ je podrejeno podjetje v smislu člena 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, vključno s katerim koli podrejenim podjetjem podrejenega podjetja vrhovnega matičnega podjetja;

(16) „obvladovanje“ je nadzor, kot je opredeljen v členu 1 Direktive 83/349/EGS;

(17) „tesne povezave“ pomenijo položaj, ko sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi povezani z:

(a) udeležbo, kar pomeni z lastništvom – neposredno ali z obvladovanjem – 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v družbi;

(b) obvladovanjem, kar pomeni z odnosom med nadrejenim podjetjem in podrejenim podjetjem v vseh primerih iz člena 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS ali podobnim odnosom med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem, pri čemer se tudi vsako podrejeno podjetje podrejenega podjetja šteje za podrejeno podjetje nadrejenega podjetja, ki je na čelu teh podjetij.Tudi položaj, v katerem sta dve ali več kot dve fizični ali pravni osebi stalno povezani z eno in isto osebo prek odnosa obvladovanja, se šteje za tesno povezavo med takimi osebami;

(18) „kapital“ pomeni kapital v smislu člena 22 Direktive 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij[34], če je bil vplačan, vključno s presežkom vplačanega kapitala, in če v celoti pokriva izgube v času rednega poslovanja in je pri stečaju ali likvidaciji uvrščen za vsemi drugimi terjatvami;

(19) „rezerve“ pomenijo rezerve, kot jih določa člen 9 Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe[35], ter prenesene dobičke in izgube iz prejšnjih let, ki izhajajo iz končnih dobičkov ali izgub;

(20) „upravni odbor“ pomeni upravni ali nadzorni odbor v skladu z nacionalnim pravom družb;

(21) „neodvisni član upravnega odbora“ pomeni člana upravnega odbora, ki nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo navzkrižje interesov s CCP, njenimi obvladujočimi delničarji ali vodstvom ali klirinškimi člani ali njihovim vodstvom;

(22) „višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje CCP, in izvršnega člana ali člane upravnega odbora.

Naslov II Kliring, poročanje in zmanjševanje tveganja za izvedene finančne instrumente OTC

Člen 3 Obveznost kliringa

1. Finančna nasprotna stranka izvaja kliring za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se štejejo za primerne v skladu s členom 4 in so sklenjene z drugimi finančnimi nasprotnimi strankami pri ustreznih CCP, navedenih v registru, kot je določeno v členu 4(4).

Obveznost kliringa velja tudi za finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke iz člena 7(2), ki sklenejo primerne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC s subjekti v tretjih državah.

2. Za namene izpolnjevanja obveznosti kliringa po odstavku 1 postanejo finančne nasprotne stranke in nefinančne nasprotne stranke iz člena 7(2) klirinški član ali stranka.

Člen 4 Primernost za obveznost kliringa

1. Kadar pristojni organ CCP izda dovoljenje za kliring razreda izvedenih finančnih instrumentov po členu 10 ali 11, o tem takoj obvesti organ ESMA in zahteva odločitev o primernosti za obveznost kliringa iz člena 3.

2. Organ ESMA po prejemu obvestila in zahteve iz odstavka 1 v šestih mesecih naslovi odločitev na pristojnega organa prosilca, v kateri navede naslednje:

(a) ali je razred izvedenih finančnih instrumentov primeren za obveznost kliringa v skladu s členom 3;

(b) datum, s katerim začne veljati obveznost kliringa.

3. Organ ESMA svojo odločitev utemelji po naslednjih merilih:

(a) zmanjšanje sistemskega tveganja za finančni sistem;

(b) likvidnost pogodb;

(c) razpoložljivost podatkov o oblikovanju cen;

(d) zmožnost CCP za obravnavo določenega števila pogodb;

(e) raven zaščite strank, ki jo zagotavlja CCP.

Pred odločitvijo organ ESMA opravi javno posvetovanje in se po potrebi posvetuje s pristojnimi organi tretjih držav.

4. Organ ESMA vse odločitve iz odstavka 2 takoj objavi v registru. Register vsebuje primerne razrede izvedenih finančnih instrumentov in CCP z dovoljenjem za njihov kliring. Organ ESMA register redno posodablja.

Organ ESMA redno pregleduje svoje odločitve in jih po potrebi spreminja.

5. Organ ESMA na lastno pobudo in po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) določi razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je treba vključiti v javni register in za katere še nobena CCP ni prejela dovoljenja, ter o tem obvesti Komisijo.

6. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

(a) podrobnosti, ki se vključijo v obvestilo iz odstavka 1;

(b) merila iz odstavka 3;

(c) podrobnosti, ki se vključijo v register iz odstavka 4.

Podrobnosti v odstavku 4 morajo vsaj pravilno in nedvoumno opredeliti razred izvedenih finančnih instrumentov, za katerega velja obveznost kliringa.

Osnutek regulativnih standardov iz prvega pododstavka se sprejme v skladu s členi od [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih standardov.

Člen 5 Dostop do CCP

CCP z dovoljenjem za kliring primernih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC na nediskriminatorni podlagi sprejme kliring takšnih pogodb ne glede na izvedbeno mesto.

Člen 6 Obveznost poročanja

1. Finančne nasprotne stranke poročajo v repozitorij sklenjenih poslov, registriran v skladu s členom 51, o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenile, ter o vseh spremembah in prenehanjih. O podrobnostih se poroča najpozneje en delovni dan po izvedbi, kliringu ali spremembi pogodbe.

O vsaki takšni spremembi ali prenehanju iz odstavka 1 lahko v imenu prvotnih nasprotnih strank poročajo tudi drugi subjekti, vendar do te mere, da pri poročanju o vseh podrobnostih pogodbe ne pride do podvajanja.

2. Če repozitorij sklenjenih poslov ne more zabeležiti podrobnosti pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, finančne nasprotne stranke o podrobnostih svojih pozicij v teh pogodbah poročajo pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 48 Direktive 2004/39/ES.

Podrobnosti, ki se poročajo pristojnemu organu, so vsaj tiste, ki bi se poročale v repozitorij sklenjenih poslov.

3. Nasprotna stranka, za katero velja obveznost kliringa, lahko za poročanje o podrobnostih pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC pooblasti drugo nasprotno stranko.

Nasprotna stranka, ki v imenu druge nasprotne stranke poroča v repozitorij sklenjenih poslov o vseh podrobnostih pogodbe, ne krši nobene omejitve o razkritju informacij, uvedene s to pogodbo ali z zakonom ali drugim predpisom.

Poročevalec ali njegovi direktorji ali zaposleni ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.

4. Komisija je pooblaščena za določanje podrobnosti in vrste poročil iz odstavkov 1 in 2 za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov.

Navedena poročila vsebujejo vsaj:

(a) stranke pogodbe in, če se razlikuje, upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe;

(b) glavne značilnosti pogodbe, vključno z vrsto, podlago, zapadlostjo in hipotetično vrednostjo.

Osnutek regulativnih standardov iz prvega pododstavka se sprejme v skladu s [členi 7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA pripravi in Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov.

5. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavkov 1 in 2 je Komisija pooblaščena za ugotavljanje oblike in pogostosti poročil iz odstavkov 1 in 2 za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov. Osnutek izvedbenih standardov iz prvega pododstavka se sprejme v skladu s [členom 7e] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA pripravi in Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek izvedbenih tehničnih standardov.

Člen 7 Nefinančne nasprotne stranke

1. Kadar nefinančna nasprotna stranka zavzame pozicijo v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki presega informacijski prag, ki bo določen v skladu z odstavkom 3(a), o tem obvesti pristojni organ, imenovan v skladu s členom 48 Direktive 2004/39/ES, in utemelji, zakaj je zavzela takšno pozicijo.

Za takšno nefinančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa, določena v členu 6(1).

2. Kadar nefinančna nasprotna stranka zavzame pozicijo v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki presega prag kliringa, ki bo določen v skladu z odstavkom 3(b), velja zanjo in za vse njene primerne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC obveznost kliringa, določena v členu 3.

Pristojni organ, imenovan v skladu s členom 48 Direktive 2004/39/ES, zagotovi izpolnjevanje obveznosti po prvem pododstavku.

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) informacijski prag;

(b) prag kliringa.

Oba praga se določita ob upoštevanju sistemske pomembnosti vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov.

Regulativni standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi pristojnimi organi Komisiji najpozneje do 30. junija 2012 pošlje osnutke teh regulativnih standardov.

4. Pri izračunu pozicij iz odstavka 2 se ne upoštevajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene nefinančna nasprotna stranka in so objektivno merljivo neposredno povezane s poslovno dejavnostjo te nasprotne stranke.

5. Komisija po posvetovanju z organom ESMA, ESRB in drugimi pristojnimi organi redno pregleduje in po potrebi spreminja prage iz odstavka 3.

Člen 8 Tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih brez kliringa prek CCP

1. Finančne nasprotne stranke ali nefinančne nasprotne stranke iz člena 7(2), ki sklenejo pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu OTC brez kliringa prek CCP, zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni postopki in ureditve za merjenje, spremljanje in zmanjševanje operativnega in kreditnega tveganja, ki vključujejo vsaj:

(a) kjer je mogoče, elektronske načine zagotavljanja pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu OTC;

(b) zanesljive, odporne in preverljive postopke za uskladitev portfeljev, upravljanje povezanega tveganja ter hitro prepoznavanje in reševanje sporov med strankami ter spremljanje vrednosti odprtih pogodb.

Za namene točke (b) je vrednost odprtih pogodb dnevna tržna vrednost, postopki upravljanja tveganja pa zahtevajo pravočasno, natančno in primerno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem ali ustrezen in sorazmeren delež kapitala.

2. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo največji časovni zamik med sklenitvijo pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu OTC in potrditvijo iz odstavka 1(a).

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov.

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo ureditve in ravni zavarovanja s premoženjem ter kapitala, ki sta potrebna za skladnost z odstavkom 1(b) in drugim pododstavkom odstavka 1.

Odvisno od pravne narave nasprotne stranke se regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [EBA] ali členi [7 do 7d] Uredbe EU…/…[ESMA] ali členi [7 do 7d] Uredbe EU…/…[EIOPA].

Organi EBA, ESMA in EIOPA Komisiji do 30. junija 2012 predložijo skupni osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 9 Kazni

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve pravil v okviru tega naslova, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Navedene kazni vključujejo vsaj upravne denarne kazni. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Države članice zagotovijo, da pristojni organi, odgovorni za nadzor finančnih in po potrebi nefinančnih nasprotnih strank, javno razkrijejo vsako izrečeno kazen za kršitve členov 3 do 8, razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam.

Države članice najpozneje do 30. junija 2012 obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1. Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

3. Komisija s pomočjo organa ESMA preverja učinkovitost in doslednost uporabe upravnih kazni iz odstavka 1 ter pragov iz člena 7(1) in (2).

Naslov III Izdaja dovoljenja CCP in nadzor nad CCP

Poglavje 1 Pogoji za pridobitev dovoljenja in postopki za izdajo dovoljenja CCP

Člen 10 Izdaja dovoljenja CCP

1. Če CCP, ki je pravna oseba s sedežem v Uniji in ima dostop do ustrezne likvidnosti, namerava izvajati svoje storitve in dejavnosti, zaprosi pristojni organ države članice, kjer ima sedež, za dovoljenje.

Takšna likvidnost lahko izhaja iz dostopa do likvidnosti centralne banke ali posojilno sposobne in zanesljive poslovne banke ali kombinacije obojega. Dostop do likvidnosti lahko izhaja iz dovoljenja, podeljenega v skladu s členom 6 Direktive 2006/48/ES, ali drugih ustreznih ureditev.

2. Dovoljenje velja za celotno ozemlje Unije.

3. V dovoljenju so določene storitve ali dejavnosti, ki jih CCP lahko zagotavlja ali opravlja, vključno z razredi finančnih instrumentov, ki jih zajema dovoljenje.

4. CCP ves čas izpolnjuje pogoje, ki jih je morala izpolnjevati za začetno dovoljenje.

CCP takoj obvesti pristojni organ o kakršnih koli pomembnih spremembah glede pogojev za začetno dovoljenje.

5. Komisija je pooblaščena za sprejetje tehničnih standardov, ki določajo merila za ustrezno likvidnost iz odstavka 1.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ EBA po posvetovanju z organom ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 11 Širitev dejavnosti in storitev

1. CCP, ki želi razširiti svoje poslovanje na dodatne storitve ali dejavnosti, ki niso zajete v začetnem dovoljenju, vloži prošnjo za razširitev. Zagotavljanje storitev kliringa v drugi valuti ali finančnih instrumentih, ki se po svojih tveganjih bistveno razlikujejo od tistih, za katere je CCP dobila dovoljenje, se šteje za razširitev dovoljenja.

Za razširitev dovoljenja se uporabi postopek iz člena 13.

2. Če želi CCP razširiti poslovanje v državo članico, kjer nima sedeža, pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, takoj obvesti pristojni organ druge države članice.

Člen 12 Kapitalske zahteve

1. Za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 10 ima CCP stalen, razpoložljiv in ločen začetni kapital vsaj v višini 5 milijonov EUR.

2. Kapital, skupaj z zadržanim dobičkom in rezervami CCP, je stalno zadosten, da se zagotovita urejeno prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti v ustreznem časovnem obdobju in primerna zaščita CCP pred operativnimi in ostalimi tveganji.

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo kapital, zadržani dobiček in rezerve CCP iz odstavka 2.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA po posvetovanju z organom EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 13 Postopek za izdajo in zavrnitev dovoljenja

1. Pristojni organ izda dovoljenje le, če je popolnoma prepričan, da CCP vlagateljica izpolnjuje vse zahteve, določene v tej uredbi, zahteve, sprejete v skladu z Direktivo 98/26/ES, ter po izdanem skupnem pozitivnem mnenju kolegija iz člena 15 in mnenju organa ESMA.

2. CCP vlagateljica zagotovi vse podatke, ki jih pristojni organ potrebuje, da se prepriča, da ima CCP vlagateljica v času začetnega dovoljenja vse potrebne ureditve za izpolnjevanje obveznosti, določenih s to uredbo.

3. V šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka pristojni organi pisno obvestijo CCP vlagateljico, ali se ji dovoljenje izda ali zavrne.

Člen 14 Kolegiji

1. Za lažje izvajanje nalog iz členov 10, 11, 46 in 48 pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, ustanovi kolegij in mu predseduje.

Kolegij sestavljajo:

(a) organ ESMA;

(b) pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež;

(c) pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CCP s sedežem v treh državah članicah, ki na skupni osnovi največ prispevajo v jamstveni sklad CCP iz člena 40;

(d) pristojni organi, odgovorni za nadzor reguliranih trgov, ali večstranski sistemi trgovanja, za katere delajo CCP, ali oboji;

(e) pristojni organi, ki nadzorujejo CCP, s katerimi so bili sklenjeni dogovori o interoperabilnosti;

(f) organ, odgovoren za nadzor nad CCP, in centralne banke, ki izdajajo najpomembnejše valute finančnih instrumentov, pri katerih se opravi kliring.

2. Kolegij brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov po tej uredbi zagotavlja:

(a) pripravo skupnega mnenja iz člena 15;

(b) izmenjavo informacij, vključno z zahtevami za informacije, po členu 21;

(c) dogovor o prostovoljnem poverjanju nalog med člani;

(d) določitev programov nadzorstvenih pregledov na podlagi ocene tveganja CCP;

(e) povečanje učinkovitosti nadzora z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzornih zahtev;

(f) doslednost pri uporabi nadzornih praks;

(g) določitev postopkov in kriznih načrtov v primeru izrednih razmer v skladu s členom 22.

3. Ustanovitev in delovanje kolegija temelji na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Navedeni dogovor določa praktične ureditve delovanja kolegija in lahko določa naloge, ki se poverijo pristojnemu organu države članice, kjer ima CCP sedež, ali drugemu članu kolegija.

Člen 15 Skupno mnenje

1. Pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, opravi oceno tveganja CCP in poročilo predloži kolegiju.

Kolegij v dveh mesecih po prejemu poročila poda skupno mnenje.

2. Organ ESMA olajša sprejetje skupnega mnenja v skladu s svojim pooblastilom za reševanje nesoglasij po členu 11 Uredbe …/… [Uredba ESMA] in svojo splošno usklajevalno funkcijo iz člena 16 iste uredbe. Pri skupnih mnenjih kolegija nima glasovalnih pravic.

Člen 16 Odvzem dovoljenja

1. Pristojni organ dovoljenje odvzame v naslednjih primerih:

(a) če CCP ni uporabila dovoljenja v 12 mesecih , če se mu je izrecno odrekla ali če v predhodnih šestih mesecih ni opravila nobene storitve ali izvedla nobene dejavnosti;

(b) če je CCP pridobila dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c) če CCP ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano;

(d) če je resno in sistematično kršila zahteve, določene v tej uredbi.

2. Organ ESMA in vsi drugi člani kolegija lahko kadarkoli zahtevajo, da pristojni organ države članice, kjer ima CCP sedež, preveri, ali CCP še vedno izpolnjuje pogoje, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano.

3. Pristojni organ lahko odvzem dovoljenja omeji na določeno storitev, dejavnost ali finančni instrument.

Člen 17 Pregled in ocena

Pristojni organi vsaj enkrat letno pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvaja CCP za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter ocenijo tržna, operativna in likvidnostna tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila CCP izpostavljena.

Pri pregledu in oceni se upoštevajo velikost, sistemski pomen, narava, obseg in zapletenost dejavnosti CCP.

Poglavje 2 Nadzor in pregled nad delovanjem CCP

Člen 18 Pristojni organi

1. Vsaka država članica določi pristojni organ, odgovoren za izvajanje dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe, glede izdaje dovoljenja CCP ter nadzora in pregleda nad delovanjem CCP s sedežem na njenem ozemlju, ter o tem obvesti Komisijo in organ ESMA.

Če država članica določi več kot en pristojni organ, jasno opredeli njihove vloge in določi en sam organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, organom ESMA in pristojnimi organi drugih držav članic v skladu s členi 19 do 22.

2. Vsaka država članica zagotovi, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih funkcij.

3. Vsaka država članica zagotovi, da se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo sprejmejo ali uvedejo ustrezni upravni ukrepi proti fizičnim ali pravnim osebam, odgovornim za neizpolnjevanje določb iz te uredbe.

Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

4. Organ ESMA objavi na svoji spletni strani seznam pristojnih organov, določenih v skladu z odstavkom 1.

Poglavje 3 Sodelovanje

Člen 19 Sodelovanje med organi

1. Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj in z organom ESMA.

2. Pristojni organi pri opravljanju svojih splošnih nalog na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upoštevajo možne učinke svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah, še zlasti izredne razmere iz člena 22.

Člen 20 Poslovna skrivnost

1. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, določene v skladu s členom 18, organ ESMA ali revizorje in strokovnjake, ki so jih zadolžili pristojni organi ali organ ESMA

Brez poseganja v primere, ki jih pokriva kazensko pravo ali druge določbe te uredbe, se nobena zaupna informacija, ki jo prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne sme razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posameznih CCP, repozitorijev sklenjenih poslov ali katerih koli drugih oseb ni mogoče prepoznati.

2. Če je bil proti CCP uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko v civilnem ali gospodarskem postopku razkrijejo zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, če je to potrebno za izvedbo postopka.

3. Brez poseganja v primere, ki jih pokriva kazensko pravo, lahko pristojni organi, organ ESMA, telesa ali fizične ali pravne osebe, razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za izvajanje svojih funkcij – v primeru pristojnih organov v okviru področja uporabe te uredbe ali v primeru drugih organov, teles ali fizičnih ali pravnih oseb za namen, za katerega so jim bile take informacije posredovane ali v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki se posebej nanašajo na izvajanje teh funkcij, ali oboje. Organ, ki prejme informacije, lahko te informacije uporabi za druge namene, če organ ESMA, pristojni organ ali drug organ, telo ali oseba, ki posreduje informacije, v to privoli.

4. Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poslovne skrivnosti, določeni v odstavkih 1, 2 in 3.

Ne glede na to pa navedeni pogoji organu ESMA, pristojnim organom in zadevnim centralnim bankam ne preprečujejo izmenjave ali posredovanja zaupnih informacij v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upravitelje alternativnih investicijskih skladov (AIFM), zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali v skladu s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je informacije sporočila.

5. Odstavki 1, 2 in 3 pristojnim organom ne preprečujejo, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

Člen 21 Izmenjava informacij

1. Pristojni organi med sabo in z organom ESMA izmenjujejo informacije, potrebne za opravljanje dolžnosti, ki jih imajo po tej uredbi.

2. Pristojni organi in druga telesa ter fizične in pravne osebe uporabijo zaupne informacije, ki jih prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi te uredbe, samo pri opravljanju svojih dolžnosti.

3. Organ ESMA pristojnim organom, odgovornim za nadzor CCP, posreduje zaupne informacije, potrebne za opravljanje njihovih nalog. Pristojni organi in drugi zadevni organi organu ESMA in drugim pristojnim organom sporočijo informacije, ki jih ti potrebujejo za izvajanje svojih dolžnosti, določenih v tej uredbi.

4. Pristojni organi sporočijo informacije centralnim bankam ESCB, če so te informacije pomembne za izvajanje njihovih dolžnosti.

Člen 22 Izredne razmere

Pristojni organ ali kateri koli drugi organ takoj obvesti organ ESMA, kolegij in druge zadevne organe o vseh izrednih razmerah, povezanih s CCP, vključno z dogajanjem na finančnih trgih, ki bi lahko imeli negativen učinek na likvidnost trga in na stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež CCP ali kateri izmed njenih klirinških članov.

Poglavje 4 Odnosi s tretjimi državami

Člen 23 Tretje države

1. CCP s sedežem v tretji državi lahko opravlja klirinške storitve za subjekte s sedežem v Uniji samo, če jo je priznal organ ESMA.

2. Organ ESMA prizna CCP iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) Komisija je sprejela sklep v skladu z odstavkom 3;

(b) CCP ima v tej tretji državi dovoljenje in je tam predmet učinkovitega nadzora;

(c) sklenjeni so dogovori o sodelovanju v skladu z odstavkom 4.

3. Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom iz člena 69(2), da pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CCP, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz te uredbe, ter da so te CCP predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

4. Organ ESMA sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili prepoznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 3. Takšni dogovori določajo vsaj:

(a) mehanizem za izmenjavo informacij med organom ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav;

(b) postopke v zvezi s usklajevanjem nadzorniških dejavnosti.

Naslov IV Zahteve za CCP

Poglavje 1 Organizacijske zahteve

Člen 24 Splošne določbe

1. CCP ima zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena, in poročanje o njih ter primerne mehanizme za notranjo kontrolo, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki.

2. CCP sprejme politiko in postopke, ki so dovolj učinkoviti za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno z zagotovitvijo, da vodje in zaposleni upoštevajo vse določbe te uredbe.

3. CCP ohranja in uporablja organizacijsko strukturo, ki zagotavlja stalno in urejeno delovanje v zvezi z opravljanjem njenih storitev in dejavnosti. V ta namen uporablja ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

4. CCP ohranja jasno mejo med zahtevami poročanja v zvezi z upravljanjem tveganja in zahtevami poročanja v zvezi z drugimi postopki CCP.

5. CCP sprejme, uvede in vzdržuje politiko prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganja, ne pa zmanjševanja standardov v zvezi s tveganjem.

6. CCP vzdržuje sisteme informacijske tehnologije, ki ustrezajo zapletenosti, raznolikosti ter vrsti storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da se zagotovijo visoki standardi varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij.

7. CCP objavi svojo ureditev upravljanja in pravila, ki urejajo CCP.

8. CCP so predmet pogostih in neodvisnih pregledov. Rezultati teh pregledov se sporočijo upravnemu odboru in so na voljo pristojnemu organu.

9. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine pravil in ureditev upravljanja iz odstavkov (1) do (8).

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 25 Višje vodstvo in upravni odbor

1. Višje vodstvo ima zadostne ugled in izkušnje za zagotovitev zanesljivega in preudarnega upravljanja CCP.

2. CCP ima upravni odbor, v katerem je vsaj ena tretjina članov, vendar ne manj kot dva, neodvisnih. Prejemki neodvisnih in drugih neizvršnih članov upravnega odbora niso odvisni od poslovnih rezultatov CCP.

Člani upravnega odbora, vključno z neodvisnimi člani, imajo zadostna ugled in strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev.

3. CCP jasno določi vloge in odgovornosti upravnega odbora in da zapisnike sej upravnega odbora na voljo pristojnemu organu.

Člen 26 Odbor za tveganja

1. CCP ustanovi odbor za tveganja, ki ga sestavljajo predstavniki klirinških članov in neodvisni člani upravnega odbora. Odbor za tveganja lahko povabi zaposlene pri CCP, da se udeležijo sej odbora za tveganja, vendar ti zaposleni nimajo pravice glasovanja. Nasveti odbora za tveganja so neodvisni od kakršnih koli neposrednih vplivov vodstva CCP.

2. CCP jasno določi mandat, ureditev upravljanja za zagotovitev neodvisnosti, operativne postopke, merila za sprejem in mehanizem za izvolitev članov odbora za tveganja. Ureditev upravljanja je javno dostopna in določa vsaj to, da odboru za tveganja predseduje neodvisni član upravnega odbora ter da odbor za tveganja poroča neposredno upravnemu odboru in se redno srečuje.

3. Odbor za tveganja svetuje upravnemu odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CCP, kot so – vendar ne izključno – pomembna sprememba v modelu tveganja, postopki v primeru neizpolnjevanja obveznosti, merila za sprejem klirinških članov ali kliring novih razredov instrumentov. Svetovanje odbora za tveganja ni potrebno pri dnevnih poslih CCP ali v izrednih razmerah.

4. Brez poseganja v pravico pristojnih organov, da so ustrezno obveščeni, člane odbora za tveganja zavezujejo pravila o zaupnosti. Kadar predsednik odbora za tveganja presodi, da je kateri izmed članov v dejanskem ali morebitnem navzkrižju interesov pri določeni zadevi, se temu članu prepove glasovanje o tej zadevi.

5. CCP takoj obvesti pristojni organ o vsakem sklepu upravnega odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja.

6. CCP strankam klirinških članov dovoli, da so člani odbora za tveganja, oziroma vzpostavi ustrezne mehanizme posvetovanja za zagotovitev, da so interesi strank klirinških članov primerno zastopani.

Člen 27 Vodenje evidenc

1. CCP vsaj deset let hrani vse evidence o storitvah in dejavnostih, ki jih je opravila, ter tako omogoči pristojnemu organu spremljanje izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.

2. CCP vsaj deset let od prenehanja pogodbe hrani vse informacije o vseh pogodbah, ki jih je obdelala. Navedene informacije omogočijo vsaj ugotovitev prvotnih pogojev transakcije pred kliringom s strani zadevne CCP.

3. CCP na zahtevo pristojnega organa ali organa ESMA omogoči vpogled v evidence in informacije iz odstavka 1 in 2 ter v vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene.

4. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

5. Da bi se zagotovili enotni pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, je Komisija pooblaščena za določitev oblike evidenc in informacij, ki jih je treba hraniti.

Izvedbeni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s [členom 7e] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih izvedbenih tehničnih standardov.

Člen 28 Delničarji in družbeniki s kvalificiranimi deleži

1. Pristojni organ ne izda dovoljenja CCP, dokler ni obveščen o identiteti delničarjev ali družbenikov, posrednih ali neposrednih, ter fizičnih ali pravnih osebah, ki imajo kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev.

2. Pristojni organ ne izda dovoljenja CCP, če meni, da delničarji ali družbeniki s kvalificiranimi deleži v CCP niso dovolj primerni, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi zanesljivega in preudarnega upravljanja CCP.

3. Če obstajajo tesne povezave med CCP in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organ izda dovoljenje samo v primeru, da omenjene povezave pristojnemu organu ne preprečujejo izvajanja učinkovitega nadzora.

4. V primeru, da bi osebe iz odstavka 1 izvajale vpliv, ki bi lahko škodil zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CCP, pristojni organ sprejme primerne ukrepe, da tak vpliv prepreči.

5. Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja v primeru, da bi zakoni in drugi predpisi tretje države, ki urejajo delovanje ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima CCP tesno povezavo, ali težave pri uveljavljanju teh zakonov in drugih predpisov pristojnemu organu preprečevale izvajanje učinkovitega nadzora.

Člen 29 Obveščanje pristojnih organov

1. CCP obvesti pristojni organ o vseh spremembah v upravljanju in mu posreduje vse potrebne informacije, na podlagi katerih bo lahko presodil, ali imajo člani upravnega odbora zadostne ugled in izkušnje.

Če bi ravnanje člana upravnega odbora lahko škodovalo zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CCP, pristojni organ sprejme potrebne ukrepe, vključno z odstavitvijo takega člana iz upravnega odbora.

2. Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupaj nastopajoče fizične ali pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: predlagani pridobitelj), ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificiran delež v CCP, in bi bil zaradi tega njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi CCP postala njihovo podrejeno podjetje (v nadaljnjem besedilu: predlagana pridobitev), najprej pisno obvestijo pristojni organ CCP, v kateri skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, ter pri tem navedejo velikost predvidenega deleža in ustrezne informacije iz člena 30(4).

Vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki se je odločila, da neposredno ali posredno odsvoji kvalificirani delež v CCP, najprej pisno uradno obvesti pristojni organ in pri tem navede velikost predvidenega deleža. Taka oseba prav tako obvesti pristojni organ o odločitvi, da bo zmanjšala kvalificirani delež tako, da bi razmerje glasovalnih pravic ali deleža kapitala padlo pod 10 %, 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi CCP prenehala biti podrejeno podjetje navedene osebe.

Pristojni organ predlaganemu pridobitelju ali odsvojitelju takoj, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 2 in po prejemu informacij iz odstavka 3, pisno potrdi njihov prejem.

Pristojni organ ima na voljo največ 60 delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti uradnemu obvestilu na podlagi seznama iz člena 30(4) (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje), da opravi oceno iz člena 30(1) (v nadaljnjem besedilu: ocena).

Pristojni organ ob potrditvi prejema obvesti predlaganega pridobitelja ali odsvojitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.

3. Pristojni organ lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar najpozneje 50. delovni dan ocenjevalnega obdobja, zahteva dodatne informacije, potrebne za dokončanje ocene. Navedena zahteva se poda pisno, v njej pa se jasno navede, katere dodatne informacije so potrebne.

Za čas, ki poteče od datuma, ko pristojni organ zahteva informacije, do datuma, ko prejme odgovor predlaganega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organ sme zahtevati dodatno dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar to ne sme prekiniti ocenjevalnega obdobja.

4. Pristojni organ lahko podaljša obdobje prekinitve iz drugega pododstavka odstavka 3 do največ 30 delovnih dni, če je predlagani pridobitelj ali odsvojitelj:

(a) reguliran ali ima sedež zunaj Unije;

(b) fizična ali pravna oseba, za katero ne velja nadzor po tej uredbi ali po direktivah 73/239/EGS, 85/611/EGS, 92/49/EGS, 2002/83/ES, 2003/41/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES, 2006/48/ES, 2009/65/ES ali 2010/…EU (AIFM).

5. Če se pristojni organ po opravljeni oceni odloči, da bo nasprotoval predlagani pridobitvi, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvesti predlaganega pridobitelja in poda razloge za svojo odločitev. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje se lahko na zahtevo predlaganega pridobitelja objavi izjava o razlogih za odločitev. Države članice lahko pristojnemu organu dovolijo objavo navedene izjave tudi brez zahteve predlaganega pridobitelja.

6. Če pristojni organ v ocenjevalnem obdobju ne nasprotuje predlagani pridobitvi, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

7. Pristojni organ lahko določi rok izvedbe predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljša.

8. Države članice ne smejo predpisati zahtev glede obveščanja pristojnih organov o neposrednih ali posrednih pridobitvah glasovalnih pravic ali deležev v kapitalu ter zahtev glede odobritve takih pridobitev s strani pristojnih organov, ki so strožje od zahtev iz te uredbe.

Člen 30 Ocena

1. Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 29(2) in informacij iz člena 29(3) pristojni organ zaradi zagotavljanja zanesljivega in preudarnega upravljanja CCP, v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva predlaganega pridobitelja na CCP oceni ustreznost predlaganega pridobitelja in finančno stabilnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:

(a) ugled in finančna stabilnost predlaganega pridobitelja;

(b) ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost CCP;

(c) ali bo CCP lahko izpolnila in še naprej izpolnjevala določbe te uredbe;

(d) ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje teroristov v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES[36] ali za poskus tega ali da predlagana pridobitev lahko poveča takšno tveganje.

Pristojni organ je pri ocenjevanju finančne stabilnosti predlaganega pridobitelja zlasti pozoren na vrsto poslov, ki jih ta pridobitelj opravlja in namerava opravljati v CCP, v kateri predlaga pridobitev.

Ob ocenjevanju zmožnosti upoštevanja določb te uredbe je pristojni organ zlasti pozoren na to, ali ima skupina, ki se ji bo CCP pridružila, urejeno strukturo, ki omogoča izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in določitev odgovornosti posameznih pristojnih organov.

2. Pristojni organ lahko nasprotuje predlagani pridobitvi le, če obstajajo razlogi za utemeljeno nasprotovanje na podlagi meril, navedenih v odstavku 1, ali če informacije, ki jih je posredoval predlagani pridobitelj niso popolne.

3. Države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim pristojnim organom, da preučujejo predlagane pridobitve v smislu gospodarskih potreb trga.

4. Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti pristojnim organom sočasno z obvestilom iz člena 29(2). Obseg zahtevanih informacij mora biti sorazmeren in prilagojen vrsti predlaganega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne smejo zahtevati informacij, ki za skrbno oceno niso pomembne.

5. Če je bil pristojni organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranih deležev v isti CCP, ne glede na člen 29(2), (3) in (4) vse predlagane pridobitelje obravnava na nediskriminatoren način.

6. Ustrezni pristojni organi se med seboj pri opravljanju ocenjevanja o vsem posvetujejo, če je predlagani pridobitelj:

(a) kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje, vzdrževalec trga, operater sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družba za upravljanje KNPVP ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov (AIFM) z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;

(b) nadrejeno podjetje kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbe za upravljanje KNPVP ali upravitelja alternativnih investicijskih skladov (AIFM) z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici;

(c) fizična ali pravna oseba, ki obvladuje kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje, vzdrževalca trga, operaterja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, družbo za upravljanje KNPVP ali upravitelja alternativnih investicijskih skladov (AIFM) z dovoljenjem za delovanje v drugi državi članici.

7. Pristojni organi brez neupravičenih zamud drug drugemu zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za oceno. V zvezi s tem pristojni organi drug drugemu sporočijo vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene pa na lastno pobudo. V odločitvi pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje CCP, v kateri naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se navedejo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil pristojni organ, odgovoren za predlaganega pridobitelja.

Člen 31 Navzkrižje interesov

1. CCP vzdržuje in uporablja učinkovito, pisno določeno organizacijsko in upravno ureditev, s pomočjo katere bo lahko ugotovila in obvladovala vsa morebitna navzkrižja interesov med sabo, vključno s svojimi vodji, zaposlenimi ali katero koli osebo, posredno ali neposredno povezano s CCP prek obvladovanja ali tesnih povezav, in svojimi klirinškimi člani ali strankami klirinških članov ali med njimi. Vzdržuje in izvaja primerne postopke reševanja navzkrižja interesov, če pride do njih.

2. Če organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih sprejme CCP za obvladovanje navzkrižij interesov, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti preprečili nevarnost škodovanja interesom klirinških članov ali strankam, CCP klirinškemu članu jasno razkrije splošno naravo ali vire navzkrižja interesov, preden sprejme novo transakcijo od navedenega klirinškega člana. Če stranka CCP ni znana, CCP obvesti klirinškega člana, katerega stranko to zadeva.

3. Če je CCP nadrejeno ali podrejeno podjetje, mora pisna ureditev upoštevati tudi vse okoliščine, ki so ali bi morale biti znane CCP in ki lahko povzročijo navzkrižje interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih podjetij, ki so njena podrejena podjetja ali nadrejeno podjetje.

4. Pisna ureditev, določena v skladu z odstavkom 1, obsega naslednje:

(a) okoliščine, ki pomenijo ali bi lahko pomenile navzkrižje interesov, ki bi lahko povzročilo resno tveganje za nastanek škode interesom enega ali več klirinških članov ali strank;

(b) postopke, ki jih je treba upoštevati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje teh navzkrižij.

5. CCP sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev kakršne koli zlorabe informacij iz svojih sistemov in prepreči uporabo teh informacij za potrebe drugih poslovnih dejavnosti. Občutljivih informacij, ki jih hrani CCP, ne sme nobena fizična ali pravna oseba, ki je podrejeno ali nadrejeno podjetje CCP, uporabiti v komercialne namene.

Člen 32 Neprekinjeno poslovanje

1. CCP sprejme, uveljavi in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja, s katerima bo zagotovila ohranitev delovanja svojih funkcij, pravočasno ponovno vzpostavitev delovanja in izpolnitev svojih obveznosti. Navedeni načrt mora ob motnji zagotoviti najmanj ponovno vzpostavitev vseh transakcij, s čimer bo CCP omogočil zanesljivo nadaljnje delovanje in dokončanje poravnave na predvideni datum.

2. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo najmanjši obseg vsebine načrta neprekinjenega poslovanja in najmanjši obseg storitev, ki naj jih zagotavlja načrt ponovne vzpostavitve delovanja.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe …/… [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 33 Zunanje izvajanje

1. Če CCP odda operativne funkcije, storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje, ostaja polno odgovorna za izvedbo vseh obveznosti, ki ji jih nalaga ta uredba, in mora ves čas upoštevati naslednje pogoje:

(a) zunanje izvajanje ne pomeni prenosa njenih obveznosti na drugega;

(b) odnos in obveznosti CCP do njenih klirinških članov ali, če je to ustrezno, njihovih strank ostane nespremenjen;

(c) pogoji za izdajo dovoljenja CCP se ne spremenijo;

(d) zunanje izvajanje ne preprečuje izvajanja nadzornih funkcij in funkcij pregledovanja;

(e) zunanje izvajanje CCP ne onemogoča uporabe potrebnih sistemov in kontrol za upravljanje tveganj, s katerim se sooči;

(f) CCP ohrani potrebno strokovno znanje za oceno kakovosti nudenih storitev ter organizacijske in kapitalske ustreznosti ponudnika storitev, za učinkovit nadzor zunaj izvajanih funkcij in upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem, ter neprenehoma nadzoruje navedene funkcije in upravlja ta tveganja;

(g) CCP ima neposreden dostop do pomembnih informacij o funkcijah, oddanih v zunanje izvajanje;

(h) ponudnik storitev sodeluje s pristojnim organom v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i) ponudnik storitev ščiti vse občutljive ali zaupne informacije v zvezi s CCP in njenimi klirinškimi člani ali strankami.

2. Pristojni organ od CCP zahteva, da v pisnem sporazumu jasno določi svoje pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti ponudnika storitev.

3. CCP pristojnemu organu na zahtevo predloži vse potrebne informacije, ki jih ta potrebuje za oceno upoštevanja zahtev te uredbe pri opravljanju dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

Poglavje 2 Pravila vodenja poslov

Člen 34 Splošne določbe

1. Pri opravljanju storitev za klirinške člane ali, če je to ustrezno, njihove stranke CCP ravna pošteno in strokovno ter v največjo korist klirinških članov ali strank in po načelih dobrega upravljanja tveganja.

2. CCP mora imeti pregledna pravila glede obravnavanja pritožb.

Člen 35 Zahteve za sodelovanje

1. CCP določi kategorije sprejemljivih klirinških članov in merila za sprejem. Navedena merila ne smejo biti diskriminatorna, morajo biti pregledna in objektivna ter tako zagotoviti pošten in odprt dostop do CCP ter da bodo imeli klirinški člani dovolj finančnih sredstev in operativnih zmogljivost, da bodo lahko izpolnjevali obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v CCP. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov namen obvladovanje tveganj CCP.

2. CCP zagotovi, da se merila iz odstavka 1 ves čas upoštevajo, in mora imeti pravočasen dostop do informacij, ki jih potrebuje za izdelavo ocene. CCP vsaj enkrat na leto temeljito preveri, ali njeni klirinški člani upoštevajo določbe tega člena.

3. Klirinški člani, ki obdelujejo transakcije v imenu svojih strank, imajo na razpolago potrebna dodatna finančna sredstva in operativne zmogljivosti za izvajanje te dejavnosti. Klirinški člani na zahtevo CCP obvestijo o merilih in ukrepih, ki jih sprejmejo, da svojim strankam omogočijo dostop do storitev CCP.

4. CCP sprejme objektivne in pregledne postopke za razrešitev in izstop klirinških članov, ki meril iz odstavka 1 ne izpolnjujejo več.

5. CCP lahko zavrne dostop klirinškemu članu, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1, le na podlagi pisne utemeljitve in celovite analize tveganja.

6. CCP lahko klirinškim članom naloži posebne dodatne zahteve, kot na primer (vendar ne izključno) sodelovanje v dražbah za pozicijo klirinškega člana, ki ne izpolnjuje pogojev. Navedene dodatne zahteve morajo biti sorazmerne s tveganjem, ki ga prinese klirinški član, in ne smejo omejiti sodelovanja na določene kategorije klirinških članov.

Člen 36 Preglednost

1. CCP javno objavi cene in pristojbine, povezane s storitvami, ki jih ponuja. Cene in pristojbine objavi za vsako posamezno storitev in funkcijo posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji upravičenosti do teh znižanj. Klirinškim članom in njihovim strankam omogoči ločen dostop do posameznih storitev.

2. CCP obvesti klirinške člane in stranke o tveganjih, povezanih s storitvami, ki jih ponuja.

3. CCP javno objavi informacije o cenah, potrebne za izračun njene izpostavljenosti do klirinških članov ob koncu dneva in količino obračunanih transakcij za vsak razred instrumentov.

Člen 37 Ločevanje in prenosljivost

1. CCP vodi evidence in račune, ki v vsakem trenutku in brez odlašanja omogočajo identifikacijo in ločevanje sredstev in pozicij enega klirinškega člana od sredstev in pozicij katerega koli drugega klirinškega člana ter od svojih sredstev.

2. CCP od vsakega klirinškega člana zahteva, da pri računih s CCP loči svoja sredstva in pozicije od sredstev in pozicij svojih strank. CCP strankam dopušča, da podrobneje ločujejo svoja sredstva in pozicije. CCP javno objavi tveganja in stroške, povezane z različnimi stopnjami ločevanja.

3. CCP poskrbi, da je mogoče (odvisno od stopnje ločevanja, ki ga stranka izbere) na zahtevo – v primeru vnaprej določenega sprožilnega dogodka brez soglasja klirinškega člana in v vnaprej določenem času prenosa – prenesti sredstva in pozicije na drugega klirinškega člana. Navedeni drugi klirinški član bo obvezan samo, če je že pred tem vstopil v pogodbeno razmerje za navedeni namen.

4. V primeru, da stranka ni izpostavljena neizpolnjevanju obveznosti klirinškega člana, prek katerega ima dostop do CCP, ali katere koli druge stranke, velja točka 6 dela 2 Priloge III k Direktivi 2006/48/ES.

5. Zahteve, določene v odstavkih 1 do 4, imajo prednost pred katerim koli zakonom ali drugim predpisom države članice, ki je v nasprotju z njimi in ki strankam preprečuje njihovo izpolnitev.

Poglavje 3 Bonitetne zahteve

Člen 38 Upravljanje izpostavljenosti

CCP čim bolj sproti meri in ocenjuje svojo likvidnost in kreditno izpostavljenost do vsakega klirinškega člana in, kjer je to primerno, do druge CCP, s katero ima sklenjen inteoperabilni dogovor. CCP ima pravočasen in nediskriminatoren dostop do ustreznih virov za oblikovanje cen za učinkovito merjenje svoje izpostavljenosti.

Člen 39 Zahteve po kritju

1. CCP določi, terja in pobira kritja za omejitev svoje kreditne izpostavljenosti, ki izhaja iz njenih klirinških članov in, kjer je to primerno, iz CCP, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti. Takšna kritja zadostujejo za kritje morebitnih izpostavljenosti, ki se po ocenah CCP lahko pojavijo do unovčenja zadevnih pozicij. Kritja so dovolj velika, da se lahko z njimi pokrijejo izgube v najmanj 99 odstotkih sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju, in zagotovijo, da ima CCP v celoti zavarovane svoje izpostavljenosti nasproti vsem svojim klirinškim članom in po potrebi nasproti CCP, s katerimi imajo sklenjen dogovor o interoperabilnosti, vsaj na dnevni osnovi.

2. CCP sprejme modele in parametre za določanje zahtev po kritju, ki zajemajo značilnosti tveganja produktov, pri katerih je bil opravljen kliring, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla. Modele in parametre potrdi pristojni organ ob upoštevanju skupnega mnenja kolegija iz člena 15.

3. CCP terja in pobira kritja čez dan, vsaj takrat, ko so kršeni vnaprej določeni pragi.

4. CCP loči kritja, ki jih nakažejo posamezni klirinški člani in, kadar je primerno, CCP, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ter zagotovi, da so knjižena kritja zaščitena pred neizpolnjevanjem obveznosti drugih klirinških članov, institucij, kjer so deponirana, ali pred neizpolnjevanjem obveznosti same CCP in pred drugimi možnimi izgubami, ki jih CCP lahko utrpi.

5. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo ustrezni odstotek in časovno obdobje, kot je navedeno v odstavku 1, ki ju je treba upoštevati za različne razrede finančnih instrumentov.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 40 Jamstveni sklad

1. CCP vzdržuje jamstveni sklad za kritje izgub, ki izhajajo iz neplačil, vključno z začetkom postopka zaradi nesolvetnosti enega ali več klirinških članov.

2. CCP določi najnižji znesek prispevkov v jamstveni sklad in merila za izračun prispevkov za posameznega klirinškega člana. Prispevki so sorazmerni izpostavljenosti posameznega klirinškega člana, da se s prispevki v jamstveni sklad CCP omogoči vsaj to, da lahko ta vzdrži neplačila klirinškega člana, do katerega ima največjo izpostavljenost, ali neplačila drugega in tretjega največjega klirinškega člana, če je vsota njune izpostavljenosti večja.

3. CCP lahko ustanovi več jamstvenih skladov za različne razrede instrumentov, pri katerih izvaja kliring.

Člen 41 Druge kontrole tveganja

1. Poleg kapitala, zahtevanega v členu 12, CCP zagotovi, da ima dovolj razpoložljivih finančnih sredstev za kritje morebitnih izgub, ki presegajo izgube, ki se krijejo z zahtevanimi kritji in iz jamstvenega sklada. Ta sredstva lahko vključujejo katere koli druge klirinške sklade, ki jih zagotovijo klirinški člani ali druge stranke, dogovore o delitvi izgube, ureditev zavarovanja, lastna sredstva CCP, jamstva nadrejenega podjetja ali podobna kritja. Ta sredstva so CCP prosto na voljo in se ne smejo uporabiti za kritje izgub iz poslovanja.

2. CCP pripravi scenarije skrajnih, vendar možnih tržnih pogojev, ki vključujejo najbolj nestanovitna obdobja, ki so jih doživeli trgi, za katere CCP opravlja svoje storitve. Jamstveni sklad iz člena 40 in druga finančna sredstva iz odstavka 1 morajo CCP kadar koli omogočiti, da vzdrži neplačila dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost, ter nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje tržne likvidnosti.

3. CCP pridobi potrebne kreditne linije ali podobne možnosti za kritje svojih likvidnostnih potreb, če finančna sredstva, ki jih ima na voljo, niso takoj na razpolago. Posamezen klirinški član, nadrejeno ali podrejeno podjetje klirinškega člana ne sme zagotavljati več kot 25 odstotkov kreditnih linij, ki jih potrebuje CCP.

4. CCP lahko od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, zahteva zagotovitev dodatnih sredstev v primeru neplačila drugega klirinškega člana. Klirinški člani CCP imajo omejene izpostavljenosti do CCP.

5. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo skrajne razmere iz odstavka 2, ki jih mora CCP vzdržati.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi 7 do 7d Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 42 Kaskadni pristop k neplačilom

1. CCP za pokritje izgub uporabi kritja, nakazana s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, preden uporabi druga finančna sredstva.

2. Kadar kritja, nakazana s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, ne zadostujejo za pokritje izgub, ki bremenijo CCP, ta za pokritje teh izgub uporabi v jamstveni sklad vplačani prispevek člana, ki je v zaostanku s plačili.

3. CCP uporabi prispevke iz jamstvenega sklada in druge prispevke klirinških članov, ki niso v zaostanku s plačili, šele potem, ko izčrpa prispevke članov, ki so v zaostanku s plačili, in po potrebi lastna sredstva iz člena 41(1).

4. CCP ne sme uporabiti kritij, nakazanih s strani klirinških članov, ki niso v zaostanku s plačili, za pokrivanje izgub, nastalih zaradi neplačila drugega klirinškega člana.

Člen 43 Zahteve glede zavarovanja s premoženjem

1. CCP sprejme za kritje izpostavljenosti do svojih klirinških članov le visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. Za vrednosti sredstev uporablja ustrezne odbitke, ki odražajo možnost, da se njihova vrednost zmanjša v obdobju med zadnjim prevrednotenjem in časom verjetne likvidacije. Pri določanju sprejemljivega zavarovanja in ustreznih odbitkov CCP upošteva likvidnostno tveganje zaradi neizpolnjevanja obveznosti udeleženca na trgu in tveganje koncentracije pri določenih sredstvih.

2. CCP lahko, kadar je to primerno in dovolj preudarno, kot zavarovanje za pokritje zahtev po kritju sprejme osnovno finančno sredstvo izvedenega finančnega instrumenta ali finančni instrument, iz katerega izhaja izpostavljenost CCP.

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vrsto zavarovanja, ki se lahko šteje za visoko likvidno, in odbitke iz odstavka 1.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA po posvetovanju z ESCB in EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 44 Naložbena politika

1. CCP svoja finančna sredstva vlaga samo v visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem. Naložbe so takšne, da jih je mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom.

2. Finančni instrumenti, uporabljeni kot kritja, se deponirajo pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki CCP zagotavljajo nediskriminatoren dostop in popolno zaščito teh instrumentov. CCP ima na zahtevo takojšen dostop do finančnih instrumentov.

3. CCP svojega kapitala ali zneskov, ki izhajajo iz zahtev, navedenih v členih 39, 40 in 41, ne vlaga v svoje vrednostne papirje ali vrednostne papirje svojega nadrejenega ali podrejenega podjetja.

4. CCP pri svojih naložbenih odločitvah upošteva svojo celotno izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja do posameznih dolžnikov in zagotovi, da njena celotna izpostavljenost do posameznega dolžnika ostaja v sprejemljivih mejah koncentracije.

5. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo visoko likvidne finančne instrumente iz odstavka 1 in omejitve koncentracije iz odstavka 4.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 45 Postopki v primeru neplačil

1. CCP ima vzpostavljene postopke za primer, ko klirinški član ne izpolnjuje zahtev iz člena 35 v roku in v skladu s postopki, ki jih je določila CCP. CCP opredeli postopke, ki jih je treba uporabiti, če ne ugotovi plačilne nesposobnosti klirinškega člana.

2. CCP takoj sprejme ukrepe za omejitev izgub in likvidnostnih pritiskov, ki so posledica neizpolnjevanja obveznosti, in zagotovi, da zaprtje katere koli pozicije klirinškega člana ne povzroči motenj v njenem delovanju ali ne izpostavi klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, izgubam, ki jih ti ne morejo predvideti ali nadzorovati.

3. CCP nemudoma obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ nemudoma obvesti organ, odgovoren za nadzor klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, če CCP meni, da klirinški član ne bo mogel izpolniti svojih prihodnjih obveznosti, in ko CCP namerava prijaviti njegovo neizpolnjevanje obveznosti.

4. CCP zagotovi, da so njeni postopki v primeru neplačil izvršljivi. Sprejeti mora vse primerne ukrepe, da si zagotovi zakonska pooblastila za likvidacijo lastniških pozicij klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in za prenos ali likvidacijo pozicij stranke klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

Člen 46 Pregled modelov, testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj

1. CCP redno pregleduje sprejete modele in parametre za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja. Modele izpostavlja strogemu in pogostemu testiranju v izjemnih situacijah, da oceni njihovo odpornost na izjemne, vendar verjetne tržne razmere, in izvaja testiranje za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije. CCP o rezultatih opravljenih testov obvesti pristojni organ in preden sprejme kakršne koli spremembe modelov in parametrov, pridobi njegovo potrditev.

2. CCP redno testira ključne vidike svojih postopkov v primeru neplačil in sprejme vse primerne ukrepe, da postopke razumejo vsi klirinški člani in da ima vzpostavljene vse ustrezne mehanizme za odziv v primeru neplačila.

3. CCP javno razkrije ključne informacije o modelu upravljanja tveganja in predpostavke, sprejete za izvajanje testiranj v izjemnih situacijah iz odstavka 1.

4. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo naslednje:

(a) vrsto testov, ki jih je treba izvesti za različne razrede finančnih instrumentov in portfeljev;

(b) vključenost klirinških članov ali drugih strank v testiranje;

(c) pogostnost testiranj;

(d) časovna obdobja testiranj;

(e) ključne informacije iz odstavka 3.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA po posvetovanju z EBA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 47 Poravnava

1. CCP za poravnavo svojih transakcij uporabi denar centralne banke, kadar je to mogoče. Kadar denar centralne banke ni dostopen, se sprejmejo ukrepi za strogo omejitev kreditnega in likvidnostnega tveganja.

2. CCP jasno navede svoje obveznosti v zvezi z izročitvijo finančnih instrumentov, vključno s tem, ali mora finančni instrument izročiti ali sprejeti oziroma ali udeležencem povrne izgube, ki nastanejo pri dobavi.

3. Kadar mora CCP izročiti ali sprejeti finančne instrumente, z uporabo mehanizmov dostave proti plačilu v največji možni meri odpravi glavno tveganje.

Naslov V Dogovori o interoperabilnosti

Člen 48 Dogovori o interoperabilnosti

1. CCP lahko sklene dogovor o interoperabilnosti z drugo CCP, kadar so izpolnjene zahteve iz členov 49 in 50.

2. Pri sklepanju dogovora o interoperabilnosti z drugo CCP za namen zagotavljanja storitev za določeno mesto trgovanja ima CCP nediskriminatoren dostop do podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij s tega mesta trgovanja, in do ustreznega sistema poravnave.

3. Sklepanje dogovora o interoperabilnosti ali dostopanje do vira podatkov ali sistema poravnave iz odstavkov 1 in 2 je lahko posredno ali neposredno omejeno samo za namen nadzora tveganja, ki izhaja iz tega dogovora ali dostopa.

.

Člen 49 Upravljanje tveganja

1. CCP, ki sklenejo dogovor o interoperabilnosti:

(a) vzpostavijo ustrezne politike, postopke in sisteme za učinkovito ugotavljanje, spremljanje in upravljanje dodatnih tveganj, ki izhajajo iz dogovora, da lahko pravočasno izpolnijo svoje obveznosti;

(b) se sporazumejo glede svojih pravic in obveznosti, vključno z veljavno zakonodajo, ki ureja njihove odnose;

(c) ugotavljajo, spremljajo in učinkovito upravljajo kreditna in likvidnostna tveganja, tako da neizpolnjevanje obveznosti klirinškega člana ene CCP ne vpliva na interoperabilno CCP;

(d) ugotavljajo, spremljajo in obravnavajo morebitne medsebojne odvisnosti in korelacije, ki izhajajo iz dogovora o interoperabilnosti ter lahko vplivajo na kreditna in likvidnostna tveganja, povezana s koncentracijami klirinških članov in združenimi finančnimi sredstvi.

CCP za namene točke (b) uporabljajo enaka pravila o trenutku vstopa nalogov za prenos v njihove sisteme in trenutku nepreklicnosti, kot je določeno v Direktivi 98/26/ES, kjer je to ustrezno.

Za namene točke (c) se v pogojih dogovora opredeli postopek za upravljanje posledic neizpolnjevanja obveznosti, kadar ena od CCP, s katero je sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ne izpolni svojih obveznosti.

Za namene točke (d) imajo CCP močan nadzor nad ponovnim zajamčenjem zavarovanja klirinških članov v okviru dogovora, če to dovoljujejo njihovi pristojni organi. Dogovor navaja, kako se obravnavajo ta tveganja ob upoštevanju zadostnega kritja in potrebe po omejitvi negativnih vplivov.

2. Kadar se modeli upravljanja tveganja, ki jih CCP uporabljajo za kritje svoje izpostavljenosti do svojih klirinških članov in svojih medsebojnih izpostavljenosti, razlikujejo, CCP te razlike opredelijo, ocenijo tveganja, ki bi lahko iz tega izvirala, in sprejmejo ukrepe, vključno z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev, ki omejijo njihov vpliv na dogovor o interoperabilnosti in njihove morebitne posledice v smislu tveganj negativnih vplivov, ter zagotovijo, da te razlike ne vplivajo na zmožnost posamezne CCP za obvladovanje posledic neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana.

Člen 50 Odobritev dogovora o interoperabilnosti

1. Dogovor o interoperabilnosti morajo predhodno odobriti pristojni organi vključenih CCP. Uporablja se postopek iz člena 13.

2. Pristojni organi odobrijo dogovor o interoperabilnosti le, če so zahteve iz člena 49 izpolnjene, če tehnični pogoji za kliring transakcij v skladu s pogoji dogovora omogočajo nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov in če dogovor ne zmanjša učinkovitosti nadzora.

3. Kadar pristojni organ meni, da zahteve iz odstavka 2 niso izpolnjene, drugim pristojnim organom in zadevnim CCP posreduje pisno razlago s tveganji povezanih pomislekov. Obvesti tudi organ ESMA, ki izda mnenje o dejanski veljavnosti s tveganjem povezanih pomislekov kot razlogih za zavrnitev dogovora o interoperabilnosti. Mnenje organa ESMA se da na voljo vsem zadevnim CCP. Kadar se ocena organa ESMA razlikuje od ocene zadevnega pristojnega organa, slednji ob upoštevanju mnenja organa ESMA ponovno preuči svoje stališče.

4. Organ ESMA do 30. junija 2012 izda smernice ali priporočila za vzpostavitev doslednega, učinkovitega in uspešnega ocenjevanja dogovorov o interoperabilnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 8 Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Naslov VI Registracija in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov

Poglavje 1 Pogoji in postopki za registracijo repozitorija sklenjenih poslov

Člen 51 Registracija repozitorija sklenjenih poslov

1. Repozitorij sklenjenih poslov se registrira pri organu ESMA za namene člena 6.

2. Da se lahko registrira, mora biti repozitorij sklenjenih poslov pravna oseba s sedežem v Uniji in izpolnjevati zahteve iz naslova VII.

3. Registracija repozitorija sklenjenih poslov velja za celotno ozemlje Unije.

4. Registrirani repozitorij sklenjenih poslov ves čas izpolnjuje začetne pogoje za registracijo. Repozitorij sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja organu ESMA sporoči vse pomembne spremembe pogojev za registracijo.

Člen 52 Vloga za registracijo

1. Repozitorij sklenjenih poslov predloži svojo vlogo za registracijo organu ESMA.

2. Organ ESMA v desetih delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Če vloga ni popolna, organ ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

Ko organ ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo pri organu ESMA iz odstavka 1.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

4. Za zagotovitev enotne uporabe odstavka 1 je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih standardov, ki določajo obliko vloge za registracijo pri organu ESMA.

Izvedbeni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členom 7e Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih standardov.

Člen 53 Preučitev vloge

1. Organ ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz tretjega pododstavka člena 52(2) preuči vlogo za registracijo na podlagi skladnosti repozitorija sklenjenih poslov z zahtevami iz členov 64 do 67 in sprejme izčrpno obrazloženo odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije.

2. Odločitev, ki jo organ ESMA izda v skladu s členom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju.

Člen 54 Uradno obvestilo o odločitvi

1. Ko organ ESMA sprejme odločitev o registraciji, zavrnitvi registracije ali razveljavitvi registracije, o tem v petih delovnih dneh obvesti repozitorij sklenjenih poslov z izčrpno obrazložitvijo odločitve.

2. Organ ESMA vse odločitve iz odstavka 1 sporoči Komisiji.

3. Organ ESMA na svoji spletni strani objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih dneh po sprejetju odločitve iz odstavka 1.

Člen 55 Denarne kazni

1. Na zahtevo organa ESMA lahko Komisija s sklepom repozitoriju sklenjenih poslov naloži denarno kazen, kadar ta namerno ali iz malomarnosti krši člene 63(1), 64, 65, 66 ter odstavka 1 in 2 člena 67 te uredbe.

2. Naložene denarne kazni iz odstavka 1 so odvračilne in sorazmerne z naravo in resnostjo kršitve, trajanjem kršitve in ekonomsko močjo zadevnega repozitorija sklenjenih poslov. Višina naložene denarne kazni ne sme presegati 20 odstotkov letnega dohodka ali prometa repozitorija sklenjenih poslov v preteklem poslovnem letu.

3. Če si repozitorij sklenjenih poslov s kršitvijo posredno ali neposredno pridobi izmerljivo finančno korist, mora biti višina naložene denarne kazni ne glede na odstavek 2 najmanj enaka tej koristi.

4. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) podrobna merila za določanje višine denarne kazni;

(b) postopke za poizvedbe, povezane ukrepe in poročanje ter pravila postopkov za odločanje, vključno z določbami o pravicah do obrambe, dostopu do spisa, pravnem zastopstvu in zaupnosti, začasnimi določbami ter določanjem višine denarnih kazni in njenega pobiranja.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji najpozneje do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Člen 56 Periodične denarne kazni

1. Na zahtevo organa ESMA lahko Komisija s sklepom naloži periodične denarne kazni vsem osebam, ki so zaposlene v repozitoriju sklenjenih poslov ali delujejo za repozitorij sklenjenih poslov ali so z njim povezane, z namenom:

(a) odprave kršitev;

(b) predložitve popolnih in točnih podatkov, ki jih organ ESMA zahteva v skladu s členom 61(2);

(c) privolitve v preiskavo in zlasti predložitve popolnih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega potrebnega materiala ter dopolnitve in popravljanja drugih informacij, predloženih v okviru preiskave, ki jo sproži organ ESMA v skladu s členom 61(2);

(d) privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem, ki ga odredi organ ESMA v skladu s členom 61(2).

2. Te periodične denarne kazni morajo biti učinkovite in sorazmerne. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude. Ta ne sme presegati 5 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu in se izračuna od datuma, navedenega v sklepu.

Člen 57 Zaslišanje zadevnih oseb

1. Pred sprejetjem sklepa o naložitvi denarne kazni ali periodične denarne kazni, kot je določeno v členih 55 in 56, da Komisija zadevnim osebam možnost obrazložitve zadev, ki jim Komisija ugovarja.

Sklepi Komisije temeljijo samo na ugovorih, na katere so osebe imele možnost podati pojasnila.

2. Pravica zadevnih oseb do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje.

Tem osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis Komisije, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije in notranje dokumente Komisije.

Člen 58 Skupne določbe za denarne kazni in periodične denarne kazni

1. Komisija javnosti razkrije vse denarne kazni in periodične denarne kazni, ki jih je naložila v skladu s členoma 55 in 56.

2. Denarne kazni in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 55 in 56, so upravne narave.

Člen 59 Preverjanje s strani Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je Komisija naložila plačilo denarne kazni ali periodične denarne kazni. Sodišče lahko naloženo denarno kazen ali periodično denarno kazen razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 60 Razveljavitev registracije

1. Organ ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov v vseh naslednjih okoliščinah:

(a) če se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b) če je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c) če repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bil registriran;

(d) če je repozitorij sklenjenih poslov resno ali večkrat kršil določbe te uredbe.

2. Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij sklenjenih poslov izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od organa ESMA zahteva, da preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije izpolnjeni. Če se organ ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, mora odločitev v celoti utemeljiti.

Člen 61 Nadzor repozitorijev sklenjenih poslov

1. Organ ESMA nadzoruje uporabo členov 64 do 67.

2. Za izvedbo nalog iz členov 51 do 60, 62 in 63 ima organ ESMA naslednje pristojnosti:

(a) ima dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in lahko prejme ali si priskrbi njihovo kopijo;

(b) od katere koli osebe zahteva informacije ter jo po potrebi prikliče in zasliši, da pridobi informacije;

(c) opravlja inšpekcijske preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(d) zahteva evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

Poglavje 2 Odnosi s tretjimi državami

Člen 62 Mednarodni sporazumi

Kjer je to primerno, Komisija Svetu predloži predloge za pogajanja o mednarodnih sporazumih z eno ali več tretjimi državami glede medsebojnega dostopa do informacij o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC ter izmenjave informacij o teh pogodbah, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v tretjih državah, kadar so te informacije pomembne za opravljanje dolžnosti pristojnih organov v skladu s to uredbo.

Člen 63 Enakovrednost in priznavanje

1. Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi lahko svoje storitve in dejavnosti izvaja za subjekte s sedežem v Uniji za namene člena 6 le, če ga je priznal organ ESMA.

2. Organ ESMA prizna repozitorij sklenjenih poslov iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) repozitorij sklenjenih poslov ima v tej tretji državi dovoljenje in je tam predmet učinkovitega nadzora;

(b) Komisija je sprejela sklep v skladu z odstavkom 3;

(c) Unija je sklenila mednarodni sporazum s to tretjo državo, kot je navedeno v členu 62;

(d) v skladu z odstavkom 4 so bili sprejeti dogovori o sodelovanju, da se organom Unije zagotovi neposreden in stalen dostop do vseh potrebnih informacij.

3. Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom iz člena 69(2), da pravne in nadzorne ureditve v tretji državi zagotavljajo, da repozitoriji sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje ali so v njej registrirani, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz te uredbe, in da so ti repozitoriji sklenjenih poslov predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

4. Organ ESMA sklene dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri se štejejo za enakovredne tej uredbi v skladu z odstavkom 3. Takšni dogovori zagotavljajo, da imajo organi Unije neposreden in stalen dostop do vseh informacij, potrebnih za opravljanje svojih nalog. Ti dogovori določajo vsaj:

(a) mehanizem za izmenjavo informacij med organom ESMA, drugimi organi Unije, ki izvajajo naloge v skladu s to uredbo, in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav;

(b) postopke v zvezi s usklajevanjem nadzorniških dejavnosti.

Naslov VII Zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

Člen 64 Splošne zahteve

1. Repozitorij sklenjenih poslov ima zanesljive ureditve upravljanja, ki vključujejo jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi in ustreznimi mehanizmi notranjega nadzora, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki, ki preprečujejo razkritje zaupnih informacij.

2. Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi ustrezne politike in postopke, ki bodo dovolj učinkoviti za zagotovitev svoje skladnosti z vsemi določbami te uredbe ter njihovega izpolnjevanja s strani vodij in zaposlenih.

3. Repozitorij sklenjenih poslov vzdržuje in vodi ustrezno organizacijsko strukturo za zagotovitev svojega neprekinjenega in pravilnega delovanja pri opravljanju svojih storitev in dejavnosti. V ta namen uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

4. Višje vodstvo in člani upravnega odbora repozitorija sklenjenih poslov morajo imeti zadostne ugled in izkušnje, da lahko zagotovijo zanesljivo in preudarno upravljanje repozitorija sklenjenih poslov.

5. Repozitorij sklenjenih poslov ima objektivne, nediskriminatorne in javno razkrite zahteve za dostop in udeležbo. Merila, ki omejujejo dostop, so dovoljena le, če je njihov namen nadzorovati tveganje za podatke, ki jih vsebuje repozitorij sklenjenih poslov.

6. Repozitorij sklenjenih poslov javno objavi cene in pristojbine, povezane s storitvami, ki jih ponuja. Cene in pristojbine se objavijo za vsako posamezno storitev in funkcijo posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji upravičenosti do teh znižanj. Repozitorij omogoča poročevalcem ločen dostop do specifičnih storitev. Cene in pristojbine, ki jih repozitorij sklenjenih poslov zaračuna, so vezane na stroške.

Člen 65 Operativna zanesljivost

1. Repozitorij sklenjenih poslov ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov. Taki sistemi morajo biti zanesljivi in varni ter imeti ustrezne zmogljivosti za obdelavo prejetih podatkov.

2. Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja, katerih cilj je zagotoviti ohranjanje funkcij, pravočasno obnovitev delovanja in izpolnitev obveznosti repozitorija sklenjenih poslov. Takšen načrt mora predvidevati vsaj vzpostavitev rezervnih zmogljivosti.

Člen 66 Varovanje in evidentiranje

1. Repozitorij sklenjenih poslov zagotovi zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih na podlagi člena 6.

2. Repozitorij sklenjenih poslov takoj evidentira informacije, prejete v skladu s členom 6, in jih hrani vsaj deset let po prenehanju ustreznih pogodb. Za dokumentiranje sprememb shranjenih podatkov uporabi pravočasne in učinkovite postopke evidentiranja.

3. Repozitorij sklenjenih poslov izračuna pozicije po razredu izvedenih finančnih instrumentov in po poročevalcu na podlagi podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so mu sporočene v skladu s členom 6.

4. Repozitorij sklenjenih poslov pogodbenim strankam vedno dovoli dostop do podatkov o tej pogodbi in njihovo popravljanje.

5. Repozitorij sklenjenih poslov sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev zlorabe informacij v svojih sistemih in preprečuje uporabo teh informacij za namene drugih poslovnih dejavnosti.

Zaupnih informacij, evidentiranih v enem repozitoriju sklenjenih poslov, nobena druga fizična ali pravna oseba, ki je nadrejeno ali podrejeno podjetje repozitorija sklenjenih poslov, ne uporablja v komercialne namene.

Člen 67 Preglednost in razpoložljivost podatkov

1. Repozitorij sklenjenih poslov objavi v zvezi s pogodbami, ki so mu bile sporočene, skupne pozicije po razredu izvedenih finančnih instrumentov.

2. Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom:

(a) organu ESMA;

(b) pristojnim organom, ki nadzorujejo podjetja, za katere velja obveznost poročanja v skladu s členom 6;

(c) pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CCP do repozitorija sklenjenih poslov;

(d) ustreznim centralnim bankam ESCB.

3. Organ ESMA deli informacije, potrebne za opravljanje nalog, z drugimi ustreznimi organi.

4. Komisija je pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o informacijah iz odstavkov 1 in 2.

Regulativni tehnični standardi iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s členi [7 do 7d] Uredbe .../... [Uredba ESMA].

Organ ESMA Komisiji najpozneje do 30. junija 2012 predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov.

Naslov VIII Prehodne in končne določbe

Člen 68 Poročila in pregled

1. Komisija najpozneje do 31. decembra 2013 pregleda institucionalne in nadzorne ureditve v skladu z naslovom III ter zlasti vlogo in odgovornosti organa ESMA ter poroča o njih. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

Komisija v sodelovanju z organom ESMA in zadevnimi sektorskimi organi do istega datuma oceni sistemski pomen transakcij nefinančnih podjetij z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

2. Organ ESMA Komisiji predloži poročila o uporabi obveznosti kliringa iz naslova II in o razširitvi področja uporabe dogovorov o interoperabilnosti iz naslova V na transakcije v razredih finančnih instrumentov, ki niso prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga.

Ta poročila se posredujejo Komisiji najpozneje do 30. septembra 2014.

3. Komisija v sodelovanju z državami članicami in organom ESMA ter po tem, ko zahteva oceno od ESCB, pripravi letno poročilo, v katerem oceni morebitno sistemsko tveganje in stroškovne posledice dogovorov o interoperabilnosti.

V poročilu se osredotoči vsaj na število in zapletenost takšnih dogovorov ter ustreznost sistemov in modelov za upravljanje tveganja. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

ESCB Komisiji predloži svojo oceno o morebitnem sistemskem tveganju in stroškovnih posledicah dogovorov o interoperabilnosti.

Člen 69 Postopki odbora

1. Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES[37].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

3. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 70 Sprememba Direktive 98/26/ES

V členu 9(1) se doda naslednji pododstavek:

„Če upravljavec sistema drugemu upravljavcu sistema v okviru interoperabilnega sistema zagotovi dodatno jamstvo, potem postopek zaradi nesolventnosti proti sprejemnemu upravljavcu sistema ne vpliva na pravice posredovalnega upravljavca sistema.“

Člen 71 Prehodne določbe

1. CCP, ki je v svoji državi članici, v kateri ima sedež, dobila dovoljenje za opravljanje storitev pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, zaprosi za dovoljenje za namene te uredbe najpozneje do [ 2 leti po začetku veljavnosti ].

2. O pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so bile sklenjene pred datumom uporabe te uredbe, se poroča v repozitorij sklenjenih poslov v 120 dneh od datuma, ko je organ ESMA registriral repozitorij sklenjenih poslov za zadevno vrsto pogodbe.

Člen 72 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V […],

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM(2009) 114.http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0114:FIN:SL:PDF.

[2] „Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov“, COM(2009)332. Dokument je na voljo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0332:FIN:EN:PDF.

[3] Sporočilo spremlja delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje pregled (i) trga izvedenih finančnih instrumentov in (ii) segmentov trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter oceno učinkovitosti trenutnih ukrepov za zmanjšanje tveganj, predvsem v zvezi s CDS. Dokument je na voljo na http://ec.europa.eu/internal_market/docs/derivatives/report_en.pdf.

[4] „Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov: Prihodnji ukrepi politike“ – COM(2009)563. Na voljo na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0563:FIN:EN:PDF.

[5] http://www.g20.org/Documents/pittsburgh_summit_leaders_statement_250909.pdf.

[6] Pismo o zavezi in seznam podpisnikov pisma je na voljo na spletni strani GD MARKT http://ec.europa.eu/internal_market/financial-markets/derivatives/index_en.htm#cds.

[7] Evropska centralna banka, Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbor evropskih bančnih nadzornikov in Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine.

[8] Autorité des marchés financiers (organ za finančne trge), Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (zvezni urad za nadzor finančnih storitev) in Financial Services Authority (organ za finančne storitve).

[9] Committee on Payment and Settlement Systems (Odbor za plačilne in poravnalne sisteme) ter International Organisation of Securities Commissions (Mednarodna organizacija komisij za vrednostne papirje).

[10] Commodity Futures Trading Commission (Komisija za blagovne terminske posle) in Securities and Exchange Commission (Komisija za vrednostne papirje in borzo).

[11] http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2009/derivatives_en.htm.

[12] http://circa.europa.eu/Public/irc/markt/markt_consultations/library?l=/financial_services/derivatives_ derivatives&vm=detailed&sb=Title.

[13] http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2009/derivatives/summaryderivcons_en.pdf.

[14] Posnetki in dokumenti s konference so na voljo na spletni strani GD MARKT http://ec.europa.eu/internal_market/financial-markets/derivatives/index_en.htm#conference.

[15] Odgovori, ki niso zaupne narave, so na voljo na:http://circa.europa.eu/Public/irc/markt/markt_consultations/library?l=/financial_services/infrastructures&vm=detailed&sb=Title.

[16] Poročilo o oceni učinka je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/internal_market/financial-markets/index_en.htm.

[17] UL C , , str. .

[18] „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ – (COM 2009) 114 konč.;

[19] „Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov“ – (COM 2009) 332 konč.;

[20] „Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov: Prihodnji ukrepi politike“– (COM 2009) 563 konč.;

[21] UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[22] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[23] UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

[24] UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

[25] UL L 235, 23.9.2003, str. 10.

[26] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[27] UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

[28] http://ec.europa.eu/internal_market/financial-markets/docs/code/code_en.pdf.

[29] UL L 281, 23.1.1995, str. 31.

[30] Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) centralnih bank skupine desetih držav in Tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev.

[31] Evropski sistem centralnih bank in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje.

[32] UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

[33] UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

[34] UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

[35] UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[36] UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

[37] UL L 191, 13.7.2001, str. 45.