15.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/1


DIREKTIVA (EU) 2015/1513 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. septembra 2015

o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe ter člena 114 Pogodbe v povezavi s členom 1(3) do (13) in členom 2(5) do (7) te direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 3(4) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) mora država članica zagotoviti, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10 % končne porabe energije v prometu v tej državi članici. Ena od metod, ki so na voljo državam članicam za doseganje tega cilja, je primešavanje biogoriv, ki naj bi k temu najbolj prispevalo. Direktiva 2009/28/ES tudi poudarja potrebo po energetski učinkovitosti v prometnem sektorju, ki je nujna, ker bo zavezujoči cilj v obliki deleža energije iz obnovljivih virov vse težje doseči na trajnosten način, če bo povpraševanje po energiji za promet še naprej naraščalo. Zato, in ker je energetska učinkovitost pomembna tudi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, se države članice in Komisijo spodbuja, da v svoja poročila, ki jih bodo predložile v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in drugo zakonodajo Unije v zvezi s spodbujanjem energetske učinkovitosti v prometnem sektorju, vključijo bolj podrobne informacije o ukrepih energetske učinkovitosti v prometnem sektorju.

(2)

Ob upoštevanju cilja Unije v zvezi z dodatnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in znatnim prispevkom goriv, namenjenih uporabi v cestnem prometu, k tem emisijam države članice na podlagi člena 7a(2) Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) od dobaviteljev goriv ali energije zahtevajo, da do 31. decembra 2020 za najmanj 6 % zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriv, ki jih v Uniji uporabljajo cestna vozila, necestni premični delovni stroji, kmetijski in gozdarski traktorji ter plovila za rekreacijo, ko niso na morju. Ena od metod, ki so na voljo dobaviteljem fosilnih goriv za zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov iz dobavljenih fosilnih goriv, je mešanje biogoriv.

(3)

V Direktivi 2009/28/ES so določena trajnostna merila, ki jih morajo izpolnjevati biogoriva in tekoča biogoriva, da se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev navedene direktive in so upravičena do vključitve v javne programe podpore. Merila vključujejo zahteve glede najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki jih morajo v primerjavi s fosilnimi gorivi dosegati biogoriva in tekoča biogoriva. Enaka trajnostna merila za biogoriva so določena v Direktivi 98/70/ES.

(4)

Kadar se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno pridelavi hrane in krme, uporabi za proizvodnjo biogoriv, je treba kljub temu zadostiti povpraševanju po pridelkih, ki niso namenjeni za proizvodnjo biogoriv, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Slednji primer pomeni posredno spremembo rabe zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES spremeniti, da bi vključevali določbe za obravnavo vpliva posredne spremembe rabe zemljišč, glede na to, da se sedanja biogoriva v glavnem pridelujejo iz poljščin, pridelanih na obstoječih kmetijskih zemljiščih. Te določbe bi morale ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti že izvedenih naložb.

(5)

Na podlagi napovedi povpraševanja po biogorivih, ki so jih zagotovile države članice, in ocen emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč za različne surovine za biogoriva je verjetno, da bodo emisije toplogrednih plinov, povezane s posredno spremembo rabe zemljišč, znatne in bi lahko izničile del prihrankov emisij toplogrednih plinov pri posameznih biogorivih ali vse te prihranke. Razlog za to je, da bodo leta 2020 predvidoma skoraj vsa biogoriva proizvedena iz poljščin, pridelanih na zemljiščih, ki bi se lahko uporabljala za oskrbovanje trgov s hrano in krmo. Za zmanjševanje takšnih emisij je ustrezno razlikovati med skupinami poljščin, kot so oljnice, rastline za pridelavo sladkorja in žitarice ter druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba. Poleg tega je treba spodbujati raziskave in razvoj novih naprednih biogoriv, ki niso konkurenčna poljščinam za prehrano, in še naprej preučevati učinek različnih skupin poljščin na neposredno in posredno spremembo rabe zemljišč.

(6)

Da se prepreči spodbujanje namernega povečanja proizvodnje ostankov iz predelave na škodo glavnega proizvoda, bi bilo treba iz opredelitve ostanka iz predelave izključiti ostanke iz proizvodnega postopka, ki je bil v ta namen namerno spremenjen.

(7)

Tekoča goriva iz obnovljivih virov bodo verjetno potrebna v prometnem sektorju za zmanjšanje njegovih emisij toplogrednih plinov. Napredna biogoriva, kot so biogoriva iz odpadkov in alg, zagotavljajo velik prihranek emisij toplogrednih plinov z majhnim tveganjem povzročanja posredne spremembe rabe zemljišč in ne tekmujejo neposredno za kmetijska zemljišča, ki so namenjena oskrbi trgov s hrano in krmo. Zato je ustrezno spodbuditi raziskave, razvoj in večjo proizvodnjo takšnih naprednih biogoriv, ker zdaj na trgih niso na voljo v velikih količinah, delno zaradi tekmovanja za javne subvencije z uveljavljenimi tehnologijami za proizvodnjo biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano.

(8)

Zaželeno bi bilo, da bi že leta 2020 dosegli znatno višjo raven porabe naprednih biogoriv v Uniji v primerjavi s sedanjimi trendi. Vsaka država članica bi morala spodbujati porabo naprednih biogoriv in si prizadevati za to, da se na njenem ozemlju doseže minimalna raven porabe naprednih biogoriv prek določitve pravno nezavezujočih nacionalnih ciljev, ki si jih prizadeva uresničiti v okviru svoje obveznosti zagotoviti, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10 % končne porabe energije v prometu v tej državi članic. Kadar so na razpolago, bi morali biti načrti držav članic za uresničitev njihovih nacionalnih ciljev objavljeni, da se poveča preglednost in predvidljivost za trg.

(9)

Primerno je tudi, da pri določanju svojega nacionalnega cilja države članice Komisiji poročajo o ravni porabe naprednih biogoriv na svojem ozemlju ter o svojih dosežkih pri uresničevanju njihovih nacionalnih ciljev v letu 2020 – o čemer bi bilo treba objaviti zbirno poročilo –, da se oceni učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri zmanjševanju tveganja emisij toplogrednih plinov zaradi posredne spremembe rabe zemljišč vsled spodbujanja naprednih biogoriv. Pričakovati je, da bodo napredna biogoriva z nizkimi vplivi posrednih sprememb rabe zemljišč in visokimi skupnimi prihranki toplogrednih plinov in njihovo spodbujanje imeli pomembno vlogo pri razogličenju prometa in razvoju nizkoogljičnih prevoznih tehnologij po letu 2020.

(10)

V svojih sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 je Evropski svet poudaril pomen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in tveganj zaradi odvisnosti od fosilnih goriv v prometnem sektorju v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter pozval Komisijo, naj nadalje preuči instrumente in ukrepe za celovit in tehnološko nevtralen pristop za spodbujanje zmanjševanja emisij in energetske učinkovitosti v prometu, za električni prevoz in obnovljive vire energije v prometu tudi po letu 2020.

(11)

Pomembno je tudi, da bo časovni načrt za obnovljivo energijo za obdobje po letu 2020, ki ga bo Komisija predstavila leta 2018 v skladu s členom 23(9) Direktive 2009/28/ES, tudi za prometni sektor, razvit kot del širše strategije Unije za energetsko in podnebno tehnologijo in inovacije in v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 20. marca 2015. Zato je ustrezno pravočasno pregledati učinkovitost spodbud za razvoj in uporabo tehnologij za proizvodnjo naprednih biogoriv, da se zagotovi, da se zaključke tega pregleda upošteva pri pripravi časovnega načrta za obdobje po letu 2020.

(12)

Razlike v ocenjenih emisijah zaradi posredne spremembe rabe zemljišč nastajajo zaradi različnih vnosov podatkov in ključnih predpostavk o razvoju kmetijstva, kot so gibanja donosa in produktivnosti kmetijstva, dodelitev soproizvodov ter zaznane globalne spremembe rabe zemljišč in stopnje krčenja gozdov, na katere proizvajalci biogoriv ne morejo vplivati. Čeprav je večina surovin za biogoriva pridelana v Uniji, bodo ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč po vsej verjetnosti nastale zunaj Unije na območjih, kjer bo verjetno potekala dodatna proizvodnja po najnižjih stroških. Na ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv iz oljnic, močno vplivajo zlasti predpostavke o spremembi namembnosti tropskih gozdov in izsuševanju šotišč zunaj Unije, zato je nadvse pomembno zagotoviti, da se tovrstni podatki in predpostavke pregledajo na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij o spremembi namembnosti zemljišč in krčenju gozdov ter se vključi vsak napredek na teh področjih, dosežen v okviru tekočih mednarodnih programov. Komisija bi morala zato Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov pregleda učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv, ter pregleda možnosti za vključitev prilagojenih ocenjenih faktorjev emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč v ustrezna trajnostna merila.

(13)

Za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti bioindustrijskih sektorjev ter v skladu s sporočilom Komisije z dne 13. februarja 2012 z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ in sporočilom Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“, ki spodbujata integrirane in diverzificirane biorafinerije po Evropi, bi bilo treba v skladu z Direktivo 2009/28/ES določiti večje spodbude, ki bodo prednostno podpirale uporabo surovin iz biomase, ki imajo visoko ekonomsko vrednost le za proizvodnjo biogoriv.

(14)

S spodbujanjem uporabe električne energije iz obnovljivih virov bi se lahko odzvali na številne izzive v prometnem sektorju in drugih energetskih sektorjih. Zato je ustrezno zagotoviti dodatne spodbude za spodbujanje uporabe električne energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju in povišati faktorje množenja za izračun prispevka električne energije iz obnovljivih virov, ki jo porabijo vozila na električni pogon v železniškem in cestnem prometu, da se tako povečata njihova uporaba in delež na trgu. Poleg tega bi bilo treba preučiti nadaljnje ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti in prihrankov energije v prometnem sektorju.

(15)

Z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) naj bi se Unija približala temu, da postane „družba recikliranja“, s tem da poskuša zmanjšati nastajanje odpadkov in jih uporabljati kot vir. Hierarhija ravnanja z odpadki na splošno določa vrstni red najboljših celovitih okoljskih rešitev glede na zakonodajo o odpadkih in politiko ravnanja z odpadki. Države članice bi morale v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem postati družba recikliranja podpirati uporabo recikliranih materialov in, če je le mogoče, ne bi smele spodbujati odlaganja ali sežiganja takih recikliranih materialov. Za odpadke lahko štejejo nekatere surovine z nizkim tveganjem emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč. Vendar se še vedno lahko uporabljajo za druge namene, ki bi bili v hierarhiji ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES, pomembnejši od energetske predelave. Zato je primerno, da države članice ustrezno upoštevajo načelo hierarhije ravnanja z odpadki pri vseh ukrepih, ki spodbujajo uporabo biogoriv z nizkim tveganjem emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, ali vseh ukrepih, namenjenih čim večjemu odvračanju od goljufij pri proizvodnji takšnih biogoriv, da spodbude za uporabo takšnih surovin za biogoriva ne bi ovirale prizadevanj za zmanjšanje odpadkov ali povečanje recikliranja ter učinkovito in trajnostno uporabo razpoložljivih virov. Države članice lahko v poročanje na podlagi Direktive 2009/28/ES vključijo ukrepe, ki jih sprejmejo v ta namen.

(16)

Za biogoriva in tekoča biogoriva, ki se proizvajajo v novih obratih, bi bilo treba povečati najnižji prag prihranka emisij toplogrednih plinov, da se izboljša njihovo skupno ravnovesje toplogrednih plinov ter odvrnejo dodatne naložbe v obrate z nizkim prihrankom toplogrednih plinov. To povečanje zagotavlja varovala za naložbe v zmogljivosti proizvodnje biogoriv in tekočih biogoriv v skladu z drugim pododstavkom člena 19(6) Direktive 2009/28/ES.

(17)

Za pripravo prehoda na napredna biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno omejiti količino biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktivi 2009/28/ES, ne da bi se omejila skupna uporaba tovrstnih biogoriv in tekočih biogoriv. V skladu s členom 193 Pogodbe o delovanje Evropske unije (PDEU) določitev omejitve na ravni Unije ne posega v možnost držav članic, da določijo nižje omejitve za količine biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene in ki se lahko na nacionalni ravni upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktive 2009/28/ES.

(18)

Države članice bi morale imeti možnost izbrati, da to omejitev uporabijo za količino biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES.

(19)

V skladu s potrebo, da se omeji količina biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, bi si morale države članice prizadevati za postopno ukinitev podpore za uporabo takih biogoriv in tekočih biogoriv na ravneh, ki presegajo to omejitev.

(20)

Omejevanje količine biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktive 2009/28/ES, ne vpliva na svobodo držav članic, da določijo lastno pot za uresničitev predpisanega deleža konvencionalnih biogoriv znotraj skupnega cilja 10 %. Posledično ostaja dostop do trga biogoriv, proizvedenih v obratih, delujočih pred koncem leta 2013, v celoti odprt. Zato ta direktiva ne vpliva na upravičena pričakovanja upravljavcev takih obratov.

(21)

Okvirne povprečne vrednosti ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč bi morale biti vključene v poročanje dobaviteljev goriv in Komisije o emisijah toplogrednih plinov iz biogoriv v skladu z Direktivo 98/70/ES kot tudi v poročanje Komisije o emisijah toplogrednih plinov iz biogoriv in tekočih biogoriv v skladu z Direktivo 2009/28/ES. Faktor emisij biogoriv iz surovin, zaradi katerih ni dodatnega povpraševanja po zemljiščih, kot so biogoriva iz odpadnih surovin, bi moral biti nič.

(22)

Do tveganj zaradi posredne spremembe rabe zemljišč lahko pride, če se namenske neživilske poljščine, ki se pridelujejo predvsem za energetske namene, pridelujejo na obstoječih kmetijskih zemljiščih, ki se uporabljajo za proizvodnjo hrane in krme. Vseeno pa lahko imajo take namenske poljščine, ki se pridelujejo predvsem za energetske namene, v primerjavi s poljščinami, ki se uporabljajo za prehrano in krmo, večji donos in potencialno lahko prispevajo k sanaciji močno degradiranih in onesnaženih zemljišč. Vendar so informacije o proizvodnji biogoriv in tekočih biogoriv iz takih namenskih poljščin in njihovem dejanskem vplivu na spremembo rabe zemljišč omejene. Zato bi morala Komisija spremljati in redno poročati tudi o stanju proizvodnje in porabe biogoriv in tekočih biogoriv iz takih namenskih poljščin, kot tudi spremljati in poročati o s tem povezanih učinkih. Opredeliti bi bilo treba obstoječe projekte v Uniji ter jih uporabiti za izboljšanje informacijske podlage za bolj poglobljeno analizo tveganj in koristi, povezanih z okoljsko trajnostjo.

(23)

S povečanjem donosa kmetijskih sektorjev prek izboljšanih raziskav, tehnološkega razvoja in prenosa znanja, nad ravni, ki bi sicer bile dosežene, če ne bi bili uvedeni sistemi za spodbujanje proizvodnje biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot tudi prek pridelave druge letne poljščine na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje druge letne poljščine, bi prav tako lahko ublažili emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč. Če je učinek ublažitve emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč na nacionalni ali projektni ravni mogoče količinsko opredeliti, bi ukrepi, uvedeni s to direktivo, lahko odražali taka izboljšanja v produktivnosti tako v smislu zmanjšanih ocenjenih vrednosti emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč kot prispevka biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, k deležu energije iz obnovljivih virov v prometu, ki ga je treba doseči v letu 2020.

(24)

Prostovoljni sistemi so vse pomembnejši pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev glede trajnosti iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES. Zato je ustrezno, da se Komisijo pooblasti, da od prostovoljnih sistemov, tudi tistih, ki jih je Komisija že priznala v skladu s členom 7c(6) Direktive 98/70/ES in členom 18(6) Direktive 2009/28/ES, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S tem poročanjem bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za svoje poročilo o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila najboljšo prakso in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje take najboljše prakse.

(25)

Da bi spodbudili nemoteno delovanje notranjega trga, je ustrezno pojasniti pogoje, pod katerimi se uporablja načelo vzajemnega priznavanja med vsemi sistemi za preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva in tekoča biogoriva, določenih v skladu z direktivama 98/70/ES in 2009/28/ES.

(26)

Pri odzivanju na preskrbo s hrano in prehransko varnost sta na vseh ravneh bistvena dobro upravljanje in pristop, ki temelji na pravicah in obsega vse človekove pravice, v primeru negativnih vplivov na preskrbo s hrano in prehransko varnost pa si je treba prizadevati za usklajenost med politikami. V zvezi s tem je zlasti pomembno upravljanje in zagotavljanje zemljiške posesti ter pravice do rabe zemljišč. Zato bi morale države članice spoštovati načela odgovornega vlaganja v kmetijske in prehranske sisteme, ki jih je oktobra 2014 odobril Odbor za svetovno prehransko varnost (CFS) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Države članice se tudi spodbuja, naj podprejo izvajanje prostovoljnih smernic za odgovorno upravljanje posesti zemlje, ribištva in gozdov v okviru zanesljivosti preskrbe s hrano na državni ravni, ki jih je CFS sprejel oktobra 2013.

(27)

Čeprav so biogoriva iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, običajno povezana s tveganji emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, obstajajo tudi izjeme. Države članice in Komisija bi morale spodbujati razvoj in uporabo sistemov, ki lahko zanesljivo dokažejo, da določena količina surovin za biogoriva, proizvedena v okviru določenega projekta, ni izpodrinila proizvodnje za druge namene. To se na primer lahko zgodi, ko je proizvodnja biogoriv enaka količini dodatne proizvodnje, dosežene z naložbami v boljšo produktivnost nad ravnjo, ki bi sicer bila dosežena brez tovrstnih podpornih sistemov za spodbujanje proizvodnje, ali ko proizvodnja biogoriv poteka na zemljišču, na katerem neposredna sprememba rabe zemljišč ni povzročila večjih negativnih posledic za že obstoječe ekosistemske storitve, ki jih to zemljišče omogoča, vključno z zaščito zalog ogljika in biotske raznovrstnosti. Države članice in Komisija bi morale preučiti možnost za določitev meril za prepoznavanje in certificiranje tovrstnih sistemov, s katerimi je mogoče zanesljivo dokazati, da določena količina surovin za biogoriva, proizvedena v okviru določenega projekta, ni izpodrinila proizvodnje za druge namene ter da so bile tovrstne surovine za biogoriva proizvedene v skladu s trajnostnimi merili Unije za biogoriva. Upošteva se lahko le količina surovin, ki ustreza dejanskemu zmanjšanju izpodrivanja, doseženemu v okviru sistema.

(28)

Ustrezno je uskladiti pravila za uporabo privzetih vrednosti, da se zagotovi enaka obravnava proizvajalcev, ne glede na to, kje poteka proizvodnja. Medtem ko tretje države lahko uporabljajo privzete vrednosti, morajo proizvajalci iz Unije uporabljati dejanske vrednosti, kadar so te višje od privzetih ali država članica ni predložila poročila, kar povečuje njihovo upravno breme. Zato bi bilo treba sedanja pravila poenostaviti, tako da uporaba privzetih vrednosti ni omejena na območja v Uniji, ki so vključena v sezname iz člena 19(2) Direktive 2009/28/ES in člena 7d(2) Direktive 98/70/ES.

(29)

Zaradi začetka veljavnosti PDEU je treba pooblastila, ki so prenesena na Komisijo na podlagi direktiv 2009/28/ES in 98/70/ES, uskladiti s členoma 290 in 291 PDEU.

(30)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(31)

Da se omogoči prilagoditev Direktive 98/70/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z novimi vnosi ocenjenih tipičnih in privzetih vrednosti za postopke proizvodnje biogoriv in prilagoditvijo dovoljenih analitičnih metod, kar zadeva specifikacije za goriva, ter odstopanjem parnega tlaka, dovoljenega za motorni bencin, ki vsebuje bioetanol, kot tudi za določitev privzetih vrednosti za emisije toplogrednih plinov, kar zadeva obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter zajemanje in uporabo ogljika za uporabo v prometu.

(32)

Da se omogoči prilagoditev Direktive 2009/28/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme akte v zvezi z morebitnimi novimi vnosi na seznam surovin za biogoriva in goriv, katerih prispevek k cilju iz člena 3(4) navedene direktive bi se moral šteti kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti, in tudi v zvezi z dodatnimi vnosi ocenjenih tipičnih in privzetih vrednosti za postopke proizvodnje biogoriv in tekočih biogoriv, kot tudi za prilagoditev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot je določeno v Prilogi III k Direktivi 2009/28/ES, tehničnemu in znanstvenemu napredku.

(33)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri uporabi direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(34)

Komisija bi morala na podlagi najboljših in najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov pregledati učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju vpliva emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč ter pri obravnavi načinov za dodatno zmanjšanje tega vpliva.

(35)

Pomembno je, da Komisija brez odlašanja predloži celovit predlog stroškovno učinkovite in tehnološko nevtralne politike po letu 2020, da bi ustvarila dolgoročne možnosti za naložbe v trajnostna biogoriva z majhnim tveganjem povzročanja posrednih sprememb rabe zemljišč in druga sredstva za razogličenje prometnega sektorja.

(36)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 (8) so se države članice zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takih dokumentov v primeru te direktive utemeljena.

(37)

Ker ciljev te direktive, in sicer zagotovitve enotnega trga za gorivo za cestni promet in necestne premične delovne stroje ter zagotovitve upoštevanja najnižjih ravni varstva okolja pri uporabi teh goriv, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(38)

Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 98/70/ES

Direktiva 98/70/ES se spremeni:

1.

v členu 2 se dodajo naslednje točke:

„10.

‚obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu‘ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki niso biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, ter se uporabljajo v prometu;

11.

‚poljščine z visoko vsebnostjo škroba‘ pomenijo poljščine, večinoma žitarice (ne glede na to, ali se uporabijo le zrna ali pa se uporabi cela rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);

12.

‚biogoriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč‘ pomenijo biogoriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki zmanjšujejo izpodrivanje proizvodnje za druge namene, kot je proizvodnja biogoriv, in v skladu s trajnostnimi merili za biogoriva iz člena 7b;

13.

‚ostanek iz predelave‘ pomeni snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega postopka; ni primarni cilj proizvodnega postopka in postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje;

14.

‚ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva‘ pomenijo ostanke, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu; ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi.“;

2.

člen 7a se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se za prvim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

„Države članice lahko dobaviteljem biogoriv, ki se uporabljajo v letalstvu, prepustijo odločitev, ali bodo prispevali k obveznosti glede zmanjšanja iz odstavka 2 tega člena, pod pogojem, da ta biogoriva izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 7b.“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice lahko določijo, da največji prispevek biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, zaradi skladnosti s ciljem iz prvega pododstavka tega odstavka ne presega največjega prispevka, določenega v točki (d) drugega pododstavka člena 3(4) Direktive 2009/28/ES.“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3), s katerimi določi podrobna pravila za enotno izvajanje odstavka 4 tega člena s strani držav članic.“;

(d)

dodata se naslednja odstavka:

„6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da najpozneje 31. decembra 2017 sprejme delegirane akte za določitev privzetih vrednosti emisij toplogrednih plinov, če te vrednosti še niso bile določene pred 5. oktobrom 2015, kar zadeva:

(a)

obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu;

(b)

zajemanje in uporabo ogljika za uporabo v prometu.

7.   Države članice v okviru poročanja iz odstavka 1 zagotovijo, da dobavitelji goriv vsako leto poročajo organu, ki ga imenuje država članica, o postopkih proizvodnje biogoriv, količinah biogoriv, proizvedenih iz surovin, opredeljenih v delu A Priloge V, in emisijah toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, vključno z okvirnimi povprečnimi vrednostmi ocenjenih emisij iz biogoriv zaradi posrednih sprememb rabe zemljišč. Države članice te podatke posredujejo Komisiji.“;

3.

člen 7b se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv, ki se upošteva za namene iz odstavka 1, je vsaj 60 % za biogoriva, proizvedena v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015. Za obrat se šteje, da obratuje, če so bila biogoriva fizično proizvedena.

V primeru obratov, obratujočih 5. oktobra 2015 ali pred tem datumom, biogoriva za namene odstavka 1 dosegajo prihranek emisij toplogrednih plinov vsaj 35 % do 31. decembra 2017 ter vsaj 50 % po 1. januarju 2018.

Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv se izračuna v skladu s členom 7d(1).“;

(b)

v odstavku 3 se drugi pododstavek črta;

4.

člen 7c se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3), s katerimi določi seznam ustreznih in pomembnih informacij iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka. Komisija predvsem zagotovi, da na splošno upravljavci, zlasti pa mali kmetje, organizacije pridelovalcev in zadruge, zaradi zagotavljanja teh informacij niso prekomerno upravno obremenjeni.“;

(b)

v odstavku 5 se dodata naslednja pododstavka:

„Prostovoljni sistemi iz odstavka 4 (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni sistemi) redno in vsaj enkrat letno objavijo seznam svojih organov za certificiranje, ki opravljajo neodvisne revizije, pri čemer za vsak tak organ navedejo, kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga je priznal in kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga nadzoruje.

Zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija na podlagi analize tveganja ali poročil iz drugega pododstavka odstavka 6 tega člena opredeli standarde za neodvisno revizijo, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da jih uporabljajo. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3). V takih aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti navedene standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo takih standardov v določenem časovnem okviru.“;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Odločitve v skladu z odstavkom 4 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3). Take odločitve veljajo največ pet let.

Komisija zahteva, da ji vsak prostovoljni sistem, glede katerega sprejme odločitev na podlagi odstavka 4, do 6. oktobra 2016 in nato do 30. aprila vsako leto predloži poročilo, ki obravnava vse točke iz tretjega pododstavka tega odstavka. Poročilo se praviloma nanaša na predhodno koledarsko leto. Prvo poročilo se nanaša na najmanj šest mesecev od 9. septembra 2015. Obveznost predložiti poročilo velja le za prostovoljne sisteme, ki delujejo najmanj 12 mesecev.

Komisija do 6. aprila 2017 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem preuči poročila iz drugega pododstavka tega odstavka, pregleda izvajanje sporazumov iz odstavka 4 ali prostovoljnih sistemov, glede katerih je sprejela odločitev v skladu s tem členom, in opredeli najboljše prakse. Poročilo temelji na najboljših razpoložljivih informacijah, vključno s tistimi, pridobljenimi v posvetovanjih z deležniki, in na praktičnih izkušnjah pri uporabi zadevnih sporazumov ali sistemov. V poročilu se preuči naslednje:

 

na splošno:

(a)

neodvisnost, način in pogostost revizij, tako v zvezi z navedbami o teh vidikih, v dokumentaciji sistema v času, ko je zadevni sistem potrdila Komisija, kot v zvezi z najboljšo prakso v sektorju;

(b)

razpoložljivost, izkušnje in preglednost pri uporabi metod za odkrivanje in odzivanje na nespoštovanje določb, s posebnim poudarkom na reševanju dejanskih ali domnevnih resnih kršitev s strani članov sistema;

(c)

preglednost, zlasti v zvezi z dostopnostjo sistema, razpoložljivostjo prevodov v uradne jezike držav in regij, iz katerih izvirajo surovine, dostopnostjo seznama pooblaščenih subjektov in zadevnih certifikatov ter dostopnostjo revizijskih poročil;

(d)

udeležba deležnikov, zlasti kar zadeva posvetovanja z domorodnimi in lokalnimi skupnostmi pred odločanjem, med pripravo in pregledom sistema in revizijami ter odziv na njihove prispevke;

(e)

splošna zanesljivost sistema, zlasti v zvezi s pravili o akreditaciji, usposobljenostjo in neodvisnostjo revizorjev ter zadevnih teles sistema;

(f)

tržno posodabljanje sistema, količina certificiranih surovin in biogoriv za vsako državo izvora in vrsto ter število udeležencev;

(g)

enostavnost in učinkovitost izvajanja sistema za sledenje dokazil o spoštovanju trajnostnih meril, ki jih članu oziroma članom izda sistem, pri čemer je tak sistem namenjen preprečevanju goljufij, zlasti odkrivanju in obravnavi sumov goljufij in drugih nepravilnosti ter nadaljnjemu ukrepanju po njih, po potrebi pa tudi število odkritih goljufij in nepravilnosti;

 

in še posebej:

(h)

možnosti, da bi se subjekte pooblastilo za priznavanje in spremljanje organov za certificiranje;

(i)

merila za priznavanje ali akreditacijo organov za certificiranje;

(j)

pravila o izvajanju spremljanja organov za certificiranje;

(k)

načine za lažje ali boljše razširjanje najboljše prakse.

Država članica lahko svoj nacionalni sistem priglasi Komisiji. Komisija tak sistem prednostno oceni. Odločitev o tem, ali tak priglašeni nacionalni sistem izpolnjuje pogoje iz te direktive, se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3), s čimer se olajša vzajemno dvo- ali večstransko priznavanje sistemov za preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva. Kadar je izpolnjevanje pogojev potrjeno, sistemi, vzpostavljeni v skladu s tem členom, ne zavrnejo medsebojnega priznavanja s sistemom zadevne države članice glede preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril, določenih v členu 7b(2) do (5).“;

(d)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo pregleda uporabo člena 7b v zvezi z virom biogoriva ter v šestih mesecih po prejemu zahteve in v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3) odloči, ali lahko zadevna država članica biogorivo iz tega vira upošteva za namene člena 7a.“;

5.

člen 7d se spremeni:

(a)

odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3.   Komisiji se lahko posredujejo podatki o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin, ki so v primeru držav članic navedeni v poročilih iz odstavka 2, v primeru ozemelj zunaj Unije pa v poročilih, ki so enakovredna poročilom iz odstavka 2 in ki jih pripravijo pristojni organi.

4.   Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3), odloči, da poročila iz odstavka 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za biogoriva, ki se običajno proizvajajo na navedenih območjih za namene člena 7b(2).

5.   Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 in nato vsaki dve leti pripravi in objavi poročilo o ocenjenih tipičnih in privzetih vrednostih iz delov B in E Priloge IV, pri čemer upošteva zlasti emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročata promet in predelava.

Če je iz poročil iz prvega pododstavka razvidno, da bi bilo na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov morda treba prilagoditi ocenjene tipične in privzete vrednosti iz delov B in E Priloge IV, Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)

odstavek 6 se črta;

(c)

v odstavku 7 se prvi, drugi in tretji pododstavek nadomestijo z naslednjim:

„7.   Komisija pregleduje Prilogo IV, da se v utemeljenih primerih dodajo vrednosti za nove postopke proizvodnje biogoriv iz iste surovine ali drugih surovin. Pri pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge IV, zlasti glede:

metode upoštevanja odpadkov in ostankov,

metode upoštevanja soproizvodov,

metode upoštevanja soproizvodnje in

statusa soproizvoda, dodeljenega ostankom kmetijskih pridelkov.

Privzete vrednosti za biodizel iz odpadnega rastlinskega ali živalskega olja se čim prej pregledajo. Če je iz pregleda Komisije razvidno, da bi bilo treba spremeniti Prilogo IV, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a, s katerimi v dele A, B, D in E Priloge IV doda, nikakor pa ne odvzame ali spremeni, ocenjene tipične in privzete vrednosti za postopke proizvodnje biogoriv, za katera posebne vrednosti še niso vključene v navedeno prilogo.“;

(d)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Kadar je treba zagotoviti enotno uporabo točke 9 dela C Priloge IV, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne tehnične specifikacije in opredelitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3).“;

6.

v členu 7e se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu iz člena 7b(7), člena 7c(2), člena 7c(9) ter člena 7d(4) in (5), kot tudi poročila in informacije, predložene v skladu s prvim in petim pododstavkom člena 7c(3) in členom 7d(2), se pripravijo in posredujejo za namene Direktive 2009/28/ES in te direktive.“;

7.

člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice skladnost motornih bencinov in dizelskih goriv z zahtevami iz členov 3 in 4 spremljajo na osnovi analiznih metod, navedenih v Prilogi I oziroma II.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice vsako leto do 31. avgusta predložijo poročilo o nacionalnih podatkih o kakovosti goriva za predhodno koledarsko leto. Komisija z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3), določi skupni format za predložitev povzetka nacionalnih podatkov o kakovosti goriva. Prvo poročilo se predloži do 30. junija 2002. Od 1. januarja 2004 se za to poročilo uporabi format, opisan v ustreznem evropskem standardu. Države članice poročajo tudi o skupnih količinah motornega bencina in dizelskega goriva, trženih na njihovem ozemlju, ter o trženih količinah neosvinčenega motornega bencina in dizelskega goriva z mejno vsebnostjo žvepla 10 mg/kg. Poleg tega na ustrezno uravnoteženi geografski osnovi letno poročajo tudi o razpoložljivosti motornega bencina in dizelskega goriva z mejno vsebnostjo žvepla 10 mg/kg, ki se tržita na njihovih ozemljih.“;

8.

v členu 8a se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Glede na oceno, izvedeno z uporabo preskusne metodologije iz odstavka 1, lahko Evropski parlament in Svet na podlagi zakonodajnega predloga Komisije revidirata omejitev za vsebnost MMT v gorivu iz odstavka 2.“;

9.

v členu 9(1) se doda naslednja točka:

„(k)

postopke proizvodnje, količine in emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, vključno z okvirnimi povprečnimi vrednostmi ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč in s tem povezanim razponom iz analize občutljivosti, kot je določeno v Prilogi V za biogoriva, porabljena v Uniji. Komisija javno objavi podatke o okvirnih povprečnih vrednostih ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč in s tem povezanim razponom iz analize občutljivosti.“;

10.

člen 10 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Postopek za prilagoditev dovoljenih analitičnih metod in dovoljena odstopanja parnega tlaka“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v obsegu, ki je nujen za prilagoditev dovoljenih analitičnih metod, da se zagotovi usklajenost z revizijami evropskih standardov iz Priloge I ali II. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za prilagoditev dovoljenih odstopanj parnega tlaka v kPa za vsebnost etanola v motornem bencinu, določenih v Prilogi III, znotraj mejne vrednosti iz prvega pododstavka člena 3(4). Taki delegirani akti ne posegajo v odstopanje, odobreno v skladu s členom 3(4).“;

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7a(6), člena 7d(7) in člena 10(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. oktobra 2015.

3.   Prenos pooblastila iz člena 7a(6), člena 7d(7) in člena 10(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7a(6), člena 7d(7) oziroma člena 10(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

12.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za kakovost goriva, razen v primerih iz odstavka 2. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

2.   Komisiji pri zadevah, povezanih s trajnostjo biogoriv iz členov 7b, 7c in 7d, pomaga Odbor za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv iz člena 25(2) Direktive 2009/28/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbora ne podata mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(9)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

13.

Priloga IV se spremeni in Priloga V se doda v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive 2009/28/ES

Direktiva 2009/28/ES se spremeni:

1.

v členu 2 se v drugem odstavku dodajo naslednje točke:

„(p)

‚odpadki‘ so opredeljeni kakor v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10); v tej opredelitvi niso zajete snovi, ki so bile namerno spremenjene ali onesnažene, da bi ustrezale tej opredelitvi;

(q)

‚poljščine z visoko vsebnostjo škroba‘ pomenijo poljščine, večinoma žitarice (ne glede na to, ali se uporabijo le zrna ali pa se uporabi cela rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);

(r)

‚lesna celuloza‘ pomeni material, sestavljen iz lignina, celuloze in hemiceluloze, kot so biomasa, pridobljena iz gozdov, gozdne energijske poljščine ter ostanki in odpadki iz gozdarstva;

(s)

‚neživilska celuloza‘ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;

(t)

‚ostanek iz predelave‘ pomeni snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega postopka; ni primarni cilj proizvodnega postopka in postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje;

(u)

‚obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu‘ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki niso biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, ter se uporabljajo v prometu;

(v)

‚ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva‘ pomenijo ostanke, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu, in ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi;

(w)

‚biogoriva in tekoča biogoriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč‘ pomenijo biogoriva in tekoča biogoriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki zmanjšujejo izpodrivanje proizvodnje za druge namene, kot je proizvodnja biogoriv in tekočih biogoriv, in v skladu s trajnostnimi merili za biogoriva in tekoča biogoriva iz člena 17.

(10)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).“;"

2.

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Zaradi izpolnitve ciljev iz prvega pododstavka tega odstavka največji skupni prispevek iz biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ne presega količine energije, ki ustreza največjemu prispevku iz odstavka 4(d).“;

(b)

v odstavku 4 se drugi pododstavek spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

pri izračunu imenovalca, namreč skupne porabe energije v prometu za namene prvega pododstavka, se upoštevajo samo motorni bencin, dizelsko gorivo in biogoriva, porabljeni v cestnem in železniškem prometu, in električna energija, vključno z električno energijo, porabljeno za proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu;“;

(ii)

v točki (b) se doda naslednji stavek:

„Ta točka ne posega v točko (d) tega odstavka in člen 17(1)(a);“;

(iii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

države članice se lahko odločijo, da bodo pri izračunu prispevka električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov in porabljene v vseh vrstah električnih vozil ter za proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, za namene točk (a) in (b) uporabile povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji ali delež električne energije iz obnovljivih virov energije v svoji državi, izmerjen dve leti pred zadevnim letom. Poleg tega pri izračunu porabe električne energije iz obnovljivih virov energije v električnem železniškem prometu ta poraba šteje za 2,5-kratno energijsko vsebnost dovedene električne energije iz obnovljivih virov energije. Pri izračunu porabe električne energije iz obnovljivih virov energije v električnih cestnih vozilih iz točke (b) ta poraba šteje za 5-kratno energijsko vsebnost dovedene električne energije iz obnovljivih virov energije;“;

(iv)

dodajo se naslednje točke:

„(d)

pri izračunu biogoriv v števcu delež energije iz biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ne presega 7 % končne porabe energije v prometu v državah članicah leta 2020.

Biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v Prilogi IX, ne štejejo v mejno vrednost iz prvega pododstavka te točke.

Države članice lahko določijo, da v mejno vrednost iz prvega pododstavka te točke ne šteje delež energije iz biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene in ki niso žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja in oljnice, in sicer pod pogojem, da:

(i)

se je v skladu s členom 18 preverilo izpolnjevanje trajnostnih meril iz člena 17(2) do (5) in

(ii)

da so bile te poljščine pridelane na zemljiščih, ki spadajo v točko 8 dela C Priloge V in je pri izračunu emisij toplogrednih plinov upoštevana ustrezna dodatna vrednost ‚eB‘ iz točke 7 dela C Priloge V, da se dokaže skladnost s členom 17(2);

(e)

vsaka država članica si prizadeva uresničiti cilj, da se na njenem ozemlju potroši minimalna raven biogoriv iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX. Vsaka država članica v ta namen določi nacionalni cilj, ki si ga prizadeva uresničiti do 6. aprila 2017. Referenčna vrednost za ta cilj je 0,5 odstotne točke v energijski vsebnosti deleža energije iz obnovljivih virov v vseh oblikah prometa v letu 2020 iz prvega pododstavka, ki se doseže z biogorivi, proizvedenimi iz surovin, in drugimi gorivi iz dela A Priloge IX. Poleg tega v nacionalni cilj lahko štejejo biogoriva iz surovin, ki niso uvrščene na seznam iz Priloge IX in so jih pristojni nacionalni organi opredelili kot odpadke, ostanke, neživilsko celulozo ali lesno celulozo in so se uporabljale v obstoječih obratih pred sprejetjem Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

Države članice lahko določijo nacionalni cilj, nižji od referenčne vrednosti 0,5 odstotne točke, iz enega ali več naslednjih razlogov:

(i)

objektivnih dejavnikov, kot so omejena zmožnost trajnostne proizvodnje biogoriv iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX, ali omejena razpoložljivost stroškovno učinkovitih biogoriv na trgu;

(ii)

posebnih tehničnih ali podnebnih značilnosti nacionalnega trga goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot sta sestava in stanje cestnega voznega parka, ali

(iii)

nacionalnih politik, v skladu s katerimi se dodeljujejo ustrezna finančna sredstva za spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe električne energije iz obnovljivih virov energije v prometu.

Pri določanju nacionalnih ciljev države članice zagotovijo razpoložljive informacije o količinah biogoriv, porabljenih iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX.

Pri določanju politik za spodbujanje proizvodnje biogoriv iz surovin, navedenih v Prilogi IX, države članice upoštevajo hierarhijo odpadkov, kot je vzpostavljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES, vključno z določbami o upoštevanju življenjskega cikla pri splošnih vplivih nastajanja različnih tokov odpadkov in ravnanja z njimi.

Komisija v skladu s členom 24 te direktive objavi:

nacionalne cilje držav članic,

kadar so na voljo, načrte držav članic za uresničevanje nacionalnih ciljev,

kadar je ustrezno, razloge za odstopanje nacionalnih ciljev držav članic od referenčne vrednosti, ki je bila uradno sporočena v skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2015/1513, in

zbirno poročilo o dosežkih držav članic pri uresničevanju njihovih nacionalnih ciljev;

(f)

za biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v Prilogi IX, za namene uresničevanja cilja iz prvega pododstavka velja, da imajo dvakratno vrednost njihove energijske vsebnosti.

(11)  Direktiva (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 239, 15.9.2015, str. 1).“;"

(c)

v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija do 31. decembra 2017 po potrebi predstavi predlog, ki pod določenimi pogoji dovoljuje, da se upošteva vsa električna energija iz obnovljivih virov za pogon vseh vrst električnih vozil in proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu.“;

(d)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Da bi čim bolj zmanjšale tveganje večkratnega prevzema posameznih pošiljk v Uniji, si države članice in Komisija prizadevajo okrepiti sodelovanje med nacionalnimi sistemi ter med nacionalnimi sistemi in prostovoljnimi sistemi, vzpostavljenimi v skladu s členom 18, med drugim tudi z izmenjavo podatkov, kadar je to ustrezno. Da bi preprečile namerno spremembo ali odlaganje materialov, da bi ti spadali v Prilogo IX, države članice spodbujajo razvoj in uporabo sistemov sledenja surovin in biogoriv, ki se pridelujejo iz njih, vzdolž celotne vrednostne verige. Države članice zagotovijo, da se po odkritju goljufije sprejmejo ustrezni ukrepi. Države članice o sprejetih ukrepih poročajo do 31. decembra 2017 in nato vsaki dve leti, če v svojih poročilih o napredku pri spodbujanju in uporabi energije iz obnovljivih virov, pripravljenih v skladu s členom 22(1)(d), niso predložile enakovrednih informacij o zanesljivosti in zaščiti pred goljufijami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 25a sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz dela A Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo. Komisija sprejme ločen delegirani akt za vsako surovino, ki se doda na seznam iz dela A Priloge IX. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka ob ustreznem upoštevanju načel hierarhije ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v Direktivi 2008/98/ES, in utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih oziroma ne povzroča večjih izkrivljajočih učinkov na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke, da zagotavlja pomembne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in da ne utegne imeti negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost.“;

3.

v členu 5 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi s prilagoditvijo energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, iz Priloge III znanstvenemu in tehničnemu napredku.“;

4.

v členu 6 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Države članice lahko sklenejo dogovore o statističnih prenosih določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo in uredijo vse potrebno zanje. Prenesena količina se:

(a)

odšteje od količine energije iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri oceni, ali država članica, ki izvaja prenos, izpolnjuje zahteve iz člena 3(1), (2) in (4), ter

(b)

doda količini energije iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri oceni, ali država članica, ki sprejema prenos, izpolnjuje zahteve iz člena 3(1), (2) in (4).

2.   Ureditve iz odstavka 1 tega člena v zvezi s členom 3(1), (2) in (4) lahko trajajo eno leto ali več let. Komisija je o njih obveščena najpozneje v treh mesecih po koncu vsakega leta, v katerem veljajo. Informacije, poslane Komisiji, vključujejo količino in ceno zadevne energije.“;

5.

člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv in tekočih biogoriv, ki se upošteva za namene odstavka 1, je najmanj 60 % za biogoriva in tekoča biogoriva, proizvedena v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015. Za obrat se šteje, da obratuje, če so biogoriva ali tekoča biogoriva fizično proizvedena.

V primeru obratov, obratujočih 5. oktobra 2015 ali pred tem datumom, se za namene odstavka 1 z biogorivi in tekočimi biogorivi doseže prihranek emisij toplogrednih plinov vsaj 35 % do 31. decembra 2017 ter vsaj 50 % po 1. januarju 2018.

Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv in tekočih biogoriv se izračuna v skladu s členom 19(1).“;

(b)

v odstavku 3 se drugi pododstavek črta;

6.

člen 18 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3), s katerimi določi seznam ustreznih in pomembnih informacij iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka. Komisija predvsem zagotovi, da na splošno upravljavci, zlasti pa mali kmetje, organizacije pridelovalcev in zadruge, zaradi zagotavljanja teh informacij niso prekomerno upravno obremenjeni.“;

(b)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 17(2) in/ali dokazujejo, da pošiljke biogoriva ali tekočega biogoriva izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17(3), (4) in (5) in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odložen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX. Komisija lahko odloči, da ti sistemi vsebujejo natančne podatke za namene obveščanja o ukrepih, sprejetih za zaščito območij, ki v izrednih razmerah (kot sta zaščita porečij, obvladovanje erozije) zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve, za zaščito tal, vode in zraka, sanacijo degradiranih zemljišč, preprečevanje prekomerne porabe vode na območjih, kjer je primanjkuje, in o vidikih iz drugega pododstavka člena 17(7). Komisija lahko za namene člena 17(3)(b)(ii) prizna tudi zavarovana območja za ohranjanje redkih, prizadetih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov.“;

(c)

v odstavku 5 se dodata naslednja pododstavka:

„Prostovoljni sistemi iz odstavka 4 (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni sistemi) redno in vsaj enkrat letno objavijo seznam svojih organov za certificiranje, ki opravljajo neodvisne revizije, pri čemer za vsak tak organ navedejo, kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga je priznal in kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga nadzoruje.

Zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija na podlagi analize tveganja ali poročil iz drugega pododstavka odstavka 6 tega člena opredeli standarde za neodvisno revizijo, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da te standarde uporabljajo. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru.“;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Odločitve v skladu z odstavkom 4 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3). Take odločitve veljajo največ pet let.

Komisija zahteva, da ji vsak prostovoljni sistem, glede katerega sprejme odločitev na podlagi odstavka 4, do 6. oktobra 2016 in nato do 30. aprila vsako leto predloži poročilo, ki obravnava vse točke iz tretjega pododstavka tega odstavka. Poročilo se praviloma nanaša na predhodno koledarsko leto. Prvo poročilo se nanaša na najmanj šest mesecev od 9. septembra 2015. Obveznost predložiti poročilo velja le za prostovoljne sisteme, ki delujejo najmanj 12 mesecev.

Komisija do 6. aprila 2017 in nato v svojih poročilih v skladu s členom 23(3), predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem preuči poročila iz drugega pododstavka tega odstavka, pregleda izvajanje sporazumov iz odstavka 4 ali prostovoljnih sistemov, glede katerih je sprejela odločitev v skladu s tem členom, in opredeli najboljše prakse. Poročilo temelji na najboljših razpoložljivih informacijah, vključno s tistimi, pridobljenimi v posvetovanjih z deležniki, in na praktičnih izkušnjah pri uporabi zadevnih sporazumov ali sistemov. V poročilu se preuči naslednje:

 

na splošno:

(a)

neodvisnost, način in pogostost revizij, tako v zvezi z navedbami o teh vidikih v dokumentaciji sistema v času, ko je zadevni sistem potrdila Komisija, kot v zvezi z najboljšo prakso v sektorju;

(b)

razpoložljivost, izkušnje in preglednost pri uporabi metod za odkrivanje in odzivanje na nespoštovanje določb, s posebnim poudarkom na reševanju dejanskih ali domnevnih resnih kršitev s strani članov sistema;

(c)

preglednost, zlasti v zvezi z dostopnostjo sistema, razpoložljivostjo prevodov v uradne jezike držav in regij, iz katerih izvirajo surovine, dostopnostjo seznama pooblaščenih subjektov in zadevnih certifikatov ter dostopnostjo revizijskih poročil;

(d)

udeležba deležnikov, zlasti kar zadeva posvetovanja z domorodnimi in lokalnimi skupnostmi pred odločanjem, med pripravo in pregledom sistema in revizijami ter odziv na njihove prispevke;

(e)

splošna zanesljivost sistema, zlasti v zvezi s pravili o akreditaciji, usposobljenostjo in neodvisnostjo revizorjev ter zadevnih teles sistema;

(f)

tržno posodabljanje sistema, količina certificiranih surovin in biogoriv za vsako državo izvora in vrsto ter število udeležencev;

(g)

enostavnost in učinkovitost izvajanja sistema za sledenje dokazil o spoštovanju trajnostnih meril, ki jih članu oziroma članom izda sistem, pri čemer je tak sistem namenjen preprečevanju goljufij, zlasti odkrivanju in obravnavi sumov goljufij in drugih nepravilnosti ter nadaljnjemu ukrepanju po njih, po potrebi pa tudi število odkritih goljufij in nepravilnosti;

 

in zlasti:

(h)

možnosti, da bi se subjekte pooblastilo za priznavanje in spremljanje organov za certificiranje;

(i)

merila za priznavanje ali akreditacijo organov za certificiranje;

(j)

pravila o izvajanju spremljanja organov za certificiranje;

(k)

načine za lažje ali boljše razširjanje najboljše prakse.

Komisija poročila, ki jih pripravijo prostovoljni sistemi, v zbirni obliki ali po potrebi v celoti objavi na platformi za preglednost iz člena 24.

Država članica lahko svoj nacionalni sistem priglasi Komisiji. Komisija tak sistem prednostno oceni. Odločitev o tem, ali tak priglašeni nacionalni sistem izpolnjuje pogoje iz te direktive, se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3), s čimer se olajša vzajemno dvo- ali večstransko priznavanje sistemov za preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva in tekoča biogoriva. Kadar je izpolnjevanje pogojev potrjeno, sistemi, vzpostavljeni v skladu s tem členom, ne zavrnejo medsebojnega priznavanja s sistemom zadevne države članice glede preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril, določenih v členu 17(2) do (5).“;

(e)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo pregleda uporabo člena 17 v zvezi z virom biogoriva ter v šestih mesecih po prejemu zahteve in v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3) odloči, ali lahko zadevna država članica biogorivo iz tega vira upošteva za namene člena 17(1).“;

7.

člen 19 se spremeni:

(a)

odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3.   Komisiji se lahko posredujejo podatki o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin, ki so v primeru držav članic navedeni v poročilih iz odstavka 2, v primeru ozemelj zunaj Unije pa v poročilih, ki so enakovredna poročilom iz odstavka 2 in ki jih pripravijo pristojni organi.

4.   Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3), odloči, da poročila iz odstavka 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za biogoriva in tekoča biogoriva, ki se običajno proizvajajo na navedenih območjih za namene člena 17(2).

5.   Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 in nato vsaki dve leti pripravi in objavi poročilo o ocenjenih tipičnih in privzetih vrednostih iz delov B in E Priloge V, pri čemer upošteva zlasti emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročata promet in predelava.

Če je iz poročil iz prvega pododstavka razvidno, da bi bilo na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov morda treba prilagoditi ocenjene tipične in privzete vrednosti iz delov B in E Priloge V, Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(b)

odstavek 6 se črta;

(c)

v odstavku 7 se prvi, drugi in tretji pododstavek nadomestijo z naslednjim:

„7.   Komisija pregleduje Prilogo V, da se v utemeljenih primerih dodajo vrednosti za nove postopke proizvodnje biogoriv iz iste surovine ali drugih surovin. Pri tem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V, zlasti glede:

metode upoštevanja odpadkov in ostankov,

metode upoštevanja soproizvodov,

metode upoštevanja soproizvodnje in

statusa soproizvoda, dodeljenega ostankom kmetijskih pridelkov.

Privzete vrednosti za biodizel iz odpadnega rastlinskega ali živalskega olja se čim prej pregledajo. Če je iz pregleda Komisije razvidno, da bi bilo treba Prilogo V spremeniti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a, s katerimi v delih A, B, D in E Priloge V doda, nikakor pa ne odvzame ali spremeni, ocenjene tipične in privzete vrednosti za postopke proizvodnje biogoriv in tekočih biogoriv, za katera posebne vrednosti še niso vključene v navedeno prilogo.“;

(d)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Kadar je treba zagotoviti enotno uporabo točke 9 dela C Priloge V, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo podrobne tehnične specifikacije in opredelitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3).“;

8.

člen 21 se črta;

9.

v členu 22(1) se drugi pododstavek spremeni:

(a)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)

razvoj in delež biogoriv, proizvedenih iz surovin, navedenih na seznamu v Prilogi IX, vključno z oceno virov s poudarkom na vidikih trajnosti v zvezi z učinkom nadomestitve prehranskih proizvodov in krme za proizvodnjo biogoriva, ob ustreznem upoštevanju načel hierarhije ravnanja z odpadki, vzpostavljene v Direktivi 2008/98/ES, in načela kaskadne uporabe biomase ter regionalnih in lokalnih ekonomskih in tehnoloških okoliščin, ohranitve potrebne zaloge ogljika v zemlji ter kakovosti zemlje in ekosistemov;“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(o)

količine biogoriv in tekočih biogoriv v enoti energije, ki ustrezajo vsaki kategoriji skupine surovin iz dela A Priloge VIII, ki jih je zadevna država članica upoštevala za namen uresničevanja ciljev iz člena 3(1) in (2) ter iz prvega pododstavka člena 3(4).“;

10.

člen 23 se spremeni:

(a)

zadnji stavek v odstavku 1 se črta;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Pri poročanju o prihrankih emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv in tekočih biogoriv Komisija uporabi količine, ki so jih države članice sporočile v skladu s točko (o) člena 22(1), vključno z okvirnimi povprečnimi vrednostmi ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč in s tem povezanim razponom iz analize občutljivosti, kot je določeno v Prilogi VIII. Komisija javno objavi podatke o okvirnih povprečnih vrednostih ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč in s tem povezanim razponom iz analize občutljivosti. Komisija tudi oceni, ali in koliko bi se spremenila ocena neposrednih prihrankov emisij zaradi upoštevanja soproizvodov z uporabo substitucijskega pristopa.“;

(c)

v odstavku 5 se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim:

„(e)

razpoložljivost in trajnost biogoriv, proizvedenih iz surovin, navedenih v Prilogi IX, vključno z oceno učinka nadomestitve prehranskih proizvodov in krme za proizvodnjo biogoriva, ob ustreznem upoštevanju načel hierarhije ravnanja z odpadki, vzpostavljene v Direktivi 2008/98/ES, in načela kaskadne uporabe biomase ter regionalnih in lokalnih ekonomskih in tehnoloških okoliščin, ohranitve potrebne zaloge ogljika v zemlji ter kakovosti zemlje in ekosistemov;

(f)

informacije o razpoložljivih rezultatih znanstvenih raziskav o posredni spremembi rabe zemljišč v povezavi z vsemi postopki proizvodnje in analizo teh rezultatov z oceno, ali je razpon negotovosti, ugotovljen pri analizi, na kateri temeljijo ocene emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, mogoče zmanjšati in upoštevati morebitni učinek politik Unije, kot so okoljska, podnebna in kmetijska politika, ter

(g)

tehnološki razvoj in razpoložljivost podatkov o uporabi, gospodarskih in okoljskih vplivih biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih v Uniji iz namenskih neživilskih poljščin, pridelanih predvsem za energetske namene.“;

(d)

v odstavku 8 se točka (b) prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„(b)

v zvezi s ciljem iz člena 3(4) pregled:

(i)

stroškovne učinkovitosti ukrepov, ki se morajo izvajati za doseganje ciljev;

(ii)

možnosti za izpolnitev ciljev, ob hkratnem zagotavljanju trajnosti proizvodnje biogoriv v Uniji in tretjih državah ter upoštevanju gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivov, vključno z neposrednimi učinki in vplivi na biotsko raznovrstnost, pa tudi razpoložljivosti biogoriv druge generacije na trgu;

(iii)

vpliva doseganja ciljev na razpoložljivost živil po dostopnih cenah;

(iv)

razpoložljivosti vozil na električni, hibridni in vodikov pogon na trgu ter metodologij, izbranih za izračun deleža energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju;

(v)

ocene posebnih tržnih pogojev ob upoštevanju posameznih trgov, na katerih goriva, namenjena uporabi v prometu, predstavljajo več kot polovico končne porabe energije, in trgov, ki so v celoti odvisni od uvoženih biogoriv;“;

11.

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za obnovljive vire energije, razen v primerih iz odstavka 2. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

2.   Pri zadevah v zvezi s trajnostjo biogoriv in tekočih biogoriv Komisiji pomaga Odbor za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbora ne podata mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

12.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(5), člena 5(5) in člena 19(7) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. oktobra 2015.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(5), člena 5(5) in člena 19(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akti, sprejeti na podlagi člena 3(5), 5(5) člena oziroma člena 19(7), začnejo veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

13.

Priloga V se spremeni, prilogi VIII in IX pa dodata v skladu s Prilogo II k tej direktivi.

Člen 3

Pregled

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2016 predloži poročilo, vključno z oceno razpoložljivosti potrebnih količin stroškovno učinkovitih biogoriv na trgu Unije do leta 2020, pridobljenih iz surovin, ki ne zahtevajo rabe zemljišč, in iz pridelkov, ki se ne uporabljajo za prehrano, in njihovega okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva ter potrebe po dodatnih merilih, da se zagotovi trajnost teh biogoriv, ter najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov o emisijah zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv. Poročilu po potrebi priloži predloge za dodatne ukrepe, pri čemer upošteva ekonomske, socialne in okoljske vidike.

2.   Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi najboljših najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazih predloži poročilo o:

(a)

učinkovitosti ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezanih s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv. V zvezi s tem poročilo zajema tudi najnovejše razpoložljive informacije v zvezi s ključnimi predpostavkami, ki vplivajo na rezultate modelov, ki se uporabljajo za emisije toplogrednih plinov zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv, vključno z izmerjenimi trendi v kmetijskem donosu in produktivnosti, dodelitvijo soproizvodov ter zaznanimi globalnimi spremembami rabe zemljišč in stopnjami krčenja gozdov ter morebitnim učinkom politik Unije, kot so okoljska, podnebna in kmetijska politika, pri čemer v takšen postopek pregleda vključi tudi deležnike;

(b)

učinkovitosti pobud, ki so za biogoriva iz surovin, pri katerih ni potrebna raba zemljišč, in iz pridelkov, ki se ne uporabljajo za prehrano, na voljo po členu 3(4) Direktive 2009/28/ES, med drugim tudi, ali se od vse Unije pričakuje, da bo leta 2020 v vseh oblikah prometa v energijski vsebnosti deleža energije iz obnovljivih virov uporabljala 0,5 odstotne točke biogoriv iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX;

(c)

vplivu večjega povpraševanja po biomasi na sektorje, ki uporabljajo biomaso;

(d)

možnosti, da bi določila merila za določitev in certificiranje biogoriv in tekočih biogoriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, ki se proizvajajo skladno z merili trajnosti iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES, da se po potrebi prilagodita Priloga V k Direktivi 98/70/ES in Priloga VIII k Direktivi 2009/28/ES;

(e)

potencialnih gospodarskih in okoljskih koristih in tveganjih zaradi povečane proizvodnje in uporabe namenskih poljščin, ki niso namenjene za prehrano, pridelanih predvsem za energetske namene, in sicer tudi tako, da uporabi podatke o obstoječih projektih;

(f)

sorazmernem deležu bioetanola in biodizla na trgu Unije ter deležu energije iz obnovljivih virov v motornem bencinu. Komisija tudi oceni dejavnike, ki vplivajo na delež energije iz obnovljivih virov v motornem bencinu, kot tudi vse ovire za uporabo. Ocena zajema stroške, standarde goriva, infrastrukturo in podnebne razmere. Komisija lahko po potrebi oblikuje priporočila, kako premagati ovire, ki so bile odkrite, in

(g)

določitvi, katere države članice so se odločile uporabljati mejno vrednost za količino biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, za doseganje cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES, in o tem, ali so se odprla vprašanja v zvezi z izvajanjem ali doseganjem cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES. Komisija tudi oceni, do katere mere se biogoriva, proizvedena iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, dobavljajo za uresničevanje cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES nad ravnmi, ki lahko prispevajo k ciljem iz Direktive 2009/28/ES. Ocena zajema oceno vpliva posredne spremembe rabe zemljišč in stroškovne učinkovitosti pristopa, ki so ga uporabile države članice.

Poročilo po potrebi vsebuje tudi informacije o razpoložljivosti financiranja in drugih ukrepov za podporo napredka pri čimprejšnjem doseganju deleža 0,5 odstotne točke v energetski vsebnosti biogoriv, ki se proizvajajo iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX, v deležu energije iz obnovljivih virov v vseh oblikah prometa v Uniji, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.

Poročilu iz prvega pododstavka se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, za:

(a)

vključitev prilagojenih ocenjenih faktorjev emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč v ustrezna trajnostna merila iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES;

(b)

uvedbo nadaljnjih sprejetih ukrepov za preprečevanje goljufij in boj proti njim, vključno z dodatnimi ukrepi na ravni Unije;

(c)

tehnološko nevtralno spodbujanje trajnostnih biogoriv po letu 2020, upoštevaje okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.

3.   Komisija na podlagi poročil iz prostovoljnih sistemov v skladu z drugim pododstavkom člena 7c(6) Direktive 98/70/ES in drugim pododstavkom člena 18(6) Direktive 2009/28/ES Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži predlog za spremembo določb navedenih direktiv, ki se nanašajo na prostovoljne sisteme, da bi se tako spodbujala najboljša praksa.

Člen 4

Prenos

1.   Države članice do 10. septembra 2017 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva. Države članice ob tej priložnosti Komisijo obvestijo o nacionalnih ciljih, določenih v skladu s točko (e) člena 3(4) Direktive 2009/28/ES ter, kadar je primerno, o odstopanju nacionalnih ciljev od referenčne vrednosti iz navedene direktive in razlogih za takšno odstopanje.

Države članice leta 2020 poročajo Komisiji o svojih dosežkih pri uresničevanju njihovih nacionalnih ciljev, določenih v skladu s točko (e) člena 3(4) Direktive 2009/28/ES in navedejo razloge za morebitno neuresničevanje.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 9. septembra 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

N. SCHMIT


(1)  UL C 198, 10.7.2013, str. 56.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 9. decembra 2014 (UL C 50, 12.2.2015, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. julija 2015.

(3)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(4)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(5)  Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).

(6)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(7)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


PRILOGA I

Priloge k Direktivi 98/70/ES se spremenijo:

1.

točka 7 dela C Priloge IV se nadomesti z naslednjim:

„7.

Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (el), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:

el = (CSR – CSA) × 3,664 × 1/20 × 1/P – eB  (1)

pri čemer je:

el

=

letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa (v gramih) ekvivalenta CO2 na enoto energije biogoriva (v megajoulih)). ‚Kmetijsko zemljišče‘ (2) in ‚kmetijsko zemljišče s trajnicami‘ (3) se obravnavata kot ena raba zemljišč;

CSR

=

zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine – kar je pozneje;

CSA

=

zaloga ogljika na enoto površine, povezana s trenutno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – kar je prej;

P

=

produktivnost pridelka (merjena kot energija iz biogoriva na enoto površine na leto) ter

eB

=

dodatna vrednost 29 gCO2eq/MJ biogoriva, če je biomasa pridobljena na saniranem degradiranem zemljišču pod pogoji iz točke 8.

(1)  Kvocient, dobljen z delitvijo molekulske mase CO2 (44,010 g/mol) z molekulsko maso ogljika (12,011 g/mol), je enak 3,664."

(2)  Kmetijsko zemljišče, kakor je opredeljeno v okviru IPCC."

(3)  Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so hitro rastoče grmovnice in oljna palma.“;"

2.

doda se naslednja priloga:

„PRILOGA V

Del A. Okvirne ocenjene emisije iz biogoriv zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (gCO2eq/MJ) (4)

Skupina surovin

Povprečje (5)

Razpon med odstotki, pridobljen z analizo občutljivosti (6)

Žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba

12

8 do 16

Rastline za pridelavo sladkorja

13

4 do 17

Oljnice

55

33 do 66

Del B. Biogoriva, za katera se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič

Za biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič:

1.

surovine, ki niso navedene v delu A te priloge;

2.

surovine, katerih pridelava je povzročila neposredno spremembo rabe zemljišč, tj. spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja IPCC (gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami (7). V tem primeru bi se morala vrednost emisij zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (el) izračunati v skladu z odstavkom 7 dela C Priloge IV.

(4)

(+)

Tu navedene povprečne vrednosti so tehtano povprečje posamezno modeliranih vrednosti surovin. Vrednosti iz Priloge so odvisne od več predpostavk (kot so obravnava stranskih proizvodov, razvoj donosa, zaloge ogljika, izpodrivanje drugih surovin), ki se uporabljajo v ekonomskih modelih, razvitih za oceno emisij. Nemogoče je torej v celoti opredeliti razpon negotovosti, povezan s tovrstnimi ocenami, kljub temu pa je bila v zvezi z rezultati opravljena analiza občutljivosti, t. i. analiza Monte Carlo, temelječa na naključni raznolikosti ključnih parametrov.

(7)

(++)

Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so hitro rastoče grmovnice in oljna palma.“


(5)  Tu navedene povprečne vrednosti so tehtano povprečje posamezno modeliranih vrednosti surovin.

(6)  Tu navedeni razpon predstavlja 90 % rezultatov, za katere so bile uporabljene 5- in 95-percentilne vrednosti, ki izhajajo iz analize. Vrednost 5 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 5 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je pod 8, 4 in 33 gCO2eq/MJ). Vrednost 95 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 95 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je nad 16, 17 in 66 gCO2eq/MJ).


PRILOGA II

Priloge k Direktivi 2009/28/ES se spremenijo:

1.

točka 7 dela C Priloge V se nadomesti z naslednjim:

„7.

Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (el), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:

el = (CSR – CSA) × 3,664 × 1/20 × 1/P – eB  (1)

pri čemer je:

el

=

letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa (v gramih) ekvivalenta CO2 na enoto energije biogoriva ali tekočega biogoriva (v megajoulih)). ‚Kmetijsko zemljišče‘ (2) in ‚kmetijsko zemljišče s trajnicami‘ (3) se obravnavata kot ena raba zemljišč;

CSR

=

zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine – kar je pozneje;

CSA

=

zaloga ogljika na enoto površine, povezana s trenutno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – kar je prej;

P

=

produktivnost pridelka (merjena kot energija iz biogoriva ali tekočega biogoriva na enoto površine na leto) ter

eB

=

dodatna vrednost 29 gCO2eq/MJ biogoriva ali tekočega biogoriva, če je biomasa pridobljena na saniranem degradiranem zemljišču pod pogoji iz točke 8.

(1)  Kvocient, dobljen z delitvijo molekulske mase CO2 (44,010 g/mol) z molekulsko maso ogljika (12,011 g/mol), je enak 3,664."

(2)  Kmetijsko zemljišče, kakor je opredeljeno v okviru IPCC."

(3)  Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so hitro rastoče grmovnice in oljna palma.“;"

2.

doda se naslednja priloga:

„PRILOGA VIII

Del A. Okvirne ocenjene emisije iz surovin za biogoriva in tekoča biogoriva zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (gCO2eq/MJ) (4)

Skupina surovin

Povprečje (5)

Razpon med odstotki, pridobljen z analizo občutljivosti (6)

Žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba

12

8 do 16

Rastline za pridelavo sladkorja

13

4 do 17

Oljnice

55

33 do 66

Del B. Biogoriva in tekoča biogoriva, za katera se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič

Za biogoriva in tekoča biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič:

1.

surovine, ki niso navedene v delu A te priloge;

2.

surovine, katerih pridelava je povzročila neposredno spremembo rabe zemljišč, tj. spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja IPCC (gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami (7). V tem primeru bi se morala vrednost emisij zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (el) izračunati v skladu s točko 7 dela C Priloge V.

(4)

(+)

Tu navedene povprečne vrednosti so tehtano povprečje posamezno modeliranih vrednosti surovin. Vrednosti iz Priloge so odvisne od več predpostavk (kot so obravnava stranskih proizvodov, razvoj donosa, zaloge ogljika, izpodrivanje drugih surovin), ki se uporabljajo v ekonomskih modelih, razvitih za oceno emisij. Nemogoče je torej v celoti opredeliti razpon negotovosti, povezan s tovrstnimi ocenami, kljub temu pa je bila v zvezi z rezultati opravljena analiza občutljivosti, t. i. analiza Monte Carlo, temelječa na naključni raznolikosti ključnih parametrov.

(7)

(++)

Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so hitro rastoče grmovnice in oljna palma.“;

3.

doda se naslednja priloga:

„PRILOGA IX

Del A. Surovine, katerih prispevek k cilju iz prvega pododstavka člena 3(4) se šteje kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti

(a)

Alge, če so gojene na zemljiščih v bazenih ali fotobioreaktorjih.

(b)

Biomasni del mešanih komunalnih odpadkov, vendar ne ločenih gospodinjskih odpadkov, za katere veljajo cilji recikliranja iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES.

(c)

Biološki odpadki, kot so opredeljeni v členu 3(4) Direktive 2008/98/ES, iz gospodinjstev, za katere velja ločeno zbiranje, opredeljeno v členu 3(11) navedene direktive.

(d)

Biomasni del industrijskih odpadkov, ki ni primeren za uporabo v prehranski ali krmni verigi, vključno z materialom iz malo- in veleprodaje ter živilskopredelovalne, ribiške in akvakulturne industrije, razen surovin s seznama v delu B te priloge.

(e)

Slama.

(f)

Živalski gnoj in blato iz čistilnih naprav.

(g)

Odplake iz proizvodnje palmovega olja in prazni grozdi palmovih sadežev.

(h)

Smola talovega olja.

(i)

Surovi glicerin.

(j)

Odpadki sladkornega trsa.

(k)

Grozdne tropine in vinske droži.

(l)

Orehove lupine.

(m)

Pleve in luske.

(n)

Storži koruze brez jedra.

(o)

Biomasni del odpadkov in ostankov iz gozdarstva in z njim povezanih panog, kot so lubje, veje, predtržno redčenje, listje, iglice, krošnje, žagovina, oblanci, črna lužina, sulfitna lužina, mulji, ki vsebujejo vlakna, lignin in talovo olje.

(p)

Druga neživilska celuloza, kakor je opredeljena v točki (s) drugega odstavka člena 2.

(q)

Druga lesna celuloza, kakor je opredeljena v točki (r) drugega odstavka člena 2, razen žaganih hlodov in furnirskih hlodov.

(r)

Obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu.

(s)

Zajemanje ogljika in uporaba v prometu, če gre za obnovljiv vir energije v skladu s točko (a) drugega odstavka člena 2.

(t)

Bakterije, če gre za obnovljiv vir energije v skladu s točko (a) drugega odstavka člena 2.

Del B. Surovine, katerih prispevek k cilju iz prvega pododstavka člena 3(4) štejejo kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti

(a)

Rabljeno olje za kuhanje.

(b)

Živalske maščobe, ki so po Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) razvrščene kot kategoriji 1 in 2.

(8)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).“"


(5)  Tu navedene povprečne vrednosti so tehtano povprečje posamezno modeliranih vrednosti surovin.

(6)  Tu navedeni razpon predstavlja 90 % rezultatov, za katere so bile uporabljene 5- in 95-percentilne vrednosti, ki izhajajo iz analize. Vrednost 5 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 5 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je pod 8, 4 in 33 gCO2eq/MJ). Vrednost 95 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 95 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je nad 16, 17 in 66 gCO2eq/MJ).