[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 27.5.2010

COM(2010)256 konč.

2010/0137 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

S predlogom te spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001[1], kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1244/2009[2], si Komisija prizadeva izpolniti cilj, da prilagodi prilogi k Uredbi ob upoštevanju napredka v dialogih o liberalizaciji vizumskega režima z Albanijo ter Bosno in Hercegovino v zadnjih sedmih mesecih ter ti dve državi iz Priloge I (seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume) prenese v Prilogo II (seznam tretjih držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve) Uredbe; ta prenos je v skladu s politično zavezo Evropske unije v zvezi z liberalizacijo obveznosti vizuma za kratkoročno bivanje za državljane vseh držav Zahodnega Balkana, ki je del Solunske agende.

Splošno ozadje in razlogi za predlog

Svet je v skladu s členom 62(2)(b)(i) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (t. i. negativni seznam), in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (t. i. pozitivni seznam). Člen 61 Pogodbe ES je uvrščal ta seznama med spremljajoče ukrepe, ki so neposredno povezani s prostim gibanjem oseb na območju svobode, varnosti in pravice.

Določitev tistih tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizum, in tistih, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, je urejena s premišljeno, na konkretnih primerih utemeljeno presojo različnih meril, povezanih med drugim z ilegalnimi imigracijami, javnim redom in varnostjo ter zunanjimi odnosi Evropske unije s tretjimi državami, pri čemer se upoštevajo tudi posledice za regionalno povezanost in vzajemnost. Glede na merili javnega reda in nezakonitega priseljevanja bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi varnosti potnih listin, ki jih izdajata zadevni tretji državi.

Ker se bodo merila, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 539/2001, v razmerju do tretjih držav sčasoma morda spremenila, mora biti sestava pozitivnega in negativnega seznama predmet pregleda, kadar je to ustrezno.

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 je bila nazadnje spremenjena v zvezi z izidom dialogov o liberalizaciji vizumskega režima s prenosom Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije na pozitivni seznam.

Cilj tega pregleda Uredbe je zagotoviti, da je sestava seznamov tretjih držav glede na napredek, ki sta ga dosegli Albanija ter Bosna in Hercegovina v okviru svojih dialogov o liberalizaciji vizumskega režima, skladna z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe.

2. Elementi predloga

Po „solunskem vrhu“ junija 2003 je Evropska unija nekajkrat ponovila svojo politično zavezo k liberalizaciji vizumskega režima za države Zahodnega Balkana ter pri tem poudarila, da je ta cilj povezan z napredkom zadevnih držav pri izvajanju glavnih reform na področjih, kot so krepitev načela pravne države, boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in nezakonitim migracijam ter krepitev njihovih upravnih zmogljivosti pri nadzoru meja in varnosti dokumentov. Kot prvi korak k vzpostavitvi brezvizumskega režima potovanj je Evropska unija leta 2007 sklenila sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo[3] (vzporedno s sporazumi o ponovnem sprejemu) in začela strukturirane dialoge o liberalizaciji vizumskega režima na podlagi podrobnih časovnih načrtov, ki za teh pet držav v regiji določajo jasna merila, na podlagi katerih bo omogočena postopna liberalizacija vizumske ureditve.

Ta dialog o liberalizaciji vizumskega režima, usmerjen v rezultate, se je z Albanijo uradno začel marca 2008, z Bosno in Hercegovino pa maja 2008; potekal je na podlagi posebej prilagojenih časovnih načrtov, ki jih je Komisija določila v dogovoru z državami članicami in ob posvetovanju z zadevno državo. Časovni načrti so bili razdeljeni predvsem v štiri glavne tematske sklope: varnost dokumentov, nezakonito priseljevanje, javni red in varnost ter elementi zunanjih odnosov, ki so povezani s prostim gibanjem oseb.

Komisija je v svojem predlogu z dne 15. julija 2009[4] podrobno predstavila metodologijo, uporabljeno pri procesu liberalizacije vizumskih režimov za države Zahodnega Balkana, ter predlagala prenos Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije z negativnega na pozitivni seznam. Na podlagi predloga Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom se je Svet 30. novembra 2009 odločil, da odpravi vizumsko obveznost za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije od 19. decembra 2009 dalje.

Po mnenju Sveta Albanija ter Bosna in Hercegovina kljub pomembnemu napredku še vedno ne izpolnjujeta vrste meril. Evropski parlament in Svet sta v skupni izjavi, sprejeti novembra 2009, poudarila svojo politično podporo hitri odpravi vizumske obveznosti za državljane teh dveh držav in organe Albanije ter Bosne in Hercegovine pozvala, naj okrepijo svoja prizadevanja za izpolnitev meril, določenih v časovnih načrtih Komisije.

Poleg tega sta Evropski parlament in Svet pozvala Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001 takoj, ko bo ocenila, da sta državi izpolnili merila iz časovnih načrtov, in se zavezala, da bosta predlog Komisije obravnavala prednostno.

Komisija je v tem okviru od novembra 2009 še naprej pozorno spremljala proces liberalizacije vizumskih režimov za Albanijo ter Bosno in Hercegovino. Komisija je aprila 2010 na podlagi podrobnih poročil o pripravljenosti, ki sta jih predložili ti dve državi, in rezultatov šestih strokovnih misij, opravljenih med decembrom 2009 in februarjem 2010 (v katerih so bili dejavno udeleženi strokovnjaki držav članic), Evropskemu parlamentu in Svetu pred prenosom zadevnih držav predstavila svojo oceno o napredku obeh držav pri izvajanju časovnih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima.

Ob predstavljanju te ocene je Komisija izjavila, da namerava po odpravi vizumske obveznosti v vseh državah Zahodnega Balkana ustrezno spremljati učinkovitost in trajnostno naravo izvajanja ukrepov, ki jih bodo te države sprejele v okviru procesa liberalizacije vizumskih režimov.

Ocenjevalni poročili za Albanijo ter Bosno in Hercegovino sta bili 6. maja 2010 predloženi ustreznim organom posamezne države.

V njiju je bilo zlasti ugotovljeno, da sta Albanija ter Bosna in Hercegovina dosegli pomemben napredek in da le majhno število meril še ni izpolnjenih.

Sedanji predlog vključuje rezultate zgoraj opisanega procesa: ob upoštevanju zadovoljivega izvajanja sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu z zadevnima državama Komisija predlaga, da se Albanija ter Bosna in Hercegovina preneseta z negativnega na pozitivni seznam, pri čemer se razume, da bosta do dneva sprejetja predloga v Evropskem parlamentu in Svetu ti državi morali izpolnjevati vsa merila.

Glede na to, da je uvedba biometričnih potnih listov v državah Zahodnega Balkana bistven element za uspešno dokončanje regijskega procesa liberalizacije vizumskih režimov, in tako kot Uredba Sveta (ES) št. 1244/2009 tudi ta predlog iz razlogov, povezanih z varnostjo in preprečevanjem nezakonite migracije, odpravo vizumov za državljane Albanije ter Bosne in Hercegovine omejuje na imetnike takih novih biometričnih potnih listov zadevnih držav.

3. Naslednji ukrepi

Vzporedno s proučitvijo predloga Komisije v Evropskem parlamentu in Svetu bo Komisija še naprej ocenjevala napredek glede neizpolnjenih meril v Albaniji ter Bosni in Hercegovini ter bo s svojo oceno pravočasno seznanila Evropski parlament in Svet.

V zvezi z Albanijo se neizpolnjena merila navezujejo na:

- pripravo strategije in politike v podporo ponovni vključitvi albanskih povratnikov;

- krepitev zmogljivosti kazenskega pregona ter učinkovito izvajanje pravnega okvira za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, vključno z dodeljevanjem ustreznih človeških in finančnih virov;

- učinkovito izvajanje pravnega okvira na področju zaplembe premoženja, pridobljenega z organiziranim kriminalom.

V zvezi z Bosno in Hercegovino se neizpolnjena merila navezujejo na:

- krepitev zmogljivosti kazenskega pregona ter učinkovito izvajanje pravnega okvira za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, vključno z dodeljevanjem ustreznih človeških in finančnih virov;

- postopno izvajanje akcijskega načrta iz marca 2010 o vzpostavitvi elektronske izmenjave podatkov med policijo in organi kazenskega pregona;

- uskladitev kazenskih zakonikov na ravni entitet in v okrožju Brčko s kazenskim zakonikom na državni ravni.

Ob upoštevanju evropske usmeritve teh dveh držav in dejstva, da sta ti državi vse državljane EU že oprostili vizumske obveznosti, tako kot pri Uredbi Sveta (ES) št. 1244/2009 tudi tu ni razloga, da bi se odprava vizumov za Albanijo ter Bosno in Hercegovino pogojevala s sklenitvijo sporazumov o odpravi vizumov z EU.

4. Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja

Opravljena so bila posvetovanja z državami članicami.

5. Ocena učinka

Ni potrebna.

6. Pravna podlaga

Glede na Pogodbo o delovanju Evropske unije ta predlog pomeni razvoj skupne vizumske politike v skladu s členom 77(2)(a) Pogodbe.

7. Načeli sorazmernosti in subsidiarnosti

V Uredbi (ES) št. 539/2001 je seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (negativni seznam), in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (pozitivni seznam).

V skladu s členom 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odločitev o spremembi seznamov, da se države prenesejo z negativnega na pozitivni seznam ali obratno, spada v izključno pristojnost Evropske unije.

8. Izbira instrumentov

Uredbo (ES) št. 539/2001 je treba spremeniti z uredbo.

9. Proračunske posledice

Predlog spremembe ne vpliva na proračun Evropske unije.

2010/0137 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

10. Sestava seznamov tretjih držav v prilogah I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001[5] mora in bi morala biti še naprej skladna z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe. Tretje države, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

11. V skladu s politično zavezo Evropske unije v zvezi z liberalizacijo obveznosti vizuma za kratkoročno bivanje za državljane vseh držav Zahodnega Balkana, ki je del Solunske agende, in glede na napredek v dialogih o liberalizaciji vizumskega režima z Albanijo ter Bosno in Hercegovino od decembra 2009, Komisija meni, da sta ti dve državi izpolnili večino meril iz svojih časovnih načrtov.

12. Zato je treba Albanijo ter Bosno in Hercegovino [slednji morata do dneva sprejetja te uredbe izpolnjevati vsa merila] prenesti v Prilogo II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001. Odprava vizumov bi morala veljati le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih izdata ti dve državi.

13. Kar zadeva Islandijo in Norveško, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[6], ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma[7].

14. Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[8], ki spadajo na področje iz člena 1(B) in (C) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES[9].

15. Kar zadeva Lihtenštajn, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1 (B) in (C) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES[10].

16. Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[11]; Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

17. Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[12]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

18. Ta uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda v skladu s Protokolom o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, kakor je določen v Prilogi A k Sklepu Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji[13] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

19. Priloga I se spremeni:

(a) v delu 1 se črta navajanje Albanije ter Bosne in Hercegovine;

20. v delu 1 Priloge II se vstavita naslednji navedbi:

„Albanija (*)

Bosna in Hercegovina (*)

(*) Oprostitev vizumske obveznosti velja le za imetnike biometričnih potnih listov“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v skladu s Pogodbama v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[2] UL L 336, 18.12.2009, str. 1.

[3] Glej preambulo teh sporazumov: z Albanijo (UL L 334, 19.12.2007, str. 85), Bosno in Hercegovino (UL L 334, 19.12.2007, str. 97), Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (UL L 334, 19.12.2007, str. 125), Črno goro (UL L 334, 19.12.2007, str. 169) in Srbijo (UL L 334, 19.12.2007, str. 109).

[4] COM(2009) 366 konč.

[5] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[6] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[7] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[8] UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[9] UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

[10] UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

[11] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[12] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[13] UL L 176, 10.7.1999, str. 1.