[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 17.7.2006

COM(2006) 397 konč.

2006/0129 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES

(predložila Komisija) {COM(2006) 398 konč}(SEC(2006) 947}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Kemično onesnaževanje površinskih voda lahko obremenjuje vodne ekosisteme, kar povzroča izgubo habitatov in biotske raznovrstnosti. Onesnaževala se lahko nalagajo v živilski verigi in škodujejo plenilcem, ki uživajo kontaminirane ribe. Ljudje so izpostavljeni onesnaževalom v vodnem okolju preko porabe rib ali morskih sadežev, ob pitju vode in morebitnih rekreativnih dejavnostih. Onesnaževala se v okolju lahko nahajajo tudi mnogo let po njihovi prepovedi; nekatera prevažajo na dolge razdalje in jih lahko najdemo na odmaknjenih območjih. Onesnaževala se lahko izpuščajo v okolje iz različnih virov (npr. kmetijstvo, industrija, sežiganje) kot proizvodi ali nenamerni stranski proizvodi, lahko so pretekla ali pa se uporabljajo dnevno v gospodinjstvih. Člen 16 Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES (the Water Framework Directive -WFD) določa strategijo za obravnavanje kemičnega onesnaževanja vode. Kot prvi korak te strategije je bil sprejet seznam prednostnih snovi (Odločba 2455/2001/ES), ki kot prednostno zadevo na ravni Skupnosti navaja 33 snovi. Cilj tega predloga je z določitvijo okoljskih standardov kakovosti (OSK) zagotoviti visoko raven varovanja pred tveganjem za vodno okolje ali tveganjem, ki se prenaša po vodnem okolju, in je posledica teh 33 prednostnih snovi in nekaterih drugih onesnaževal. V preteklih letih je bilo v različnih pravnih dokumentih Skupnosti sprejeto potrebno nadzorovanje emisij. |

120 | Splošno ozadje Skupnost je leta 1976 najprej sprejela zakonodajo o kemičnem onesnaževanju voda (Direktiva 76/464/EGS o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti). Naknadno je bilo od leta 1982 do 1990 sprejetih več „hčerinskih direktiv“, ki določajo mejne vrednosti emisij in cilje okoljske kakovosti za 18 posebnih onesnaževal (glej spodaj). WFD je uvedla posodobljeno, celovito in učinkovito strategijo za kemično onesnaževanje površinskih voda. Direktivo 76/464/EGS je treba v skladu z WFD razveljaviti med prehodnim obdobjem, vendar razveljavitev z njo povezanih „hčerinskih direktiv“ ni določena. Člen 16 zahteva, da Komisija predstavi predlog s posebnimi ukrepi proti onesnaževanju vode s posameznimi onesnaževali ali skupinami onesnaževal, ki predstavljajo veliko tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju. Najprej je bila sprejeta Odločba 2455/2001/ES, ki nadomešča prejšnji seznam, ki ga je posredovala Komisija leta 1982. Nato je Komisija morala pripraviti OSK (glej člen 16(7)) in nadzor nad emisijami (glej člena 16(6) in (8)) za te prednostne snovi. Predlog izpolnjuje to obveznost z izjemo uvajanja dodatnega nadzora nad emisijami (za podrobnejše informacije glej spodaj). Istočasno ta predlog vključuje razveljavitev obstoječih „hčerinskih“ direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS, kakor so bile spremenjene z direktivama 88/347/EGS in 90/415/EGS. |

30 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog WFD določa splošni okvir za strategijo proti onesnaževanju površinskih voda. Na podlagi prejšnje zakonodaje na tem področju Direktiva 76/464/EGS in z njo povezane hčerinske direktive (glej zgoraj) urejajo vidike, ki so podobni tistim, navedenim v tem predlogu. Vendar zajeta onesnaževala niso identična in treba je bilo upoštevati znanstveni in tehnični napredek. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Šesti okoljski akcijski program opredeljuje ukrepe za prednostne snovi kot ključne (glej člen 7(2)(e) Sklepa 1600/2002/ES). Cilj tega predloga je zaščititi in povečati kakovost okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja. Hkrati predlog za OSK zagotavlja usklajevanje gospodarskih razmer na notranjem trgu, saj se obstoječi nacionalni OSK močno razlikujejo. Poleg tega predlog in spremno sporočilo popolnoma upoštevata cilje in določbe druge zakonodaje Skupnosti, zlasti politike o kemikalijah, vključno z REACH in Direktivo o pesticidih, Direktivo IPPC in tematskimi strategijami, zlasti tistimi o politiki morja in trajnostni uporabi pesticidov. Vsi ti in drugi zakonski dokumenti Skupnosti zagotavljajo nadzor nad emisijami v smislu člena 16(6) in (8) WFD. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Od leta 2001 se je Komisija posvetovala z reprezentativnim forumom interesnih skupin, strokovnim svetovalnim forumom o prednostnih snoveh, ki je glede vseh vidikov predloga vključeval strokovnjake držav članic in okoljske nevladne organizacije. Posvetovanje izpolnjuje zahteve člena 16(5) okvirne direktive o vodah, kjer je ta oblika posvetovanja izrecno navedena. Pri tem je bilo vključenih 16 sestankov in mnogo pisnih posvetovanj. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Ob zapisnikih s sestankov so izidi teh posvetovanj na voljo v številnih temeljnih dokumentih: Metodologija za določitev OSK in posebni obrazci za substance. Koncept o nadzorovanju onesnaževanja, vključno s seznami pregledov virov in tabelami obstoječih ukrepov Skupnosti za vsako snov. Poročilo strokovne skupine za analizo in spremljanje. Poročilo o opredelitvi prednostno nevarnih snovi. Študijsko poročilo o morebitnih gospodarskih učinkih ukrepov glede nadzora onesnaževanja. Študijsko poročilo o okoljskih standardih kakovosti – njihova stopnja skladnosti in koristi, ki izhajajo iz doseganja teh standardov. Poleg tega se je junija 2004 Komisija o osnutku direktive posvetovala s strokovnim svetovalnim forumom. Nadaljnji podrobni podatki o prejetih pripombah in o tem, v kakšnem obsegu so bili upoštevani, so predstavljeni v priloženi oceni učinka (SEC(2006) 947 z dne 17.7.2006). |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna znanstvena/strokovna področja Države članice in znanstveni izvedenci za industrijo so se redno posvetovali s strokovnim svetovalnim forumom. Poleg tega je potekalo posvetovanje z Znanstvenim odborom za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje (SCTEE) o vzpostavitvi OSK (s končnim mnenjem, ki ga je sprejel SCTEE med 43. plenarnim zasedanjem z dne 28. maja 2004). To mnenje je bilo upoštevano pri končnem oblikovanju vrednot OSK, podrobne informacije pa so na voljo v poročilu o OSK in posameznih obrazcih. |

222 | Uporabljena metodologija Med leti 2001–2004 so potekali redni sestanki strokovnega svetovalnega foruma in tudi širša pisna posvetovanja. Nazadnje se je v skladu s formalnimi postopki iskalo mnenje SCTEE. |

223 | Glavne organizacije in strokovnjaki, vključeni v posvetovanje Redno so potekala posvetovanja z različnimi znanstvenimi in tehničnimi strokovnjaki o kemičnem onesnaževanju na splošno, o analizi in spremljanju, nadzoru nad emisijami, okoljskih standardih kakovosti, obstoječih kemikalijah (v skladu z Uredbo 793/93) in o fitofarmacevtskih sredstvih (v skladu z 91/414/EGS) iz držav članic EU-25, držav kandidatk in Norveške. Znotraj tega procesa so posvetovanja potekala tudi z znanstveniki in strokovnjaki v industriji, vključno z EUREAU, CEFIC, Eurochlorom, ECPA, Eurometauxom, UNICE in nevladnimi strokovnjaki za okolje iz WWF in EEB. Vprašalnik o gospodarskih učinkih morebitnega predloga je bil poslan 43 glavnim evropskim industrijskim organizacijam. |

2243 | Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj Prisotno je splošno soglasje o obstoju potencialno resnega tveganja s trajnimi posledicami zaradi nevarnih snovi. |

225 | Na podlagi največje dovoljene koncentracije je bil razvit OSK, zato da bi se kratkoročno izognili resnim trajnim posledicam za ekosisteme zaradi akutne izpostavljenosti, in letni povprečni OSK, da bi se dolgoročno izognili trajnim posledicam, čeprav SCTEE opozarja, da ima lahko akutna izpostavljenost tudi dolgoročne posledice. Drugo mnenje SCTEE je zadevalo zagotavljanje uporabe najsodobnejših razpoložljivih znanstvenih podatkov, skladnosti z drugimi metodologijami za presojo tveganja in specifična mnenja o posameznih snoveh. Poleg tega je obširno javno posvetovanje o osnutku direktive junija 2004 privedlo do revizije predloga za dodaten nadzor nad emisijami, večinoma iz stroškovnih razlogov. Posvetovanje je pokazalo, da je pri doseganju ciljev za prednostne snovi najbolj stroškovno učinkovito, če odločanje o ravni in kombinaciji ukrepov, ki večinoma temeljijo na obstoječi zakonodaji EU, prepustimo državam članicam. |

226 | Način za javno dostopnost strokovnih nasvetov Vsi zgoraj omenjeni dokumenti so na voljo na spletnem naslovu: europa.eu.int/comm/environment/water/water-dangersub/pri_substances.htm Mnenje SCTEE je na voljo na: http://europa.eu.int/comm/health/ph_risk/committees/sct/sct_en.htm |

230 | Ocena učinka Na splošno so bile upoštevane tri glavne možnosti. Prvič, nobenega novega predloga, ki bi prepuščal kakršno koli dodatno urejanje državam članicam; drugič, določitev OSK naj se obravnava samo na ravni Skupnosti; in tretjič, da se OSK in posebni dodatni ukrepi za nadzor emisij obravnavajo s predlogom. Za okoljske standarde kakovosti je bilo v začetku odločeno, da jih je treba zaradi posebnih zahtev WFD za usklajevanje in skladnost z drugo zakonodajo Skupnosti določiti na ravni Skupnosti. Nato so bile v pripravljalnem postopku upoštevane številne podmožnosti (glej poročilo ocene učinka). Pri ukrepih za nadzor nad onesnaževanjem je izbrana možnost, da se dodatni specifični ukrepi prepustijo državam članicam, saj je bilo ugotovljeno, da je to najbolj stroškovno učinkovito in sorazmerno. Poleg tega je že uveljavljen (ali se uveljavlja) obsežen zakonodajni okvir EU za nadzor nad emisijami, ki znatno prispeva k doseganju ciljev WFD v zvezi s prednostnimi snovmi. Ocena učinka podrobno določa ugotovitve o povezanih socialno-ekonomskih učinkih in okoljskimi koristmi vsake od zgornjih možnosti. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Povzete ključne sestavine predlagane direktive so: – uvedba okoljskih standardov kakovosti, kakor zahteva člen 16(7) WFD, vključno z uvedbo prehodnega področja prekoračitve; – vzpostavitev popisov odvajanj, emisij in izgub, da se preveri, ali so doseženi cilji zmanjšanja in prenehanja; – razveljavitev prehodnih določb za obstoječe „hčerinske direktive“, navedene v Prilogi IX WFD, kakor predlaga člen 16(10) WFD; – opredelitev prednostno nevarnih snovi med 14 snovmi v okviru pregleda, kakor zahteva Odločba 2455/2001/ES. |

310 | Pravna podlaga Glavne določbe te direktive so povezane z varovanjem okolja, zato je bila v skladu z WFD izbrana pravna podlaga 175(1) Pogodbe. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporabi, v kolikor predlog ne spada pod izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice na nacionalni ravni ne morejo zadostno doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

321 | Trenutno večino prednostnih snovi urejajo nacionalni okoljski standardi kakovosti, ki se močno razlikujejo. Da bi zagotovili enako raven okoljske zaščite v vseh državah članicah in enake možnosti za vse gospodarske subjekte, je treba uvesti OSK na ravni Skupnosti. Brez OSK, veljavnih za celotno Skupnost, bi morale države članice do konca leta 2006 določiti nacionalne OSK. Komisija s tem v zvezi podpira ukrepe Skupnosti in bo torej počakala na izide postopkov soodločanja o tem predlogu, preden bo zahtevala izvajanje teh obveznosti od držav članic. |

324 | Poleg tega uvedba OSK na ravni Skupnosti zagotavlja manj upravnih prizadevanj za države članice. Ob tem se lahko kemično onesnaževanje čezmejnih površinskih voda obravnava le s skupnimi čezmejnimi ukrepi. |

327 | Ta predlog je omejen na uvedbo OSK na ravni Skupnosti. Posebni in dodatni ukrepi za nadzorovanje onesnaževanja so prepuščeni državam članicam, ker je treba uporabiti mnogo drugih obstoječih aktov Skupnosti, da bi izpolnili zahteve člena 16(6) in (8) WFD. |

Predlog se torej sklada z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti |

331 | Predlagani instrument je direktiva, ki določa, da se cilji okoljske kakovosti dosežejo do leta 2015. Za zagotovitev sorazmernosti pri ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja je veliko prepuščeno državam članicam, zato da bi ugotovili najbolj ustrezno specifično kombinacijo ukrepov. To bo omogočilo upoštevanje regionalnih in lokalnih razmer. |

332 | Glede na obširni okvir izvajanja, vzpostavljen v okviru WFD kot tudi glede na zaščitno klavzulo, vključeno ob nesprejetju tega predloga (gl. člen 16(8) WFD), vlada prepričanje, da je dodatno finančno ali upravno breme predloga minimalno. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: Direktiva. |

342 | Komisija predlaga en pravni akt, ki vzpostavlja vse določbe, povezane s členom 16 (WFD), da bi zagotovila en usklajen instrument. Direktiva je izbrana kot pravni instrument. Njen “matični” instrument 2000/60/ES je direktiva in ukrepi zahtevajo prenos. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Proračunske posledice se ne pričakujejo. |

DODATNI PODATKI |

Simulacija, pilotna faza in prehodno obdobje |

507 | Za predlog bo veljalo prehodno obdobje. |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje. |

512 | Pet specifičnih direktiv (82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivama 88/347/EGS in 90/415/EGS) se s predlagano direktivo razveljavi. Ta poenostavitev bo pomenila, da bo precejšen del obveznosti poročanja v skladu z Odločbo Komisije 95/337/EGS postal zastarel. |

520 | Razveljavitev obstoječe zakonodaje S sprejetjem predloga bo razveljavljena obstoječa zakonodaja. |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi dejavnosti |

532 | Predlog vključuje klavzulo o reviziji za določitev OSK. Poleg tega člen 19(2) WFD predvideva splošen pregled Direktive 2000/60/ES, kar vključuje določbe člena 16 in posledično to direktivo. |

50 | Korelacijska tabela Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih določb, ki prenašajo direktivo, kot tudi korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo. |

560 | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva EGP, zato bi moral veljati za Evropski gospodarski prostor. |

570 | Podrobna razlaga predloga Člen 1 - vsebina: Direktiva določa okoljske standarde kakovosti. Člen 2 in Priloga 1 – okoljski standardi kakovosti: Okoljski standardi kakovosti (OSK) za prednostne snovi in izbrana druga onesnaževala ter s tem povezane določbe za preverjanje skladnosti so vzpostavljene in opredeljene v Prilogi I. OSK za celinske površinske vode (reke in jezera) in druge površinske vode (somornice, obalne in teritorialne vode) se razlikujejo. Določeni sta dve vrsti OSK, letne povprečne koncentracije in najvišje dovoljene koncentracije; prva za zaščito pred dolgoročnimi in kroničnimi učinki in druga za kratkoročne, neposredne in akutne ekotoksične učinke. Za kovine je režim skladnosti prilagojen s tem, da omogoča državam članicam upoštevanje ravni naravnega ozadja in biološko razpoložljivost. Države članice bodo morale uporabiti obvezne metode za izračun, če jih je Komisija določila. OSK so vzpostavljeni tudi za žive organizme nekaterih izbranih snovi. Nekatere OSK bo morda treba kmalu pregledati v skladu z izidi trenutne presoje tveganja v okviru druge zakonodaje Skupnosti. Mogoča je zlasti sprememba začasnih OSK za nikelj in svinec, saj ustrezni izidi stalne presoje vpliva Komisije trenutno niso predvidljivi. Člen 3 - prehodno območje prekoračitve: Za mesta v bližini izpustov iz točkovnih virov pri tistih delih vodnih teles, pri katerih OSK ni mogoče doseči zaradi visokih stopenj onesnaževal v odpadnih vodah, je opredeljeno prehodno območje prekoračitve. Člen 4 – popis emisij, izpustov in uhajanja: Da bi omogočili preverjanje skladnosti ciljev o zmanjšanju izpustov, emisij in uhajanja za prednostne snovi ter ustavitev in postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja za prednostno nevarne snovi, je treba vzpostaviti popis za povodja. Časovni rok za uskladitev s cilji ustavitve je leto 2025. Člen 5 in Priloga II – opredelitev prednostnih nevarnih snovi (PNS): WFD (Člen 16.3) zahteva opredelitev PNS med prednostnimi snovmi. V Odločbi 2455/2001/ES je predlagan pregled končnega statusa 14 prednostnih snovi in njihova opredelitev kot prednostne ali prednostne nevarne snovi. Trenutno se med temi 14 snovmi za 2 predlaga status PNS, za preostalih 12 snovi pa je potrjena končna razvrstitev k prednostnim snovem. Členi 6, 7 in 8: Spremembe in razveljavitve obstoječih „hčerinskih“ direktiv. Standardi kakovosti, ki jih določajo te direktive, so vključeni v ta predlog in se torej razveljavijo z začetkom veljavnosti te direktive. Členi 9, 10 in 11: Določbe o prenosu, začetku veljavnosti in naslovnikih. |

1. 2006/0129 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

2. Kemično onesnaževanje površinskih voda predstavlja grožnjo za vodno okolje z učinki, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, in ogroža tudi zdravje ljudi.

3. Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti[5] določa, da so okolje, zdravje in kakovost življenja ključne okoljske prednostne naloge 6. OAP, pri čemer je v členu 7(2)(e) izpostavljena zlasti potreba po vzpostavitvi bolj specifične zakonodaje na področju vodne politike.

4. Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[6] določa strategijo proti onesnaževanju vode in člen 16 zahteva dodatne specifične ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem in okoljske standarde kakovosti (OSK).

5. Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki vsebujejo ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varovanje okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost je torej treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora, saj bi se s tem nadzor lahko podvojil.

6. V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16(6) in (8) Direktive 2000/60/ES se zdi stroškovno učinkoviteje in proporcionalno, da države članice v program ukrepov vključijo, kjer je potrebno, ob izvajanju druge zakonodaje Skupnosti, primerne nadzorne ukrepe, ki se v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES razvijejo za vsako povodje.

7. Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES[7] določa prvi seznam 33 snovi ali skupin snovi, ki so bile na ravni Skupnosti prednostno razvrščene za ukrepanje. Med temi prednostnimi snovmi so bile nekatere opredeljene kot prednostne nevarne snovi, za katere velja ustavitev ali postopno odpravljanje emisij, izpustov in uhajanja. Nekatere snovi so bile pregledane in jih je treba razvrstiti.

8. Glede na interese Komisije in za bolj učinkovito urejanje zaščite površinskih voda je primerno, da so OSK določeni za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi na ravni Skupnosti, in prepustiti državam članicam, da določijo, kjer je potrebno, predpise za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, za katere velja uporaba ustreznih predpisov Skupnosti. Kljub temu osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS[8], in tvorijo del skupine snovi, katerih dobro kemično stanje je treba doseči do leta 2015, ni bilo vključenih v seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno ohranjati urejanje teh standardov na ravni Skupnosti.

9. Zaradi tega določbe v zvezi s sedanjimi cilji okoljske kakovosti iz Direktive Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo[9], Direktive Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija[10], Direktive Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize[11], Direktive Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana[12] in Direktive 86/280/EGS ne bodo več potrebne in jih je treba izbrisati.

10. Vodno okolje lahko kemično onesnaženje prizadene tako kratkoročno kot dolgoročno, zato je treba pri vzpostavitvi OSK za osnovo uporabiti tako podatke o akutnih kot tudi podatke o kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustrezne zaščite vodnega okolja in zdravja ljudi je treba določiti letne povprečne standarde kakovosti na ravni, ki zagotavlja zaščito pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za zaščito pred kratkoročno izpostavljenostjo.

11. Brez obširnih in zanesljivih informacij o koncentracijah prednostnih snovi v živih organizmih in usedlinah na ravni Skupnosti ter glede na to, da je videti, da podatki o površinskih vodah predstavljajo zadostno podlago za zagotavljanje celovite zaščite in učinkovitega nadzora nad onesnaževanjem, bi bilo treba uvedbo OSK na tej stopnji omejiti zgolj na površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti zaščite pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem le z OSK za površinske vode na ravni Skupnosti. Zato je treba v teh primerih vzpostaviti OSK za žive organizme. Da bi državam članicam omogočili fleksibilnost glede na njihovo strategijo spremljanja, bi morale biti sposobne bodisi spremljati te OSK in preveriti skladnost z njimi v živih organizmih ali jih spremeniti v OSK za površinske vode. Poleg tega morajo države članice za dopolnitev OSK, določenih na ravni Skupnosti, uvesti OSK za usedline in žive organizme, kjer je to potrebno in ustrezno. Ker usedline in živi organizmi ostajajo pomembne matrike za spremljanje nekaterih snovi v državah članicah, zato da bi ocenili dolgoročne vplive antropogene dejavnosti in smernice, bi morale države članice zagotoviti, da se sedanje stopnje kontaminacije v živih organizmih in usedlinah ne bodo povečale.

12. Razprave o presoji tveganja v primeru svinca, niklja in njunih spojin znotraj Evropskega urada za kemikalije / Skupnega raziskovalnega središča še niso zaključene, zato je pri teh elementih nemogoče določiti dokončne standarde kakovosti. Zaradi tega je primerno jasno navesti njihov začasni značaj.

13. Države članice morajo izpolnjevati Direktivo Sveta 98/83/ES o vodi, namenjeni za prehrano ljudi[13], in ravnati s površinskimi vodnimi telesi, namenjenimi za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. To direktivo bi bilo torej treba izvajati ne glede na tiste zahteve, ki določajo bolj stroge standarde.

14. Verjetno OSK ne bo mogoče doseči v bližini izpustov iz točkovnih virov, ker so koncentracije onesnaževal v izpustih ponavadi večje kot koncentracije onesnaževal v vodi. Zato je treba državam članicam z določitvijo prehodnega območja prekoračitve za vsak ustrezen izpust omogočiti, da pri preverjanju skladnosti z OSK upoštevajo to dejstvo. Da bi zagotovili omejitev teh območij, je treba pri njihovi opredelitvi uporabiti člen 10 Direktive 2000/60/ES in druge ustrezne določbe zakonskih aktov Skupnosti. Ker lahko razvoj na področju tehnik obdelovanja in tehnoloških inovacij, kot so najboljše razpoložljive tehnologije, v prihodnosti omogoči zmanjšanje koncentracij onesnaževal v bližini mest izpustov, morajo države članice zagotoviti, da se v skladu s tem omejijo tudi prehodna območja prekoračitve.

15. Pri tem je treba preverjati skladnost s cilji za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES ter zagotoviti preglednost presoje skladnosti s temi obveznostmi, zlasti v zvezi z upoštevanjem znatnih in neznatnih emisij, izpustov in uhajanj ob dejavnostih ljudi. Nadalje je časovni načrt za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje lahko povezan le s popisom. Omogočiti bi bilo treba tudi oceno uporabe člena 4(4) do (7) Direktive 2000/60/ES. Prav tako je potrebno tudi ustrezno sredstvo za merjenje uhajanj snovi, ki so že v naravi ali nastajajo v naravnih procesih, pri katerih popolna ustavitev ali postopna odprava iz vseh morebitnih virov ni možna. Da bi zadovoljili te potrebe, morajo vse države članice pripraviti popis emisij, izpustov in uhajanj za vsako povodje na njihovih ozemljih.

16. Da bi se pri pripravi teh popisov izognili podvajanju dela in zagotovili njihovo skladnost z drugimi obstoječimi instrumenti na področju zaščite površinskih voda, naj države članice uporabijo podatke, zbrane v Direktivi 2000/60/ES in Uredbi (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES[14].

17. Da bi države članice lahko bolje izpolnjevale svoje potrebe, bi jim moralo biti omogočeno, da izberejo ustrezno enoletno referenčno obdobje za merjenje osnovnih vnosov popisa. Treba pa je upoštevati dejstvo, da se lahko uhajanja ob uporabi pesticidov iz leta v leto močno razlikujejo zaradi različnih stopenj uporabe, na primer zaradi različnih podnebnih razmer. Zato bi bilo pri nekaterih snoveh, ki jih zajema Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet[15], državam članicam treba omogočiti, da se v zvezi s temi snovmi odločijo za 3-letno referenčno obdobje.

18. Da bi optimizirali uporabo popisa, je primerno pripraviti časovni načrt, zato da Komisija preveri, ali so države članice izvedle ukrepe za dosego ciljev iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES.

19. Merila za opredelitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene, kot tudi za druge, enako zaskrbljujoče snovi, zlasti zelo obstojne in močno bioakumulativne, iz Direktive 2000/60/ES so določena v Tehničnem usmeritvenem dokumentu o presoji tveganja v podporo Direktivi Komisije 93/67/EGS z dne 20. julija 1993 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja za človeka in okolje v zvezi s snovmi, prijavljenimi v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS[16], Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93[17] in Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet[18]. Za zagotovitev skladnosti med različno zakonodajo Skupnosti je treba uporabiti samo ta merila za snovi, pregledane v skladu z Odločbo 2455/2001, in Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES je treba v skladu s tem spremeniti in zamenjati.

20. Obveznosti, določene v direktivah, navedenih v Prilogi IX k Direktivi 2000/60/ES, so že vključene v Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja[19] ter v člena 8, 10, člen 11(3)(g) in (h) ter druge določbe Direktive 2000/60/ES, ob tem je zagotovljena najmanj enaka raven zaščite, če se okoljski standardi kakovosti ohranijo ali pregledajo. Da bi zagotovili skladen pristop h kemičnemu onesnaževanju površinskih voda ter poenostavili in pojasnili obstoječo zakonodajo Skupnosti na tem področju, je v skladu s členom 16(10) Direktive 2000/60/ES, ki se začne uporabljati leta 2012, primerno razveljaviti Direktivo 82/176/EGS, Direktivo 83/513/EGS, Direktivo 84/156/EGS, Direktivo 84/491/EGS in Direktivo 86/280/EGS.

21. Upoštevana so bila priporočila iz člena 16(5) Direktive 2000/60/ES, zlasti priporočila Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje.

22. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, namreč sprejetja okoljskih standardov kakovosti za vodo, in ker so torej lahko zaradi ohranjanja enake ravni zaščite površinskih voda v vsej Skupnosti bolje doseženi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Uredbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenih ciljev.

23. Merila, potrebna za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta št. 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[20] –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala.

Člen 2

Okoljski standardi kakovosti

1. Države članice zagotovijo, da je sestava njihovih površinskih voda v skladu z okoljskimi standardi kakovosti za prednostne snovi, izražene kot letno povprečje in kot največja dovoljena koncentracija, kakor določa del A Priloge I in okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, navedena v delu B Priloge I.

Države članice zagotovijo skladnost z okoljskimi standardi kakovosti v skladu z zahtevami iz dela C Priloge I.

2. Države članice na podlagi spremljanja stanja vode, ki se izvede v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo, da se koncentracije snovi v usedlinah in živih organizmih, navedene v delih A in B Priloge I, ne povečajo.

3. Države članice zagotovijo, da koncentracije heksaklorobenzena, heksaklorobutadiena in živega srebra v tkivu (mokra teža) rib, mehkužcev, rakov in drugih živih organizmov niso presežene:

(a) 10 µg/kg za heksaklorobenzen,

(b) 55 µg/kg za heksaklorobutadien,

Za namene spremljanja skladnosti z okoljskimi standardi kakovosti za snovi, navedene v prvem pododstavku, države članice bodisi uvedejo bolj stroge standarde za vodo, s katerimi nadomestijo tiste, ki so navedeni v delu A Priloge I, ali določijo dodatne standarde za žive organizme.

4. Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek, vključno s sklepi presoje tveganja iz točk (a) in (b) člena 16(2) Direktive 2000/60/ES ter, če je potrebno, predlaga revizijo okoljskih standardov kakovosti iz delov A in B Priloge I te direktive.

5. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi obvezne metode za izračun iz drugega odstavka točke 3 dela C Priloge I k tej direktivi.

Člen 3

Prehodno območje prekoračitve

1. Države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal lahko presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.

2. Države članice v vsakem primeru razmejijo obseg delov površinskih vodnih teles v bližini mest izpustov, ki jih je treba ob upoštevanju ustreznih določb zakonodaje Skupnosti opredeliti kot prehodna območja prekoračitve.

Države članice vključijo opis vsake razmejitve v svoje načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES.

3. Države članice izvedejo pregled dovolilnic iz Direktive 96/61/ES ali predhodne ureditve iz člena 11(3)(g) Direktiv 2000/60/ES z namenom postopnega zmanjšanja obsega vsakega prehodnega območja prekoračitve iz odstavka 1, ugotovljenega v vodah, prizadetih zaradi izpustov prednostnih snovi.

4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo države članice uporabijo za opredelitev prehodnega območja prekoračitve.

Člen 4

Popis emisij, izpustov in uhajanj

1. Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES in v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 države članice pripravijo popis emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi in onesnaževal, navedenih v delih A in B Priloge I za vsako povodje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja.

2. Referenčno obdobje za merjenje vrednosti onesnaževal, ki se vnesejo v popise, iz odstavka 1 je eno leto med letoma 2007 in 2009.

Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, pa se vnosi lahko izračunajo kot povprečje let 2007, 2008 in 2009.

3. Države članice predložijo popise, pripravljene v skladu z odstavkom 1 tega člena, vključno z zadevnimi referenčnimi obdobji, Komisiji skupaj z načrti upravljanja povodij, ki se sporočijo v skladu s členom 15(1) Direktive 2000/60/ES.

4. Države članice posodobijo svoje popise kot del pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES.

Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je eno leto pred zaključkom navedene analize. Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize.

Države članice v posodobljenih načrtih upravljanja povodja objavijo posodobljene popise, kakor določa člen 13(7) Direktive 2000/60/ES.

5. Komisija preveri, ali so emisije, izpusti in uhajanje, kakor se odražajo v popisu, do leta 2025 v skladu z obveznostmi o zmanjšanju ali odpravi iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES.

6. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo uporabijo države članice za pripravo popisov.

Člen 5

Sprememba Direktive 2000/60/ES

Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej direktivi.

Člen 6

Spremembe direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS in 84/491/EGS

Priloga II k direktivam 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS oziroma 84/491/EGS se črta.

Člen 7

Sprememba Direktive 86/280/EGS

Naslovi B v oddelkih od I do XI Direktive 86/280/EGS se črtajo.

Člen 8

Razveljavitve

1. Direktive 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS se z 22. decembrom 2012 razveljavijo.

2. Države članice lahko v skladu s členi 5, 8 in 15 Direktive 2000/60/ES izvedejo spremljanje in poročanje pred 22. decembrom 2012, namesto da bi ju izvedle v skladu z direktivami iz odstavka 1.

Člen 9

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Države članice takoj sporočijo Komisiji besedila teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 11

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I: OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA PREDNOSTNE SNOVI IN NEKATERA DRUGA ONESNAŽEVALA

DEL A : Del A: Okoljski standardi kakovosti (OSK) za prednostne snovi v površinskih vodah

LP: letno povprečje;

NDK: najvišja dovoljena koncentracija.

Enota: [µg/l].

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) | (7) |

(1) | Alaklor | 15972-60-8 | 0,3 | 0,3 | 0,7 | 0,7 |

(2) | Antracen | 120-12-7 | 0,1 | 0,1 | 0,4 | 0,4 |

(3) | Atrazin | 1912-24-9 | 0,6 | 0,6 | 2,0 | 2,0 |

(4) | Benzen | 71-43-2 | 10 | 8 | 50 | 50 |

(5) | Pentabromodifenileter[23] | 32534-81-9 | 0,0005 | 0,0002 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(6) | Kadmij in njegove spojine (glede na razrede trdote vode[24]) | 7440-43-9 | ≤ 0,08 (razred 1) 0,08 (razred 2) 0,09 (razred 3) 0,15 (razred 4) 0,25 (razred 5) | 0,2 | ≤ 0,45 (razred 1) 0,45 (razred 2) 0,6 (razred 3) 0,9 (razred 4) 1,5 (razred 5) |

(7) | C10-13 kloroalkani | 85535-84-8 | 0,4 | 0,4 | 1,4 | 1,4 |

(8) | Klorofenvinfos | 470-90-6 | 0,1 | 0,1 | 0,3 | 0,3 |

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) | (7) |

(9) | Klorpirifos | 2921-88-2 | 0,03 | 0,03 | 0,1 | 0,1 |

(10) | 1,2-dikloroetan | 107-06-2 | 10 | 10 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(11) | Diklorometan | 75-09-2 | 20 | 20 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(12) | Di(2-etilheksil) ftalat (DEHP) | 117-81-7 | 1,3 | 1,3 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(13) | Diuron | 330-54-1 | 0,2 | 0,2 | 1,8 | 1,8 |

(14) | Endosulfan | 115-29-7 | 0,005 | 0,0005 | 0,01 | 0,004 |

(15) | Fluoranten | 206-44-0 | 0,1 | 0,1 | 1 | 1 |

(16) | Heksaklorobenzen | 118-74-1 | 0,01 | 0,01 | 0,05 | 0,05 |

(17) | Heksaklorobutadien | 87-68-3 | 0,1 | 0,1 | 0,6 | 0,6 |

(18) | Heksaklorocikloheksan | 608-73-1 | 0,02 | 0,002 | 0,04 | 0,02 |

(19) | Izoproturon | 34123-59-6 | 0,3 | 0,3 | 1,0 | 1,0 |

(20) | Svinec in njegove spojine | 7439-92-1 | 7,2 | 7,2 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(21) | Živo srebro in njegove spojine | 7439-97-6 | 0,05 | 0,05 | 0,07 | 0,07 |

(22) | Naftalen | 91-20-3 | 2,4 | 1,2 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(23) | Nikelj in njegove spojine | 7440-02-0 | 20 | 20 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(24) | Nonilfenol | 25154-52-3 | 0,3 | 0,3 | 2,0 | 2,0 |

(25) | Oktilfenol | 1806-26-4 | 0,1 | 0,01 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) | (7) |

(26) | Pentaklorobenzen | 608-93-5 | 0,007 | 0,0007 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(27) | Pentaklorofenol | 87-86-5 | 0,4 | 0,4 | 1 | 1 |

Benzo(a)piren | 50-32-8 | 0,05 | 0,05 | 0,1 | 0,1 |

Benzo(b)fluoranten | 205-99-2 | Σ = 0,03 | Σ = 0,03 | se ne uporablja | se ne uporablja |

Benzo(b)fluoranten | 207-08-9 |

Benzo(g,h,i)perilen | 191-24-2 | Σ = 0,002 | Σ = 0,002 | se ne uporablja | se ne uporablja |

Indeno(1,2,3-cd)piren | 193-39-5 |

(29) | Simazin | 122-34-9 | 1 | 1 | 4 | 4 |

(30) | Tributilkositrove spojine | 688-73-3 | 0,0002 | 0,0002 | 0,0015 | 0,0015 |

(31) | Triklorobenzeni (vsi izomeri) | 12002-48-1 | 0,4 | 0,4 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(32) | Triklorometan | 67-66-3 | 2,5 | 2,5 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(33) | Trifluralin | 1582-09-8 | 0,03 | 0,03 | se ne uporablja | se ne uporablja |

DEL B: Okoljski standardi kakovosti (OSK) za druga onesnaževala

LP: letno povprečje;

NDK: najvišja dovoljena koncentracija.

Enota: [µg/l].

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) | (7) |

(1) | DDT skupaj[26] | se ne uporablja | 0,025 | 0,025 | se ne uporablja | se ne uporablja |

para-para-DDT | 50-29-3 | 0,01 | 0,01 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(2) | Aldrin | 309-00-2 | Σ=0.010 | Σ = 0,005 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(3) | Dieldrin | 60-57-1 |

(4) | Endrin | 72-20-8 |

(5) | Izodrin | 465-73-6 |

(6) | Ogljikov tetraklorid | 56-23-5 | 12 | 12 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(7) | Tetrakloroetilen | 127-18-4 | 10 | 10 | se ne uporablja | se ne uporablja |

(8) | Trikloroetilen | 79-01-6 | 10 | 10 | se ne uporablja | se ne uporablja |

DEL C: Skladnost z okoljskimi standardi kakovosti

1. Stolpec 4 in 5: Skladnost z OSK-LP za katero koli površinsko vodno telo zahteva, da je aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, pod standardom.

2. Stolpca 6 in 7: Skladnost z OSK-NDK za katero koli površinsko vodno telo pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne smejo preseči standarda.

3. Z izjemo kadmija, svinca, živega srebra in niklja (v nadaljevanju „kovine“) so okoljski standardi kakovosti (OSK), določeni v tej prilogi, izraženi kot skupne koncentracije v celotnem vzorcu vode. Pri kovinah se OSK nanašajo na raztopljene koncentracije, tj. raztopljena faza vzorca vode, pridobljena s filtriranjem preko 0,45 µm filtra ali kakršno koli enakovredno predobdelavo.

Če koncentracije v naravnem okolju za kovine presegajo vrednost OSK ali če trdota vode, pH ali drugi parametri kakovosti vode vplivajo na biološko razpoložljivost kovin, lahko države članice to upoštevajo pri presoji izidov spremljanja v primerjavi z OSK. Če se odločijo za to, je v skladu s členom 2(5) obvezna uporaba metod za izračun.

PRILOGA II: SPREMEMBE PRILOGE X DIREKTIVE 2000/60/ES

Priloga X Direktive 2000/60/ES se nadomesti s:

PRILOGO XSEZNAM PREDNOSTNIH SNOVI NA PODROČJU VODNE POLITIKE (*)

(1) | 15972-60-8 | 240-110-8 | Alaklor |

(2) | 120-12-7 | 204-371-1 | Antracen | X |

(3) | 1912-24-9 | 217-617-8 | Atrazin |

(4) | 71-43-2 | 200-753-7 | Benzen |

(6) | 7440-43-9 | 231-152-8 | Kadmij in njegove spojine | X |

(7) | 85535-84-8 | 287-476-5 | Kloroalkani, C10-13 (**) | X |

(8) | 470-90-6 | 207-432-0 | Klorofenvinfos |

(9) | 2921-88-2 | 220-864-4 | Klorpirifos |

(10) | 107-06-2 | 203-458-1 | 1,2-dikloroetan |

(11) | 75-09-2 | 200-838-9 | Diklorometan |

(12) | 117-81-7 | 204-211-0 | Di(2-etilheksil) ftalat (DEHP) |

(13) | 330-54-1 | 206-354-4 | Diuron |

(14) | 115-29-7 | 204-079-4 | Endosulfan | X |

959-98-8 | se ne uporablja | (Alfa-endosulfan) |

(15) | 206-44-0 | 205-912-4 | Fluoranten (****) |

(16) | 118-74-1 | 204-273-9 | Heksaklorobenzen | X |

(17) | 87-68-3 | 201-765-5 | Heksaklorobutadien | X |

(18) | 608-73-1 | 210-158-9 | Heksaklorocikloheksan | X |

58-89-9 | 200-401-2 | (gama izomer, lindan) |

(19) | 34123-59-6 | 251-835-4 | Izoproturon |

(20) | 7439-92-1 | 231-100-4 | Svinec in njegove spojine |

(21) | 7439-97-6 | 231-106-7 | Živo srebro in njegove spojine | X |

(22) | 91-20-3 | 202-049-5 | Naftalen |

(23) | 7440-02-0 | 231-111-14 | Nikelj in njegove spojine |

(24) | 25154-52-3 | 246-672-0 | Nonilfenol | X |

104-40-5 | 203-199-4 | (4-(para)nonilfenol |

(25) | 1806-26-4 | 217-302-5 | Oktilfenol |

140-66-9 | se ne uporablja | (para-tert-oktilfenol) |

(26) | 608-93-5 | 210-172-5 | Pentaklorobenzen | X |

(27) | 87-86-5 | 231-152-8 | Pentaklorofenol |

50-32-8 | 200-028-5 | (benzo(a)piren) |

205-99-2 | 205-911-9 | (benzo(b)fluoranten) |

191-24-2 | 205-883-8 | (benzo(g,h,i)perilen) |

207-08-9 | 205-916-6 | (benzo(b)fluoranten) |

193-39-5 | 205-893-2 | (indeno(1,2,3-cd)piren) |

(29) | 122-34-9 | 204-535-2 | Simazin |

(30) | 688-73-3 | 211-704-4 | Tributilkositrove spojine | X |

36643-28-4 | se ne uporablja | Tributilkositrov kation |

(31) | 12002-48-1 | 234-413-4 | Triklorobenzeni |

120-82-1 | 204-428-0 | (1,2,4-triklorobenzen) |

(32) | 67-66-3 | 200-663-8 | Triklorometan (kloroform) |

(33) | 1582-09-8 | 216-428-8 | Trifluralin |

1 CAS: Chemical Abstract Services

2 Številka EU: Evropski popis obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali Evropski seznam prijavljenih kemičnih snovi (ELNICS).

(*) Kjer so izbrane skupine snovi, so kot indikativni parametri našteti posamezni tipični predstavniki (v oklepajih in brez številke).

(**) Te skupine snovi običajno obsegajo veliko posameznih spojin. Trenutno ni mogoče dati primernih indikativnih parametrov.

(***) Samo pentabromobifenileter (številka CAS 32534-81-9).

(****) Fluoranten je na seznamu kot indikator drugih, nevarnejših poliaromatskih ogljikovodikov.

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL L 242, 10.9.2003, str. 81.

[6] UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, spremenjena z Odločbo 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

[7] UL L 331, 15.12.2001, str. 1.

[8] UL L 181, 4.7.1986, str. 16. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

[9] UL L 81, 27.3.1982, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS.

[10] UL L 291, 21.10.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS.

[11] UL L 74, 17.3.1984, str. 49. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS.

[12] UL L 274, 17.10.1984, str. 11. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS.

[13] UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

[14] UL L 33, 4.2.2006, str. 1.

[15] UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/19/ES (UL L 44, 15.2.2006, str. 15).

[16] UL L 227, 8.9.1993, str. 9-18.

[17] UL L 161, 29.6.1994, str. 3.

[18] UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

[19] UL L 257, 10.10.1996, str. 26

[20] UL L 184, 17.7.1999, str.23.

[21] Ta parameter je okoljski standard kakovosti, izražen z letno povprečno vrednostjo (OSK-LP).

[22] Ta parameter je okoljski standard kakovosti, izražen z največjo dovoljeno koncentracijo (NDK-OSK). Kjer so NDK-OSK označene kot „se ne uporablja“, vrednosti LP-OSK prav tako zagotavljajo varstvo pred kratkoročnimi najvišjimi vrednostmi onesnaženosti, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti.

[23] Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), navedenih v Odločbi 2455/2001/ES, je OSK določen samo za pentabromodifenileter.

[24] Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, kot je določeno v petih razrednih kategorijah (razred 1: <40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do <50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do <100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do <200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥200 mg CaCO3/l).

[25] Za skupino prednostnih snovi poliaromatskih ogljikovodikov (PAH) (št. 28) se mora upoštevati vsak posamezen OSK, tj. treba je izpolnjevati OSK za benzo(a)piren, OSK za vsoto benzo(b)fluorantena in benzo(k)fluorantena ter OSK za vsoto benzo(g,h,i)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena.

[26] DDT skupaj obsega vsoto izomerov 1,1,1-trikloro-2,2 bis ( p -klorofenil) etan (številka CAS 50-29-3); 1,1,1-trikloro-2 ( o -klorofenil)-2-( p -klorofenil) etan (številka CAS 789-02-6); 1,1-dikloro-2,2 bis ( p -klorofenil) etilen (številka CAS 72-55-9) in 1,1-dikloro-2,2 bis ( p -klorofenil) etan (številka CAS 72-54-8).

52006PC0397