[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 5.7.2010

COM(2010)358 konč.

2010/0192 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Splošno ozadje in razlogi za predlog

Svet je v skladu s členom 62(2)(b)(i) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001[1] o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (t. i. negativni seznam), in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (t. i. pozitivni seznam). Člen 61 Pogodbe ES je uvrščal ta seznama med spremljajoče ukrepe, ki so neposredno povezani s prostim gibanjem oseb na območju svobode, varnosti in pravice.

Določitev tistih tretjih držav in ozemelj, katerih državljani morajo imeti vizum, in tistih, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, je urejena s premišljeno, na konkretnih primerih utemeljeno presojo različnih meril, povezanih med drugim z nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo ter zunanjimi odnosi Evropske unije s tretjimi državami in ozemlji, pri čemer se upoštevajo tudi posledice za regionalno povezanost in vzajemnost. Glede na merili javnega reda in nezakonitega priseljevanja bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi varnosti potnih dokumentov, ki jih izdajajo zadevne tretje države in ozemlja.

Ker se bodo merila iz Uredbe (ES) št. 539/2001 v razmerju do tretjih držav in ozemelj sčasoma morda spremenila, bi morala biti sestava negativnega in pozitivnega seznama predmet rednega pregleda. V akcijskem načrtu za boj proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi, ki ga je Evropska unija sprejela na zasedanju Evropskega sveta v Sevilli leta 2002, je bila prvič poudarjena potreba po letnem pregledu obeh seznamov tretjih držav in ozemelj, ki sta priložena Uredbi.

Zato je bila Uredba (ES) št. 539/2001 od sprejetja šestkrat spremenjena[2], nazadnje v zvezi z rezultati dialogov o liberalizaciji vizumskega režima s prenosom treh držav Zahodnega Balkana na pozitivni seznam. Malo več kot dve leti po sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 1932/2006[3] je bilo treba seznama, priložena Uredbi (ES) št. 539/2001, ponovno na splošno oceniti v zvezi z ustreznimi zgoraj navedenimi merili iz Uredbe.

Cilj tega rednega pregleda Uredbe je:

zagotoviti, da je sestava seznamov tretjih držav in ozemelj skladna z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe, zlasti kar zadeva merila nezakonitega priseljevanja, javnega reda in zunanjih odnosov, ter države po potrebi prenesti iz ene priloge v drugo;

zagotoviti, da Uredba v skladu s členom 77(2)(a) PDEU natančno določa, ali mora državljan tretje države ali ozemlja imeti vizum ali je izvzet iz te obveznosti.

Komisija bo predložila še en predlog spremembe Uredbe št. 539/2001, da se vključijo morebitni rezultati tekočih dialogov glede vizumov z Albanijo ter Bosno in Hercegovino.

2. Elementi predloga

V skladu s pristopom, uporabljenim pri prejšnjih spremembah Uredbe (ES) št. 539/2001, je Komisija za namene rednega pregleda vprašala države članice, ali veljavni prilogi k Uredbi še vedno ustrezata merilom iz Uredbe. Države članice niso predlagale nobenega prenosa tretjih držav in ozemelj s pozitivnega na negativni seznam. Komisija je prejela samo predloge za prenos z negativnega na pozitivni seznam (Tajvan, Trinidad in Tobago, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Belize, Dominika, Grenada, Marshallovi otoki, Mikronezija in Palau). Podatki, ki so jih posredovale države članice (Komisija je prejela 25 odgovorov), so bili analizirani z drugimi podatki in statistikami, posredovanimi v okviru CIREFI (Center za obveščanje, študij in izmenjavo podatkov o prečkanju meja in priseljevanju). Na podlagi analize teh podatkov je Komisija ugotovila naslednje.

2.1. Prenos Tajvana na pozitivni seznam

Za Tajvan sta značilna visok dohodek na prebivalca (30 100 USD) in politična stabilnost (četrte neposredne predsedniške volitve po odpravi vojaške uprave leta 1987 so potekale marca 2008). Kljub temu, da EU Tajvana ne priznava kot suvereno državo in z njim nima diplomatskih ali uradnih odnosov, ima redne stike s tajvanskimi organi ter z njimi sodeluje na gospodarskem, trgovinskem, raziskovalnem, znanstvenem in tehnološkem, izobraževalnem in kulturnem ter okoljskem področju. Posledično je EU največji tuji vlagatelj na Tajvanu.

Kar zadeva politične vidike, so razprave v zadevnih političnih skupinah Sveta marca 2009 dale jasen politični signal, da bo EU pri naslednji spremembi Uredbe podprla prošnjo Tajvana in njegovim državljanom omogočila potovanje brez vizuma. Šteje se, da bi imel prenos Tajvana na pozitivni seznam ugodne gospodarske učinke na odnose med EU in Tajvanom, saj je Tajvan pomemben trgovinski partner EU (19. največji trgovinski partner). EU je trenutno pomemben cilj tajvanskih državljanov, ki potujejo v tujino. Združeno kraljestvo je tajvanskim državljanom odobrilo potovanje brez vizuma marca 2009, Irska pa julija 2009.

Prenos Tajvana na pozitivni seznam bi okrepil regionalno povezanost, saj je EU vzpostavila brezvizumski režim za druge države in entitete v regiji, ki imajo podobno raven gospodarskega razvoja, kot so Hong Kong, Macau, Japonska, Južna Koreja in Singapur.

Kar zadeva migracije, je tveganje nezakonitega priseljevanja s Tajvana zelo nizko (v povprečju 45 oseb na leto v obdobju 2006–2008, ki nezakonito prebivajo); to potrjujeta tudi stopnja zavrnitev na meji (v povprečju 38 oseb na leto v obdobju 2006–2008) in stopnja zavrnitev vizumov (0,25 % leta 2008). Zato vizumska obveznost za državljane Tajvana ni več upravičena.

Glede varnosti dokumentov je Tajvan sprejel ukrepe za zelo varne osebne izkaznice in pred kratkim uvedel nove, bolj varne potne liste. Od konca leta 2008 Tajvan izdaja biometrične potne liste in izvaja izboljšano personalizacijo pri izdaji novih potnih listov.

V odgovorih na vprašalnik Komisije v zvezi z rednim pregledom Uredbe je deset držav članic izrecno predlagalo, da se Tajvan prenese na pozitivni seznam.

Z odpravo vizumske obveznosti za državljane Tajvana bi moral vizumsko obveznost odpraviti tudi Tajvan. V zvezi s tem je Tajvan izrazil politično voljo za vzpostavitev brezvizumskega režima za vse državljane EU in postopno odpravil vizumsko obveznost za državljane velike večine držav članic EU; vizum trenutno še vedno potrebujejo državljani Cipra, Romunije in Bolgarije, čeprav se je Tajvan v uradnem dopisu jasno zavezal, da bo leta 2010 odpravil vizumsko obveznost tudi za državljane teh treh držav članic.

2.2. Prenos drugih tretjih držav in ozemelj

Komisija je analizirala razpoložljive podatke o vseh tretjih državah in ozemljih, ki so jih predlagale države članice, vključno s statistikami CIREFI. Posebno pozornost je namenila stopnji gospodarskega in družbenega razvoja držav in ozemelj, s tem povezanemu tveganju nezakonitega priseljevanja v EU, zunanjim odnosom ter merilom regionalne povezanosti.

Komisija je sklenila, da druge tretje države in ozemlja, katerih prenos na pozitivni seznam je predlagala samo ena država članica oziroma v nekaj primerih dve državi članici, trenutno ne izpolnjujejo meril iz Uredbe (ES) št. 539/2001. Glede na napredek na različnih področjih in po izpolnitvi meril iz Uredbe bi te tretje države in ozemlja lahko bila upoštevana pri prihodnji spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001.

2.3. Severni Marianski otoki

Države članice so opozorile na status Severnih Marianskih otokov in predlagale njihovo črtanje iz Priloge I Uredbe (ES) št. 539/2001.

Severni Marianski otoki so državna zveza v politični uniji z Združenimi državami Amerike. Voditelj države je predsednik Združenih držav Amerike. Država ima predstavnike v Predstavniškem domu ZDA. Na splošno v državi velja zvezno pravo Združenih držav Amerike. Severni Marianski otoki imajo podoben status kot Guamski otoki ali Portoriko. Državljani Severnih Marianskih otokov imajo potne liste ZDA.

Na podlagi navedenega bi bilo treba črtati navedbo Severnih Marianskih otokov v Prilogi I. Tako bodo državljani Severnih Marianskih otokov kot državljani ZDA lahko potovali brez vizumov.

3. Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja

Opravljena so bila posvetovanja z državami članicami.

4. Ocena učinka

Ni potrebna.

5. Pravna podlaga

Ta predlog pomeni razvoj skupne vizumske politike v skladu s členom 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

6. Načeli sorazmernosti in subsidiarnosti:

Uredba (ES) št. 539/2001 vsebuje seznam tretjih držav in ozemelj, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (negativni seznam), in seznam držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (pozitivni seznam).

V skladu s členom 77(2)(a) PDEU spada odločitev o spremembi seznamov, da se države prenesejo z negativnega na pozitivni seznam ali obratno, v izključno pristojnost EU.

7. Izbira instrumentov

Uredbo (ES) št. 539/2001 je treba spremeniti z uredbo.

8. Proračunske posledice

Predlog spremembe ne vpliva na proračun EU.

2010/0192 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[4],

po predložitvi predloga nacionalnim parlamentom,

po rednem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Sestava seznamov tretjih držav in ozemelj v prilogah I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001[5] mora in bi morala biti še naprej skladna z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe. Tretje države ali ozemlja, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

2. Vizumska obveznost za državljane Tajvana ni več upravičena, saj to ozemlje v skladu z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe ne pomeni tveganja za EU glede nezakonitega priseljevanja in javnega reda ter zunanjih odnosov. Zato bi bilo treba to ozemlje prenesti v Prilogo II.

3. V Prilogi I Uredbe (ES) št. 539/2001 bi bilo treba črtati navedbo Severnih Marianskih otokov, saj so državljani tega ozemlja kot imetniki potnih listov ZDA državljani Združenih držav Amerike, ki so navedene v Prilogi II.

4. Kar zadeva Islandijo in Norveško, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[6], ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma[7].

5. Kar zadeva Švico, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[8], ki spadajo na področje iz člena 1(B) in (C) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES[9].

6. Kar zadeva Lihtenštajn, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1(B) in (C) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES[10].

7. Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[11]. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

8. Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[12]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

9. Ta uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda v skladu s Protokolom o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, kakor je določen v Prilogi A k Sklepu Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji[13] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

10. Priloga I se spremeni:

(a) v delu I se črta navedba Severnih Marianskih otokov;

(b) v delu II se črta navedba Tajvana;

11. v Prilogi II se doda naslednji del 4:

„4. ENTITETE IN TERITORIALNA OZEMLJA, KI JIH NAJMANJ ENA DRŽAVA ČLANICA NE PRIZNAVA KOT DRŽAVE:

Tajvan“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v skladu s Pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[2] Uredbe Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7. decembra 2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 1), št. 453/2003 z dne 6. marca 2003 (UL L 69, 13.3.2003, str. 10), št. 851/2005 z dne 2. junija 2005 (UL L 141, 4.6.2005, str. 3), št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1), št. 1932/2006 z dne 21. decembra 2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 23) in št. 1244/2009 z dne 30. novembra 2009 (UL L 336, 18.12.2009).

[3] UL L 405, 30.12.2006, str. 23.

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[6] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[7] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[8] UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[9] UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

[10] UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

[11] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[12] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[13] UL L 176, 10.7.1999, str. 1–16.