L_2011055SL.01001301.xml

o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 291(3) Pogodbe,

Ta uredba določa splošna pravila in načela, na katerih temeljijo mehanizmi, ki se uporabljajo, kadar je v pravno zavezujočem aktu Unije (v nadaljnjem besedilu: temeljni akt) opredeljena potreba po enotnih pogojih za izvajanje in kadar določa, da države članice nadzirajo sprejetje izvedbenih aktov Komisije.

1. V temeljnem aktu je lahko, ob upoštevanju narave ali učinka zahtevanega izvedbenega akta, določena uporaba svetovalnega postopka ali postopka pregleda.

3. Svetovalni postopek se kot splošno pravilo uporablja za sprejetje izvedbenih aktov, ki ne sodijo v področje uporabe odstavka 2. Vendar se v ustrezno utemeljenih primerih svetovalni postopek lahko uporablja za sprejetje izvedbenih aktov iz odstavka 2.

1. Skupne določbe iz tega člena se uporabljajo za vse postopke iz členov 4 do 8.

2. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. Odboru predseduje predstavnik Komisije. Predsednik pri glasovanju v odboru ne sodeluje.

3. Predsednik odboru predloži osnutek izvedbenega akta, ki naj ga sprejme Komisija.

Razen v ustrezno utemeljenih primerih predsednik skliče sejo najhitreje 14 dni po predložitvi osnutka izvedbenega akta in osnutka dnevnega reda odboru. Odbor svoje mnenje o osnutku izvedbenega akta poda v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve. Roki so sorazmerni in članom odbora omogočajo, da čim prej in učinkovito preučijo osnutek izvedbenega akta in izrazijo svoja stališča.

4. Dokler odbor ne poda mnenja, lahko kateri koli član odbora predlaga spremembe, predsednik pa lahko predloži spremenjene različice osnutka izvedbenega akta.

Predsednik si prizadeva poiskati rešitve, ki bodo v odboru deležne največje možne podpore. Predsednik obvesti odbor, na kakšen način se je upoštevalo razprave in predloge za spremembe, zlasti tiste predloge, ki so bili deležni široke podpore članov odbora.

5. Predsednik lahko v ustrezno utemeljenih primerih pridobi mnenje odbora na podlagi pisnega postopka. Predsednik pošlje članom odbora osnutek izvedbenega akta in glede na nujnost zadeve določi rok, v katerem lahko podajo mnenje. Za vsakega člana odbora, ki pred iztekom tega roka ne nasprotuje osnutku izvedbenega akta ali se izrecno ne vzdrži glasovanja o njem, se šteje, da je dal tiho soglasje k osnutku izvedbenega akta.

Razen če temeljni akt ne določa drugače, se pisni postopek zaključi brez izida, če se v roku iz prvega pododstavka za to odloči predsednik ali če to zahteva član odbora. V takem primeru predsednik v razumnem času skliče sejo odbora.

6. Mnenje odbora se zabeleži v zapisnik. Člani odbora imajo pravico zahtevati, da se njihovo stališče zabeleži v zapisnik. Predsednik nemudoma pošlje zapisnik članom odbora.

7. Nadzorni mehanizem po potrebi vključuje predložitev zadeve odboru za pritožbe.

Odbor za pritožbe sprejme svoj poslovnik z navadno večino svojih članov na predlog Komisije.

Ko je zadeva predložena odboru za pritožbe, se, razen v ustrezno utemeljenih primerih, sestane najhitreje 14 dni in najpozneje šest tednov po datumu predložitve zadeve. Brez poseganja v odstavek 3 odbor za pritožbe poda svoje mnenje v dveh mesecih po predložitvi zadeve.

Predsednik določi datum seje odbora za pritožbe v tesnem sodelovanju s člani odbora, da se državam članicam in Komisiji omogoči ustrezna zastopanost. Komisija skliče prvo sejo odbora za pritožbe do 1. aprila 2011, da se sprejme njegov poslovnik.

1. Kadar se uporablja svetovalni postopek, odbor poda svoje mnenje, po potrebi na podlagi glasovanja. Če odbor glasuje, se mnenje sprejme z navadno večino njegovih članov.

2. Komisija odloči o osnutku izvedbenega akta, ki se ga sprejme, pri čemer čim bolj upošteva ugotovitve razprav v okviru odbora in podano mnenje.

1. Kadar se uporablja postopek pregleda za akte, ki se sprejmejo na predlog Komisije, odbor poda mnenje z večino, kakor je določena v členu 16(4) in (5) Pogodbe o Evropski uniji in, po potrebi, členu 238(3) PDEU. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se tehtajo na način, določen v navedenih členih.

3. Brez poseganja v člen 7 Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme, če je mnenje odbora negativno. Kadar se oceni, da je izvedbeni akt potreben, lahko predsednik v roku dveh mesecev od izdaje negativnega mnenja predloži spremenjeno različico osnutka izvedbenega akta istemu odboru ali v roku enega meseca od izdaje mnenja odboru za pritožbe predloži osnutek izvedbenega akta v ponovno obravnavo.

4. Kadar mnenje ni podano, lahko Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta, razen v primerih iz drugega pododstavka. Kadar Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, lahko predsednik odboru predloži spremenjeno različico osnutka izvedbenega akta.

V vsakem od primerov, navedenih v drugem pododstavku, kadar se oceni, da je izvedbeni akt potreben, lahko predsednik v roku dveh mesecev od datuma glasovanja predloži spremenjeno različico navedenega akta istemu odboru ali v roku enega meseca od datuma glasovanja odboru za pritožbe predloži osnutek izvedbenega akta v ponovno obravnavno.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 se za sprejetje osnutkov dokončnih protidampinških ali izravnalnih ukrepov v primeru, ko odbor ne poda mnenja in ko navadna večina njegovih članov nasprotuje osnutku izvedbenega akta, uporabi sledeči postopek.

Komisija opravi posvetovanja z državami članicami. Komisija najhitreje v štirinajstih dneh in najpozneje v enemu mesecu po seji odbora člane odbora seznani z izidi teh posvetovanj in predloži osnutek izvedbenega akta odboru za pritožbe. Z odstopanjem od člena 3(7) se odbor za pritožbe sestane najhitreje v štirinajstih dneh in najpozneje v enem mesecu po predložitvi osnutka izvedbenega akta. Odbor za pritožbe poda svoje mnenje v skladu s členom 6. Roki iz tega odstavka ne posegajo v dejstvo, da je treba spoštovati roke, navedene v zadevnih temeljnih aktih.

2. Dokler mnenje še ni podano, lahko vsak član odbora za pritožbe predlaga spremembe k osnutku izvedbenega akta, predsednik pa se lahko odloči, ali bo akt spremenil.

Predsednik si prizadeva poiskati rešitve, ki bodo deležne največje možne podpore v odboru za pritožbe.

Predsednik odbor za pritožbe obvesti, na kakšen način so se upoštevali razprave in predlogi za spremembe, zlasti tisti predlogi sprememb, ki so bili deležni široke podpore članov odbora za pritožbe.

3. Kadar je mnenje odbora za pritožbe pozitivno, Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta.

Kadar je mnenje odbora za pritožbe negativno, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 Komisija ne sprejme osnutka ukrepov, ko gre za sprejetje dokončnih večstranskih zaščitnih ukrepov, če večina iz člena 5(1) ni izglasovala pozitivnega mnenja.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 odbor za pritožbe do 1. septembra 2012 poda mnenje o osnutkih dokončnih protidampinških ali izravnalnih ukrepov z navadno večino svojih članov.

Z odstopanjem od člena 5(3) in drugega pododstavka člena 5(4) lahko Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta, če ga je treba sprejeti nemudoma, da bi se preprečila znatna motnja na področju kmetijskih trgov ali nevarnost za finančne interese Unije v smislu člena 325 PDEU.

Komisija v takem primeru nemudoma predloži sprejeti izvedbeni akt odboru za pritožbe. Če je mnenje odbora za pritožbe o sprejetem izvedbenem aktu negativno, Komisija navedeni akt takoj razveljavi. Če odbor za pritožbe poda pozitivno mnenje ali mnenja ne poda, ostane izvedbeni akt v veljavi.

1. Z odstopanjem od členov 4 in 5 je v temeljnem aktu lahko določeno, da se v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih uporablja ta člen.

2. Komisija sprejme izvedbeni akt, ki se začne uporabljati takoj brez predhodne predložitve odboru in velja za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev, razen če temeljni akt določa drugače.

3. Predsednik najpozneje 14 dni po njegovem sprejetju akt iz odstavka 2 predloži ustreznemu odboru, da pridobi njegovo mnenje.

4. Če se zaradi podanega negativnega mnenja odbora uporabi postopek pregleda, Komisija nemudoma razveljavi izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 2.

5. Kadar Komisije sprejme začasne protidampinške ali izravnalne ukrepe, se uporabi postopek iz tega člena. Komisija sprejme te ukrepe po posvetovanju z državami članicami ali, v izjemno nujnih primerih, po obvestitvi držav članic. V primeru obvestitve se začnejo posvetovanja najpozneje deset dni po izdaji uradnega obvestila državam članicam o sprejetih ukrepih Komisije.

1. Vsak odbor sprejme svoj poslovnik z navadno večino svojih članov na predlog predsednika in na podlagi standardiziranega poslovnika, ki ga Komisija pripravi po posvetovanju z državami članicami. Komisija standardiziran poslovnik objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Obstoječi odbori svoje poslovnike po potrebi prilagodijo standardiziranemu poslovniku.

2. Za odbore se uporabljajo načela in pogoji glede dostopa javnosti do dokumentov in pravila o varstvu podatkov, ki se uporabljajo za Komisijo.

3. Evropski parlament in Svet imata dostop do informacij iz odstavka 1 v skladu z veljavnimi pravili.

4. Ko so te poslane članom odbora, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu na voljo dokumente iz točk (b), (d) in (f) odstavka 1, hkrati pa jih seznani z dostopnostjo takih dokumentov.

5. Napotila na vse dokumente iz točk (a) do (g) odstavka 1 in informacije iz točke (h) odstavka 1 se objavijo v registru.

Kadar se temeljni akt sprejme v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo kadar koli opozori, da po njegovem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu. V takšnem primeru Komisija ponovno pregleda osnutek izvedbenega akta, pri čemer upošteva izražena stališča, ter Evropski parlament in Svet obvesti, ali namerava osnutek izvedbenega akta ohraniti, spremeniti ali umakniti.

Učinki člena 5a Sklepa 1999/468/ES se ohranijo za namene obstoječih temeljnih aktov, ki se sklicujejo na ta člen.

1. Če je v temeljnih aktih, sprejetih pred začetkom veljavnosti te uredbe, določeno izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije v skladu s Sklepom 1999/468/ES, se uporabijo naslednja pravila:

2. Člena 3 in 9 te uredbe se uporabljata za vse obstoječe odbore za namene odstavka 1.

3. Člen 7 te uredbe se uporablja le za obstoječe postopke, ki se sklicujejo na člen 4 Sklepa 1999/468/ES.

Ta uredba ne vpliva na postopke v teku, v okviru katerih je odbor že podal mnenje v skladu s Sklepom 1999/468/ES.

Komisija do 1. marca 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, po potrebi skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. februarja 2011.

IZJAVE KOMISIJE

Komisija bo nadaljevala pregled vseh veljavnih zakonodajnih aktov, ki pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom, da bi ocenila, ali je treba te instrumente prilagoditi ureditvi delegiranih aktov, uvedenih s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija bo čim prej pripravila ustrezne predloge, najpozneje pa do datumov, navedenih v okvirnem časovnem razporedu, priloženem k tej izjavi.

Komisija bo med tem usklajevanjem redno obveščala Evropski parlament o osnutkih izvedbenih ukrepov, povezanih z navedenimi instrumenti, ki bi morali v prihodnosti postati delegirani akti.

Komisija bo v zvezi z veljavnimi zakonodajnimi akti, ki trenutno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom, v vsakem instrumentu, ki ga namerava spremeniti, pregledala določbe, povezane s tem postopkom, da bi jih v ustreznem času prilagodila merilom iz Pogodbe. Poleg tega bosta Evropski parlament in Svet lahko označila temeljne akte, za katere menita, da jih je treba prednostno prilagoditi.

Komisija bo ocenila rezultate tega procesa konec leta 2012 in presodila, koliko zakonodajnih aktov, ki vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom, ostane veljavnih. Komisija bo nato pripravila ustrezne zakonodajne pobude za dokončanje prilagoditve. Skupni cilj Komisije je, da bodo do konca sedmega mandata Parlamenta iz vseh zakonodajnih instrumentov odstranjene vse določbe, ki se sklicujejo na regulativni postopek s pregledom.

Komisija poudarja, da je pred kratkim začela izvajati študijo, ki bo zagotovila celovit in objektiven pregled vseh vidikov politike trgovinske zaščite EU in prakse, vključno z ovrednotenjem izvrševanja, metod, uporabe in učinkovitosti sedanje sheme instrumentov trgovinske zaščite pri doseganju svojih ciljev trgovinske politike, ovrednotenjem učinkovitosti obstoječih in možnih odločitev Evropske unije na področju politike (na primer preskus ravnovesja interesov Unije, pravilo nižje dajatve in sistem pobiranja dajatev) v primerjavi z odločitvami nekaterih trgovinskih partnerjev na področju politike ter pregledom osnovne protidampinške uredbe in osnovne protisubvencijske uredbe glede na upravno prakso institucij EU, sodbe Sodišča Evropske unije ter priporočila in odločitve Organa STO za poravnavo sporov.

Komisija namerava glede na rezultate študije in poteka pogajanj v okviru STO o razvojni agendi iz Dohe raziskati, ali in kako nadalje nadgraditi in posodobiti instrumente trgovinske zaščite EU.

Komisija prav tako poudarja nedavne pobude, ki jih je sprejela za izboljšanje preglednosti delovanja instrumentov trgovinske zaščite (kot je imenovanje pooblaščenca za zaslišanje), in svoje delo z državami članicami za pojasnitev ključnih elementov tržne zaščite. Komisija temu delu pripisuje precejšen pomen in si bo s posvetovanjem z državami članicami prizadevala za določitev drugih pobud, ki bi se lahko sprejele v zvezi s tem.

V skladu s pravili komitologije, ki temeljijo na Sklepu Sveta 1999/468/ES, mora Komisija, kadar je upravljalni odbor za skupno kmetijsko politiko izdal negativno mnenje, predložiti zadevni osnutek ukrepa Svetu, ki lahko v enem mesecu sprejme drugačno odločitev. Komisija vseeno lahko ukrepa, saj lahko izbira med uvedbo ukrepa ali odložitvijo njegovega izvajanja. Komisija tako lahko uporabi ukrep, ko oceni, da bi na primer odložitev njegovega izvajanja na trgu povzročila nepopravljive negativne učinke. Kadar pozneje Svet odloči drugače, postane seveda ukrep, ki ga izvaja Komisija, odvečen. Trenutna pravila tako dajejo Komisiji na voljo instrument, ki omogoča zaščito skupnega interesa vse Unije z vsaj začasnim sprejetjem ukrepa.

Člen 7 te uredbe si prizadeva, da ta pristop ostaja v okviru nove komitološke ureditve, pri tem pa je omejen na izredne okoliščine ter temelji na jasno opredeljenih in omejevalnih merilih. Komisiji bi omogočil, da sprejme osnutek ukrepa kljub negativnemu mnenju odbora za pregled, če „bi njegovo nesprejetje v obveznem roku povzročilo znatne motnje v delovanju trgov (…) ali za finančne interese Unije“. Določba se nanaša na primere, kadar ni mogoče čakati na ponovno glasovanje odbora o istem ali drugem osnutku ukrepa, ker bi to med tem povzročilo znatne motnje v delovanju trga, na primer zaradi špekulacij izvajalcev. Za zagotovitev sposobnosti Unije za ukrepanje bi ta določba državam članicam in Komisiji omogočila še eno strokovno razpravo o osnutku ukrepa, da zadeve ne bi ostale negotove in ponujale možnosti za špekulacije z negativnimi posledicami za trge in proračun.

Takšni primeri lahko namreč nastanejo v okviru vsakodnevnega upravljanja skupne kmetijske politike (na primer določanja izvoznih nadomestil, upravljanja dovoljenj, posebne zaščitne klavzule), kadar je treba pogosto sprejemati hitre odločitve, ki lahko imajo pomembne gospodarske posledice za trge ter tako za kmete in izvajalce, pa tudi za proračun Unije.

Kadar Evropski parlament ali Svet opozorita Komisijo, da po njunem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, bo Komisija takoj proučila osnutek izvedbenega akta in pri tem upoštevala mnenja Evropskega parlamenta ali Sveta.

Komisija bo delovala na način, ki ustrezno upošteva nujnost zadeve.

Pred odločitvijo, ali se osnutek izvedbenega akta sprejme, spremeni ali prekliče, bo Komisija obvestila Evropski parlament ali Svet o ukrepu, ki ga namerava sprejeti in o razlogih za to.