[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.9.2007

COM(2007) 523 konč.

2007/0194 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete glede prahe za leto 2008

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Predlog je upravičen zaradi razmer na trgu z žiti. Uporaba hektarjev, vključenih v pravice za praho, za kmetijske namene, bi spodbudila kmete k pridelavi dodatnih količin žit, kar bi prispevalo k olajšanju napetosti na trgu.

- Splošno ozadje

Trg z žiti na začetku tržnega leta 2007/2008 zaznamujejo izredno visoke cene.

Nizka raven končnih zalog Evropske unije v obdobju 2006/2007 je posledica količine pridelanega žita v 2006, ki je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer ob žetvi z 266 milijoni ton manjša od pričakovane. Intervencijske zaloge so se v tem obdobju močno zmanjšale, in sicer s 14 milijonov ton na 2,5 milijona ton, pri tem gre predvsem za koruzo, shranjeno na Madžarskem. Neznatne količine so bile ponujene v intervencijo. Več kot 8 milijonov ton je bilo iz intervencije danih v promet na notranji trg, to vključuje 2,9 milijona ton pšenice, 3,4 milijona ton koruze, 1,4 milijona ton ječmena in 395 000 ton rži. Ocene o zasebnih zalogah se razlikujejo, vendar vsi analitiki soglašajo, da so se te v obdobju 2006/2007 znatno zmanjšale. Uvoz žita v EU-27 je po ocenah narasel z 10 milijonov ton v obdobju 2005/2006 na 12,4 milijona ton, izvoz pa se je v istem obdobju spustil s 24,9 milijona ton na 19,1 milijona ton. Kljub razmeroma neugodnemu menjalnemu tečaju euro/dolar so bili izvozi mogoči brez nadomestil.

Letošnje suho in nenavadno toplo vreme v aprilu je verjetno zelo prizadelo potencialni donos. To stanje so maja nekoliko ublažila ugodna deževja v zahodnih državah članicah, na jugovzhodnem območju Evrope pa se je toplo in sušno vreme nadaljevalo, zlasti v Romuniji in Bolgariji, ki ju je prizadela ena najhujših suš. Predhodne ocene pridelka za 2007 so podobne lanskoletni ravni, zato se bodo zasebne zaloge žita v EU do konca tržnega leta 2007/2008 še zmanjšale. Na svetovni ravni bodo končne zaloge v obdobju 2007/2008 po pričakovanjih padle na eno najnižjih ravni v zgodovini, zlasti v večjih državah izvoznicah.

V takšnih razmerah bi „normalen“ pridelek v letu 2008 s trendom donosa in predlagano odstopanje glede prahe v letu 2008 v Evropski uniji omogočila zgolj delno obnovitev zasebnih zalog, skupne končne zaloge za tržno leto 2008/2009 pa bodo manjše od začetnih zalog tekočega tržnega leta. Slab pridelek leta 2008 in puščanje 10 % površine v prahi bi notranji trg izpostavila možnim resnim tveganjem.

Praha je bila uvedena kot sredstvo za uravnavanje ponudbe, ko so možnosti pridelave žita v Evropski uniji presegale možnosti prodaje, uporabljala pa se je prostovoljno od 1988/1989. Po reformi iz leta 1992 je postala obvezna; pridelovalci v okviru splošnega sistema so morali pustiti v prahi določen odstotek svojih prijavljenih površin, da bi bili upravičeni do neposrednih plačil. V skladu z reformo iz leta 2003 so dobili pravice za praho, na podlagi katerih so upravičeni do plačila, če dajo v praho en hektar upravičenega zemljišča.

Obvezna stopnja prahe je bila prvotno določena za vsako leto posebej, v letu 1999/2000 pa je bila zaradi poenostavitve trajno določena na 10 %. V državah članicah, ki so izbrale shemo enotnega plačila na površino, in sicer Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski, Litvi, Latviji, Estoniji, Cipru, Bolgariji in Romuniji, so kmetje oproščeni od obveznosti prahe.

V Evropski uniji mora biti zdaj 3,8 milijona hektarjev površine puščenih v prahi. Če bi bila stopnja prahe 0 %, bi bilo mogoče od 1,6 do 2,9 milijona hektarjev zemljišč znova uporabiti za pridelavo. Glede na povprečni trend donosa bi bilo tako mogoče dati v promet 10 milijonov ton žita. Če bi kmetje te površine namenili predvsem pridelavi žit, na račun drugih poljščin, zlasti oljnic, bi lahko ta količina dosegla 17 milijonov ton.

Znižanje stopnje prahe na nič kmetov ne zavezuje k obdelavi svojih površin. Še naprej jih lahko prostovoljno puščajo v prahi in uporabljajo okoljske programe. Za vsa pridelovalna zemljišča se uporablja navzkrižna skladnost.

Čeprav je bila uvedena kot tržni ukrep, je praha zelo koristila okolju mnogih regij. Zaradi odprave dolgoročne obvezne prahe se zato pojavlja vprašanje, kako bi bilo mogoče ohraniti te koristi. Komisija bo to vprašanje obravnavala v okviru pregleda SKP leta 2008.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Za trajno odločitev bi bilo treba napraviti analizo o načinu in sredstvih za ohranjanje pozitivnih stranskih učinkov prahe na okolje.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Predlog je bil najavljen na Svetu za kmetijstvo 16. julija 2007, objavljeno pa je bilo tudi sporočilo za javnost. Glavna evropska združenja kmetov, industrija in sindikati so podprli predlog[1].

Zaradi resnosti razmer na trgu je odločitev nujna. Kmetje bi morali biti z njo seznanjeni preden se odločijo za setev jeseni 2007.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka

Ne pride v poštev.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Namen tega predloga je znižati obvezno stopnjo prahe na 0 % za leto 2008.

V okviru delovanja sistema enotnega plačila ta ukrep pomeni, da se po eni strani za kateri koli upravičeni hektar pridobi pravica do zneska, ki ustreza pravicam za praho, hkrati pa tudi omogoči uporaba zemljišča v prahi za kmetijske namene.

- Pravna podlaga

Člen 37(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

- Načelo subsidiarnosti

Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, ker bi slab pridelek leta 2008 notranji trg izpostavil možnim resnim tveganjem.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba Sveta.Druga sredstva ne bi ustrezala iz naslednjih razlogov: uredbo je treba spremeniti z uredbo.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Na podlagi trendov donosa se predvideva, da znižanje obvezne stopnje prahe na 0 % ne bo povečalo intervencijskih zalog v tržnem letu 2008/2009. Ob upoštevanju sedanjega težkega položaja na trgu, visokih tržnih cen in predvidenega razvoja predlog ne bi smel povzročiti nastajanja dodatnih intervencijskih zalog in ustreznih proračunskih izdatkov v proračunskih letih 2009 in 2010.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Poenostavitev

Predlog predvideva poenostavitev upravnih postopkov za organe oblasti (EU ali nacionalne).

Predlog je vključen v delovni in zakonodajni program Komisije pod referenčno oznako 2007/AGRI/052.

2007/0194 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete glede prahe za leto 2008

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003[3] določa, da je mogoče biti upravičen do plačil iz sheme enotnega plačila na podlagi pravice za praho, ki vključuje hektar zemljišča, puščen v prahi.

(2) Trg z žiti na začetku tržnega leta 2007/2008 zaznamujejo izredno visoke cene, in sicer na ravni Skupnosti pa tudi svetovni ravni. Nizka raven končnih zalog Skupnosti v obdobju 2006/2007 je posledica nepričakovano nizke pridelave žita v 2006. Glede na predhodne ocene pridelka za 2007 ni mogoče napovedati, ali bo mogoče zaloge obnoviti. Na svetovni ravni bodo končne zaloge v obdobju 2007/2008 po pričakovanjih padle na eno najnižjih ravni v zgodovini, zlasti v večjih državah izvoznicah. V takšnih razmerah niti normalni pridelek v letu 2008 ne bi znatno povečal zalog, slab pridelek leta 2008 pa bi notranji trg izpostavil možnim resnim tveganjem. Poleg tega cene žit in zaloge zelo vplivajo na razpoložljivost in cene ostalih poljščin, kot so na primer oljnice in stročnice, ter na sektor živinoreje, tveganje bi se tako lahko razširilo tudi na ostale sektorje.

(3) Zato bi bilo za leto 2008 primerno dovoliti uporabo zemljišč v prahi za kmetijske namene –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 54(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 kmetom ni več treba opustiti pridelave na zemljiščih, upravičenih do pravic za praho, da bi bili upravičeni do zneska, ki ga določajo navedene pravice.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

FINANČNI IZKAZ | Fichefin/07/24545 REV1 OJ/mlc 6.1.2007 |

DATUM: 16/8/2007 |

1. | PRORAČUNSKA POSTAVKA 5/2/2001 | ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA: 516 milijonov EUR (proračun za 2007) |

2. | NASLOV: Predlog Uredbe Sveta o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete glede prahe za leto 2008. |

3. | PRAVNA PODLAGA: Člen 37(2) Pogodbe |

4. | CILJI: Sprostiti položaja na trgu z znižanjem stopnje prahe na nič in tako spodbuditi kmete k pridelavi dodatnih količin žit. |

5. | FINANČNE POSLEDICE | 12-MESEČNO OBDOBJE (milijoni EUR) | TEKOČE PRORAČ. LETO 2007 (milijoni EUR) | NASLEDNJE PRORAČUNSKO LETO 2008 (milijoni EUR) |

5.0 | ODHODKI - KI BREMENIJO PRORAČUN ES (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) - NACIONALNI ORGANI - DRUGO | - | - | - |

5.1 | PRIHODKI - LASTNA SREDSTVA ES (DAJATVE/CARINE) - NACIONALNI | - | - | - |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

5.0.1 | PREDVIDENI ODHODKI | - | - | - | - |

5.1.1 | PREDVIDENI PRIHODKI | - | - | - | - |

5.2 | METODA IZRAČUNA |

6.0 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VPISANIH V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.1 | ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA IZ PRENOSA MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? | DA NE |

6.2 | ALI BO POTREBNA DOPOLNITEV PRORAČUNA? | DA NE |

6.3 | ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VNESTI V PRIHODNJE PRORAČUNE? | DA NE |

OPOMBE: Predlagano znižanje obvezne stopnje prahe na 0 % za tržno leto 2008/2009 bi povečalo pridelavo žit v EU za približno 10 milijonov ton. Po zelo nizkem pridelku leta 2007 (tržno leto 2007/2008) bi takšna povečana pridelava v 2008 zaradi znižanja stopnje prahe na nič in splošna obnovitev trendov donosa pri pridelkih spet vzpostavili bolj uravnoteženo stanje, kar bi zagotovilo ponudbo hrane, krme in žit za industrijsko uporabo v EU ter omogočilo vsaj delno obnovitev zasebnih zalog. Če se upošteva sedanji težek položaj na trgu in predvideni razvoj, predlog ob normalnih podnebnih razmerah ne bi smel povzročiti nastajanja dodatnih intervencijskih zalog in ustreznih proračunskih izdatkov v proračunskih letih 2009 in 2010. |

[1] Sporočilo za javnost COPA COGECA z dne 2. julija 2007 in skupna razprava o sedanjih in prihodnjih pogojih okvira politike EU – Evropska konvencija o žitu in oljnicah, Bruselj, 4. maj 2007, AAF, COCERAL, FEDIOL, FEFAC, EUROFLOUR, GAM.

[2] UL C..., …, str. .…

[3] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 552/2007.