UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1580/2007

z dne 21. decembra 2007

o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (1) ter zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (2) ter zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96 (3) in zlasti člena 42 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe in uporaba izrazov

1.   Ta uredba določa izvedbena pravila za Uredbo (ES) št. 2200/96, Uredbo (ES) št. 2201/96 in Uredbo (ES) št. 1182/2007.

2.   Izrazi iz uredb, navedenih v odstavku 1 imajo v tej uredbi enak pomen, razen če ta ne določa drugače.

Člen 2

Tržna leta

Tržna leta za proizvode iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

NASLOV II

KLASIFIKACIJA PROIZVODOV

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 3

Izjeme in izvzetja od uporabe tržnih standardov

1.   Z odstopanjem od člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 ni treba upoštevati tržnih standardov za:

2.   Z odstopanjem od člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 na danem proizvodnem območju ni treba upoštevati tržnih standardov za:

3.   Z odstopanjem od člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 državam članicam ni treba upoštevati tržnih standardov ali nekaterih določb tržnih standardov za:

Če se uporablja prvi pododstavek, zadevna država članica obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih.

4.   Za proizvode iz odstavka 1(a) in odstavka 2 se pristojnim organom držav članic zagotovijo dokazi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, zlasti glede namena uporabe.

Člen 4

Podatki na označbah

1.   Podatki na označbah, ki jih zahtevajo tržni standardi iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1182/2007, morajo biti prikazani čitljivo in na vidnem mestu na eni strani embalaže. Natisnjeni morajo biti neizbrisljivo, neposredno na enoto pakiranja ali etiketo, ki je sestavni del enote pakiranja ali je trdno pritrjena nanjo.

2.   Za blago, ki se odpošilja v razsutem stanju in se naklada neposredno na prevozno sredstvo, se podatki iz prvega odstavka navedejo v dokumentu, ki spremlja blago, ali na obvestilu, ki se namesti na vidno mesto v prevoznem sredstvu.

Člen 5

Podatki na označbah pri prodaji na drobno

Pri prodaji na drobno, pri kateri se proizvodi prodajajo pakirani, so podatki, ki jih zahtevajo tržni standardi iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1182/2007, na označbah čitljivi in dobro vidni.

Za predpakirane proizvode je v smislu Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27) poleg vseh podatkov, ki jih zahtevajo tržni standardi, navedena tudi neto teža. Vendar zahteva za navedbo neto teže ne velja za proizvode, ki se navadno prodajajo po kosih, če je število posameznih kosov jasno razvidno in se lahko prešteje od zunaj ali če je število kosov navedeno na etiketi.

Proizvodi se lahko prodajajo tudi nepakirani, če trgovec na drobno ob blagu, ki ga ponuja v prodajo, na prodajno označbo z razločno pisavo navede podatke, ki so določeni v tržnih standardih ter v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 v zvezi s sorto, državo porekla proizvoda in razredom.

Člen 6

Prodajni paketi

1.   Prodajna enota pakiranja svežega sadja in zelenjave z neto težo treh kilogramov ali manj lahko vsebuje mešanice različnih vrst sadja in zelenjave, če:

2.   Proizvodi iz prodajnih enot pakiranja iz odstavka 1 spadajo v isti trgovski razred kakovosti, kot je določen v Prilogi I.

Kadar mešanica vsebuje sadje in zelenjavo, za katera ne veljajo tržni standardi Skupnosti, morajo biti ti proizvodi v skladu s Prilogo I uvrščeni v isti razred.

3.   Na oznakah na prodajnih enotah pakiranja iz odstavka 1 in/ali na vsaki embalažni enoti, ki jih vsebuje, so navedene vsaj naslednje podrobnosti:

Pri sadju in zelenjavi, za katera ne veljajo tržni standardi Skupnosti, navedeni podatki nadomestijo podrobne podatke, določene z navedenimi standardi.

POGLAVJE II

Preverjanje skladnosti s tržnimi standardi

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 7

Področje uporabe

To poglavje določa pravila za države članice pri preverjanju skladnosti s tržnimi standardi v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1182/2007 na vseh stopnjah trženja.

Člen 8

Pristojni organi

1.   Vsaka država članica imenuje:

2.   Države članice sporočijo Komisiji:

3.   Usklajevalni organ je lahko inšpekcijski organ ali eden od inšpekcijskih organov ali kateri koli drug organ, imenovan v skladu z odstavkom 1.

4.   Komisija objavi seznam usklajevalnih organov, ki so jih imenovale države članice, na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 9

Zbirke podatkov o trgovcih

1.   Države članice vzpostavijo zbirko podatkov o trgovcih s sadjem in zelenjavo, v kateri so v skladu s pogoji iz tega člena navedeni trgovci, ki se ukvarjajo s trženjem svežega sadja in zelenjave, za katera so bili določeni standardi v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1182/2007.

V tem poglavju „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima sveže sadje in zelenjavo, za katera veljajo tržni standardi, z namenom, da jih razstavi ali ponudi v prodajo, proda ali na kakršen koli drug način trži zase ali v imenu tretje strani na ozemlju Skupnosti in/ali izvozi v tretje države.

2.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi se naslednji trgovci lahko vključijo ali ne vključijo v zbirko podatkov:

3.   Kadar je zbirka podatkov sestavljena iz več ločenih elementov, usklajevalni organ zagotovi, da so zbirka podatkov, njeni elementi in njena posodobitev enotni. Zbirko posodabljajo zlasti inšpekcijski organi, ki uporabijo informacije, zbrane med pregledi na vseh stopnjah trženja.

4.   Ta zbirka podatkov za vsakega trgovca vsebuje registracijsko številko, ime, naslov, informacije, potrebne za njegovo uvrstitev v eno od kategorij iz člena 10, zlasti njegov položaj v tržni verigi, informacije o pomembnosti trgovca, informacije o ugotovitvah iz prejšnjih pregledov vsakega trgovca in tudi vse druge informacije, ki so potrebne za preglede.

5.   Trgovci zagotovijo informacije, ki jih države članice štejejo za potrebne za vzpostavitev in posodobitev zbirke podatkov. Države članice določijo pogoje, pod katerimi se trgovci, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju, vendar trgujejo na njem, navedejo v njihovi zbirki podatkov.

Oddelek 2

Pregledi, ki se opravljajo na notranjem trgu

Člen 10

Preverjanje skladnosti na notranjem trgu

1.   Države članice uvedejo sistem vzorčnega preverjanja skladnosti proizvodov, ki jih imajo trgovci na vseh stopnjah trženja, s tržnimi standardi.

Države članice določijo po tem sistemu in na podlagi analize tveganja, da trgovec trži blago, ki ni v skladu s standardi trženja, kako pogosto morajo inšpekcijski organi izvajati preglede. Pregledi morajo biti dovolj pogosti, da se zagotovi skladnost s pravili Skupnosti pri vsaki kategoriji trgovcev, ki so jih predhodno opredelile.

Analiza tveganja se nanaša zlasti na velikost trgovcev, njihov položaj v tržni verigi, ugotovitve iz prejšnjih pregledov ter druge mogoče parametre, ki jih opredelijo države članice.

Pri trgovcih, ki se ukvarjajo s pripravo ter pakiranjem sadja in zelenjave, zlasti na območju pridelave, se pregledi izvajajo pogosteje kot pri drugih kategorijah trgovcev. Pregled se lahko izvaja tudi med prevozom.

Kadar pregledi razkrijejo znatne nepravilnosti, inšpekcijski organi povečajo pogostnost pregledov zadevnih trgovcev.

2.   Trgovci inšpekcijskim organom zagotovijo vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo pregledov.

3.   Države članice lahko trgovcem, ki zagotavljajo enotno in visoko skladnost sadja in zelenjave z veljavnimi standardi trženja na stopnji odpreme, odobrijo, da pri označevanju vsake enote pakiranja uporabijo vzorec iz Priloge II. Dovoljenje se izda za obdobje treh let in se lahko obnovi.

Poleg tega, da bi lahko trgovci imeli koristi zaradi uporabe vzorcev:

Kadar trgovec ne more več zagotoviti enotne in visoke stopnje skladnosti ali kadar eden od pogojev, navedenih v drugem pododstavku, ni več izpolnjen, država članica prekliče dovoljenje trgovcu, da pri označevanju vsake enote pakiranja uporabi vzorec iz Priloge II.

4.   Usklajevalni organ sporoči Komisiji določbe o inšpekcijskem sistemu nadzora iz odstavka 1. To sporočilo vključuje različne kategorije trgovcev, ki so bile opredeljene, ter pogostnost preverjanja, ki je bila določena za vsako posamezno kategorijo, in tudi, kadar je to primerno, podrobne pogoje za izvajanje določb odstavka 3, podrobne pogoje za izvajanje člena 11(1), vključno z najmanjšim obsegom pregledov za različne zadevne trgovce. Komisijo nemudoma obvesti o kakršnih koli naknadnih spremembah tega sistema.

5.   Inšpekcijski organi države članice, na ozemlju katere je ugotovljeno, da serija blaga iz druge države članice zaradi pomanjkljivosti ali poškodb, ki bi se lahko ugotovile že med pakiranjem, ni skladna s standardi, o takih primerih neskladnosti, ugotovljenih do stopnje trženja na debelo, vključno v centrih za distribucijo, nemudoma obvestijo organe drugih držav članic, ki bi jih to lahko zadevalo.

Člen 11

Preverjanje skladnosti ob izvozu

1.   Pristojni inšpekcijski organ na stopnji izvoza s preverjanjem skladnosti zagotovi, da proizvodi, namenjeni za izvoz v tretje države, zapustijo carinsko ozemlje Skupnosti le, če so skladni s tržnimi standardi.

Izvozniki inšpekcijskim organom zagotovijo vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo pregledov.

2.   Za te trgovce lahko države članice določijo, za vsako kategorijo zadevnega trgovca in na podlagi analize tveganja, najmanjši delež pošiljk in količin, katerih skladnost na stopnji izvoza preverja pristojni inšpekcijski organ. Ta delež mora biti zadosten, da se zagotovi skladnost s pravili Skupnosti. Kadar ta pregled razkrije znatne nepravilnosti, inšpekcijski organi povečajo delež preverjanih pošiljk pri zadevnih trgovcih.

Države članice lahko uporabljajo določbe iz prvega pododstavka za trgovce, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

3.   Inšpekcijski organ izda po zaključku pregledov iz odstavka 1 potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III, za vsako serijo, ki je namenjena za izvoz in za katero meni, da je skladna s tržnimi standardi. Kadar sestavlja izvozno pošiljko več serij, je skladnost teh serij mogoče potrditi na enem potrdilu, ki jasno navaja različne serije, ki sestavljajo pošiljko.

Če zadevnih serij, za katere velja potrdilo o skladnosti, v skladu z odstavkom 2, zadevni inšpekcijski organ ni preverjal na stopnji izvoza, se vpiše „samonadzor (člen 11(2) Uredbe Komisije (ES) št. 0000/2007“ v okence 13 (Pripombe) potrdila.

4.   Pristojni carinski organ lahko izvozno deklaracijo sprejme le, če:

Člen 12

Preverjanje skladnosti ob uvozu

1.   Pred sprostitvijo v prosti promet se pri proizvodih iz tretjih držav preveri skladnost s tržnimi standardi.

Uvozniki inšpekcijskim organom zagotovijo vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo pregledov iz odstavka 2 tega člena in člena 16(1).

2.   Uradni inšpekcijski organ preveri ob uvozu skladnost za vsako uvoženo serijo brez poseganja v oddelek 3 in izda potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III, kadar so ti proizvodi skladni z zahtevanimi standardi. Kadar sestavlja uvozno pošiljko več serij, je skladnost teh serij mogoče potrditi na enem potrdilu, ki jasno navaja različne serije, ki sestavljajo pošiljko.

3.   Carinski organi dovolijo sprostitev v prosti promet le, če:

4.   Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se lahko pristojni inšpekcijski organ, če na stopnji uvoza meni, da nekatere serije predstavljajo majhno tveganje glede neskladnosti s tržnimi standardi, odloči, da teh serij ne bo preverjal. V zvezi s tem pošlje carinskemu organu ožigosano izjavo ali navedeni organ obvesti kako drugače, da lahko opravi carinske postopke.

Za namene uporabe prvega pododstavka inšpekcijski organ vnaprej določi merila za oceno tveganja neskladnosti serij in na podlagi analize tveganja za vsako določeno vrsto uvoza najmanjše deleže pošiljk in količin, ki jih bo pristojni inšpekcijski organ na stopnji uvoza preverjal glede skladnosti. Vsak delež, določen skladno s tem odstavkom, mora biti v vsakem primeru znatno višji od tistih, ki se uporabljajo v skladu s členom 16(1).

5.   Da bi v državah članicah izboljšali enotno uporabo odstavka 4, Komisija pripravi skupne smernice za njegovo uporabo. Usklajevalni organ takoj obvesti Komisijo o pravilih za uporabo odstavka 4, vključno z merili in najmanjšimi deleži iz odstavka 4, drugega pododstavka in katere koli naknadne spremembe teh pravil.

6.   Kadar je ob uvozu iz tretje države ugotovljeno, da serija blaga ni skladna s standardi, usklajevalni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Komisijo in usklajevalne organe drugih držav članic, ki bi jih to lahko zadevalo in ki nato posredujejo te informacije, kot je potrebno, na svojem ozemlju. Komisijo se obvesti prek elektronskega sistema, ki ga določi sama.

Oddelek 3

Pregledi, ki jih opravijo tretje države

Člen 13

Odobritev pregledov, ki jih opravijo tretje države pred uvozom v Skupnost

1.   Na zahtevo tretje države lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 46 Uredbe (ES) št. 2200/96 odobri preverjanja skladnosti, ki jih opravi ta tretja država pred uvozom v Skupnost.

2.   Odobritev iz odstavka 1 se lahko dodeli tretjim državam, ki to zahtevajo in na ozemlju katerih proizvodi, ki se izvažajo v Skupnost, izpolnjujejo tržne standarde Skupnosti ali vsaj standarde, ki so enakovredni.

Odobritev določa uradni organ v tretji državi, ki je odgovoren za izvajanje postopkov preverjanja iz odstavka 1. Ta organ je odgovoren za stike s Skupnostjo. Odobritev določa tudi inšpekcijske organe, odgovorne za ustrezno preverjanje, v nadaljnjem besedilu: „inšpekcijski organi tretje države“.

Odobritev se lahko uporablja le za proizvode s poreklom iz zadevne tretje države in je lahko omejena na nekatere proizvode.

3.   Inšpekcijski organi tretje države so uradni organi ali organi, ki jih uradno prizna organ iz odstavka 2, ter ponujajo zadostna jamstva in imajo na voljo potrebno osebje, opremo in objekte za izvajanje pregledov v skladu z metodami iz člena 20(1) ali enakovrednimi metodami.

4.   Seznam držav, katerih preverjanja skladnosti so bila potrjena v skladu s tem členom, in zadevni proizvodi so določeni v delu A Priloge IV. Podrobnosti o njihovih uradnih organih in inšpekcijskih organih so določene v delu B navedene priloge, vzorci potrdil iz člena 14 pa so določeni v delu C navedene priloge.

Člen 14

Potrdila

1.   Inšpekcijski organi tretje države za vsako serijo, preverjeno pred vstopom na carinsko ozemlje Skupnosti, izdajo potrdilo o skladnosti, določeno v Prilogi III, ali kakršen koli drug obrazec, o katerem se dogovorita Komisija in tretja država. Kadar sestavlja uvozno pošiljko več serij, je skladnost teh serij mogoče potrditi na enem potrdilu, ki jasno navaja različne serije, ki sestavljajo pošiljko.

Standardni obrazci, ki vsebujejo potrdila, ki jih določa prvi pododstavek tega odstavka, se uvedejo v okviru odobritve iz člena 13(1).

2.   Potrdilo mora biti označeno z besedo „izvirnik“. Če so potrebni dodatni izvodi, morajo biti označeni z žigom „kopija“. Pristojne oblasti v Skupnosti kot veljavnega sprejmejo le izvirnik potrdila.

Velikost obrazca je 210 × 297 mm; pri dolžini je dovoljeno odstopanje plus 8 mm ali minus 5 mm. Uporabi se bel papir, ki ne vsebuje papirne kaše, je primerne velikosti za pisanje in ne tehta manj kot 40 g/m2.

Obrazci se natisnejo in izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

Obrazci se izpolnijo z uporabo mehanografskih ali podobnih postopkov.

Vnosov se ne sme brisati niti se ne sme pisati prek njih. Popravki se naredijo tako, da se prečrtajo nepravilni podatki, in kadar je ustrezno, dodajo zahtevani podatki. Take spremembe se zaznamujejo z začetnicami osebe, ki jih opravlja, potrdi pa jih organ izdaje.

Vsako potrdilo ima zaporedno številko, po kateri je prepoznavno, in žig organa izdaje ter podpis za to pooblaščene osebe ali oseb.

Organ izdaje ohrani kopijo vsakega potrdila, ki ga izda.

Člen 15

Odložitev odobritve

Komisija lahko odloži odobritev, če ugotovi, da blago v znatnem številu serij in/ali količin ne ustreza informacijam v potrdilu o skladnosti, ki so jih izdali inšpekcijski organi tretje države, ali če je bil odziv na zahteve po naknadnih pregledih iz člena 16(2) nezadovoljiv.

Člen 16

Dodatni pregledi držav članic

1.   Države članice ob uvozu fizično preverjajo skladnost s standardi za proizvode, uvožene pod pogoji iz tega oddelka, tako da za vsako zadevno tretjo državo preverjajo skladnost znatnega deleža pošiljk in količin, uvoženih pod temi pogoji. Ta delež je zadosten, da inšpekcijski organi tretje države zagotovijo skladnost s pravili Skupnosti. Države članice zagotovijo, da se ukrepi iz člena 20(3) uporabljajo za preverjene serije, kadar te serije niso skladne s tržnimi standardi.

Kadar pregled razkrije znatne nepravilnosti, države članice nemudoma obvestijo Komisijo, inšpekcijski organi pa povečajo delež pošiljk in količin, ki se preverjajo v skladu z določbami tega člena.

Če država članica zaračunava pristojbino za stroške preverjanja iz tega odstavka, je stopnja te pristojbine taka, da upošteva nižji delež pregledanih pošiljk in količin za ta preverjanja kot za preverjanja iz člena 12.

2.   Kadar koli se pojavijo dvomi o verodostojnosti potrdila iz prvega pododstavka odstavka 14(1) ali o pravilnosti podatkov, ki jih vsebuje, se opravi naknadni pregled.

Pristojni organ v Skupnosti vrne potrdilo ali njegovo kopijo uradnemu korespondenčnemu organu v tretji državi, kot navaja drugi pododstavek člena 13(2); kadar je ustrezno, navede razloge za poizvedbo in vse pridobljene informacije, ki kažejo, da potrdilo ni verodostojno ali da so podatki, ki jih vsebuje, nepravilni. O zahtevkih za naknadne preglede je treba čim prej obvestiti Komisijo, skupaj z rezultati vsakega zahtevka.

Če obstaja zahtevek za naknadni pregled, lahko uvoznik zadevnih proizvodov zaprosi pristojne inšpekcijske organe, da opravijo preverjanje skladnosti iz člena 12.

Člen 17

Obveznosti sporočanja

1.   Usklajevalni organ sporoči Komisiji število serij in skupnih količin, uvoženih v skladu s členom 13, ter število serij in količin, pri katerih je bila preverjena skladnost, kot je določeno v členu 16(1), za vsako zadevno tretjo državo in proizvode, od teh serij sporoči tiste serije, za katere so inšpekcijski organi ugotovili, da niso skladne s podatki iz potrdil o skladnosti, ki jih je izdal inšpekcijski organ tretje države, pri čemer za vsako od teh serij navede količino in vrsto ugotovljenih pomanjkljivosti; te podatke sporoči vsako četrtletje najpozneje do konca četrtletja, ki sledi temu četrtletju.

2.   Carinski organi tesno sodelujejo z usklajevalnim organom in/ali inšpekcijskimi organi, zlasti v zvezi z uporabo člena 16(1) in (2), ter jim zagotavljajo vse potrebne informacije.

Člen 18

Upravno sodelovanje

1.   Za uporabo tega oddelka je treba uvesti postopek za upravno sodelovanje med Skupnostjo in posamezno zadevno tretjo državo.

Zaradi tega zadevne tretje države Komisiji pošljejo vse pomembne podatke o postopkih preverjanja, zlasti vzorce odtisov žiga, ki ga uporabljajo inšpekcijski organi tretje države, in kadar je ustrezno, vse spremembe teh podatkov, in to nemudoma. Komisija sporoči te podatke in vse nadaljnje spremembe usklajevalnim organom v državah članicah, ki o tem obvestijo carinske oblasti in druge pristojne oblasti.

Po vzpostavitvi upravnega sodelovanja in pomembnejših spremembah podatkov, ki jih je sporočila zadevna tretja država, v okviru upravnega sodelovanja ter tudi v zvezi z imenom in naslovom uradnega dopisnika in inšpekcijskih organov, Komisija o tem objavi obvestilo na način, za katerega meni, da je ustrezen.

2.   Odobritev tretje države iz člena 13(4) se uporablja od datuma, ko Komisija objavi obvestilo iz odstavka 1 tega člena v zvezi z vzpostavitvijo upravnega sodelovanja med Skupnostjo in tretjo državo.

Oddelek 4

Proizvodi za predelavo

Člen 19

Proizvodi za predelavo

1.   Za namen uporabe te uredbe so proizvodi za predelavo sveže sadje in zelenjava, za katera veljajo tržni standardi in se pošljeta v predelovalne obrate, v katerih se predelata v proizvode, ki so razvrščeni v postavko kombinirane nomenklature, ki se razlikuje od postavke začetnega svežega proizvoda.

2.   Pristojni inšpekcijski organi izdajo potrdila o predelavi, kot je določeno v Prilogi V, za proizvode, namenjene za izvoz v tretje države, in proizvode, uvožene v Skupnost, kadar so taki proizvodi namenjeni za predelavo, zato v skladu s členom 3(1)(a) zanje ne velja zahteva po skladnosti s tržnimi standardi. Pristojni inšpekcijski organi zagotovijo, da so izpolnjene posebne določbe o označevanju iz odstavka 4 tega člena.

3.   V primeru uvoza pristojni inšpekcijski organ po tem, ko je izdal potrdilo iz odstavka 2, nemudoma pošlje usklajevalnemu organu države članice, v kateri bo potekala predelava, kopijo potrdila in vse dodatne informacije, potrebne za morebitne preglede predelovalnih postopkov. Po predelavi predelovalno podjetje vrne potrdilo pristojnemu inšpekcijskemu organu, ki zagotovi, da so bili proizvodi dejansko predelani.

4.   Pri pakiranju proizvodov za predelavo je treba vsako enoto pakiranja jasno označiti z besedami „namenjeno za predelavo“ ali drugim ustreznim besedilom. V primeru blaga, odpremljenega v razsutem stanju, natovorjenega neposredno na prevozno sredstvo, se ta navedba nahaja na dokumentu, ki spremlja blago, ali je prikazana na obvestilu, pritrjenem na vidnem mestu v notranjosti prevoznega sredstva.

5.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, zlasti tiste, ki se nanašajo na sodelovanje z drugimi zadevnimi državami članicami, da se izognejo temu, da bi se blago, namenjeno za trg s svežimi pridelki, odpremilo z območja proizvodnje kot blago, namenjeno za predelavo.

Oddelek 5

Metode nadzora

Člen 20

Metode nadzora

1.   Preverjanje skladnosti iz tega poglavja, razen preverjanja pri prodaji na drobno končnemu potrošniku, se opravi v skladu z metodami iz Priloge VI, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Države članice določijo posebne predpise za spremljanje skladnosti pri maloprodaji končnemu potrošniku.

2.   Če inšpektorji ugotovijo, da je blago skladno s tržnimi standardi, lahko inšpekcijski organ izda potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III. To potrdilo se v vsakem primeru izda pri uvozu ali izvozu.

3.   Kadar blago ni skladno s standardi, izda inšpekcijski organ za trgovca ali njegove zastopnike ugotovitev o neskladnosti. Blago, za katero je bila izdana ugotovitev o neskladnosti, se ne sme premeščati brez dovoljenja inšpekcijskega organa, ki je izdal to ugotovitev. Za to dovoljenje lahko veljajo pogoji, ki jih določi inšpekcijski organ.

Trgovci se lahko odločijo, da vse blago ali del blaga uskladijo s tržnimi standardi. Blago, ki je bilo usklajeno, se ne sme tržiti, dokler inšpekcijski organ z vsemi ustreznimi sredstvi ne zagotovi, da je bilo blago dejansko usklajeno. Organ izda, kadar je to potrebno, potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III, za serijo ali del serije, šele ko je bilo blago usklajeno.

Če inšpekcijski organ sprejme željo trgovca, da uskladi blago v državi članici, ki ni tista, v kateri se je pri preverjanju ugotovilo, da blago ni usklajeno, države članice sprejmejo vse ukrepe, ki se jim zdijo ustrezni, zlasti glede medsebojnega sodelovanja, da bi preverile, ali je blago usklajeno.

Kadar blaga ni mogoče uskladiti, spremeniti v krmo, industrijsko predelati ali uporabiti za druge oblike, ki niso namenjene za prehrano ljudi, lahko inšpekcijski organ, če je to potrebno, zahteva od trgovcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se zadevni proizvodi ne tržijo.

Trgovci zagotovijo vse podatke, ki se zdijo državam članicam potrebni za uporabo tega odstavka.

4.   Za namene tega poglavja računi in spremni dokumenti navajajo razred kakovosti, državo porekla proizvodov, in kadar je to primerno, dejstvo, da so namenjeni za predelavo. Ta zahteva se ne uporablja za maloprodajo končnemu potrošniku.

NASLOV III

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Zahteve in priznavanje

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 21

Opredelitve

1.   V tem naslovu:

2.   Države članice opredelijo zadevne pravne osebe na njihovem ozemlju za namene členov 3(1) in 7(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 glede na njihove nacionalne pravne in upravne strukture. Če je primerno, določijo tudi določbe o jasni opredelitvi delov pravnih oseb za uporabo teh členov.

Oddelek 2

Zahteve, ki veljajo za organizacije proizvajalcev

Člen 22

Seznam proizvodov

1.   Države članice priznajo organizacije proizvajalcev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1182/2007 v zvezi s proizvodom ali skupino proizvodov, navedeno v zahtevku za priznanje, na podlagi vseh odločitev, sprejetih v skladu s členom 4(1)(c) navedene uredbe.

2.   Države članice priznajo le organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodi, ki so izključno namenjeni za predelavo, kadar je mogoče zagotoviti, da se takšni proizvodi dobavljajo za predelavo prek sistema dobavnih pogodb ali drugače.

Člen 23

Minimalno število članov

Države članice lahko pri določanju minimalnega števila članov organizacije proizvajalcev v skladu s členom 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 določijo, da če je vlagatelj zahtevka za priznanje v celoti ali delno sestavljen iz članov, ki so pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb, sestavljenih iz proizvajalcev, se lahko minimalno število proizvajalcev izračuna na podlagi števila proizvajalcev, ki so povezani z vsako pravno osebo ali jasno opredeljenimi deli pravnih oseb.

Člen 24

Minimalno trajanje članstva

1.   Minimalno trajanje članstva proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta.

2.   Izstop iz članstva se organizaciji sporoči pisno. Države članice določijo odpovedne roke, ki ne smejo biti daljši od šestih mesecev, in datume, ko začne izstop veljati.

Člen 25

Struktura in dejavnosti organizacij proizvajalcev

Države članice zagotovijo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, ter zagotavljajo bistvene funkcije, zlasti:

Člen 26

Vrednost ali obseg tržne proizvodnje

Za namene člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se vrednost ali obseg tržne proizvodnje izračuna na enaki podlagi kot vrednost tržne proizvodnje iz členov 52 in 53 te uredbe.

Člen 27

Zagotavljanje tehničnih sredstev

Za namene člena 4(1)(e) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se obravnava, da organizacija proizvajalcev, priznana za proizvod, ki zahteva zagotavljanje tehničnih sredstev, svoje obveznosti izpolni, če zagotovi ustrezno raven tehničnih sredstev sama, prek svojih članov ali odvisnih družb ali z zunanjim izvajanjem.

Člen 28

Glavne dejavnosti organizacij proizvajalcev

1.   Glavna dejavnost organizacije proizvajalcev zadeva koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

2.   Vrednost tržne proizvodnje članov organizacije proizvajalcev in članov drugih organizacij proizvajalcev, ki jo prodaja, je večja od skupne vrednosti druge tržne proizvodnje, ki jo prodaja.

Ta izračun temelji le na proizvodih, za katere se prizna organizacija proizvajalcev.

3.   Kadar se uporablja člen 52(7), se za zadevne odvisne družbe od 1. januarja 2012 smiselno uporablja odstavek 2 tega člena.

Člen 29

Zunanje izvajanje

Zunanje izvajanje dejavnosti organizacije proizvajalcev pomeni, da organizacija proizvajalcev sklene poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim od svojih članov ali odvisno družbo, za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Kljub temu je organizacija proizvajalcev še vedno odgovorna za zagotavljanje izvajanja te dejavnosti ter celotnega upravljavskega nadzora in nadzora nad poslovnim dogovorom za zagotavljanje dejavnosti.

Prvi odstavek se smiselno uporablja, če združenje organizacij proizvajalcev opravlja zunanje izvajanje dejavnosti.

Člen 30

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.   Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.   Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

Člen 31

Združevanje organizacij proizvajalcev

1.   Če se združijo organizacije proizvajalcev, ki so imele prej različne operativne programe, lahko izvajajo te programe vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi. V takšnih primerih zadevne organizacije proizvajalcev zaprosijo za združitev operativnih programov v obliki predloga spremembe v skladu z določbami člena 66. V nasprotnem primeru zadevne organizacije proizvajalcev takoj zaprosijo za združitev operativnih programov v obliki predloga spremembe v skladu z določbami člena 67.

2.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 dovolijo organizacijam proizvajalcev, ki za to zaprosijo z ustrezno utemeljenimi razlogi, da vzporedno izvajajo ločene operativne programe, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 32

Člani, ki niso proizvajalci

1.   Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.

2.   Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo zlasti skladnost s členom 3(1)(a) in (4)(c) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

3.   Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

Države članice lahko v skladu s pogoji iz odstavka 2 za te osebe omejijo ali prepovejo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 33

Demokratični nadzor organizacij proizvajalcev

Države članice sprejmejo vse ukrepe, ki jih štejejo za nujne, za preprečitev zlorabe moči ali vpliva enega ali več članov v zvezi z upravljanjem in delovanjem organizacije proizvajalcev, kar vključuje glasovalne pravice.

Oddelek 3

Združenja organizacij proizvajalcev

Člen 34

Priznanje združenj organizacij proizvajalcev

1.   Države članice lahko priznajo le združenja organizacij proizvajalcev iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1182/2007 v zvezi z dejavnostmi glede proizvoda ali proizvodov, ki so navedeni v zahtevku za priznanje.

2.   Združenje organizacij proizvajalcev je mogoče priznati na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1182/2007, pri čemer se izvajajo vse dejavnosti organizacije proizvajalcev, čeprav trženje zadevnih proizvodov še naprej izvajajo njeni člani.

Člen 35

Glavne dejavnosti združenj organizacij proizvajalcev

Za združenja organizacij proizvajalcev se smiselno uporabljajo določbe člena 28(2) in (3).

Člen 36

Člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev

1.   Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni priznana organizacija proizvajalcev, sprejeta za člana združenja organizacij proizvajalcev.

2.   Člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev:

Člen 37

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1.   Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.   Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

Oddelek 4

Skupine proizvajalcev

Člen 38

Predložitev načrtov za priznanje

1.   Pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe predloži načrt za priznanje iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 pristojnemu organu države članice, v kateri je sedež pravne osebe.

2.   Države članice določijo:

Člen 39

Vsebina načrtov za priznanje

Osnutek načrta za priznanje vsebuje najmanj:

Člen 40

Odobritev načrtov za priznanje

1.   Pristojni nacionalni organ odloči o osnutku načrta za priznanje v treh mesecih od prejema načrta, ki mu je priložena vsa dodatna dokumentacija.

2.   Po pregledih iz člena 113 lahko pristojni nacionalni organ:

Sprejet je lahko le načrt, ki vključuje spremembe, zahtevane na podlagi točke (b).

O svoji odločitvi obvesti pravno osebo ali jasno opredeljen del pravne osebe.

Člen 41

Izvedba načrtov za priznanje

1.   Načrt za priznanje se izvaja v letnih obdobjih z začetkom 1. januarja. Države članice lahko skupinam proizvajalcev omogočijo, da letna obdobja razdelijo na polletna obdobja.

V skladu s predlaganim datumom iz člena 39(b) se načrt za priznanje začne izvajati:

2.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi lahko skupine proizvajalcev med izvajanjem zaprosijo za spremembo načrta. Te prošnje so opremljene z ustrezno dodatno dokumentacijo.

3.   Pristojni nacionalni organ odloči o spremembi načrta v treh mesecih od prejema prošnje za spremembo, potem ko preveri predloženo utemeljitev. Če v navedenem roku ni sprejeta nobena odločitev o prošnji za spremembo, se šteje, da je bila prošnja zavrnjena.

Člen 42

Zahtevki za priznanje organizacije proizvajalcev

Skupine proizvajalcev, ki izvajajo načrt za priznanje, lahko kadar koli vložijo zahtevek za priznanje na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 1182/2007. Takšni zahtevki se v vsakem primeru predložijo pred koncem prehodnega obdobja iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1182/2007.

Po datumu, ko je tak zahtevek vložen, lahko zadevna skupina predloži osnutek operativnega programa v skladu s členom 64.

Člen 43

Glavne dejavnosti skupin proizvajalcev

Za skupine proizvajalcev se smiselno uporabljajo določbe člena 28.

Člen 44

Vrednost tržne proizvodnje

1.   Za skupine proizvajalcev se smiselno uporabljajo določbe člena 52.

2.   Kadar je zmanjšanje vrednosti tržne proizvodnje posledica vzrokov, ki so primerno utemeljeni v skladu z zahtevami države članice ter ki niso predmet odgovornosti in nadzora skupine proizvajalcev, vrednost tržne proizvodnje ne sme biti manjša od 65 % vrednosti, navedene v prejšnjem zahtevku ali zahtevkih za pomoč, ki zajemajo najnovejše letno obdobje, kot je preverila država članica, in če tega ni storila, vrednosti, prvotno navedene v odobrenem načrtu za priznanje.

Člen 45

Financiranje načrtov za priznanje

1.   Višine pomoči iz člena 7(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se v zvezi s tržno proizvodnjo, ki presega 1 000 000 EUR, zmanjšajo za polovico.

2.   Pomoč iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007 je omejena z zgornjo mejo 100 000 EUR na letno obdobje za vsako skupino proizvajalcev.

3.   Kadar obdobje izvajanja ne poteka v celotnem koledarskem letu, se zgornje meje iz odstavka 2 sorazmerno zmanjšajo.

4.   Pomoč iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se izplača:

Za izračun zneska obrokov lahko države članice kot podlago uporabijo tržno proizvodnjo obdobja, ki ni enako obdobju, za katero se plača obrok, kadar pregledi to zahtevajo. Razlika med obdobjema je manjša kot dejansko zadevno obdobje.

5.   Menjalni tečaj, ki se uporablja za zneske iz odstavkov 1 in 2, je najnovejši tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka pred prvim dnem obdobja, za katero je odobrena zadevna pomoč.

Člen 46

Pomoč za naložbe, ki se zahtevajo za priznanje

V zvezi z naložbami, vezanimi na izvedbo načrtov za priznanje iz člena 39(c) te uredbe, za katere se pomoč zagotovi na podlagi člena 7(3)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007:

Člen 47

Zahtevek za pomoč

1.   Skupina proizvajalcev za pomoč iz člena 7(3)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 v treh mesecih po koncu vsakega letnega ali polletnega obdobja iz člena 45(4) te uredbe predloži en sam zahtevek. Zahtevek vključuje izjavo o vrednosti tržne proizvodnje za obdobje, za katero se zahteva pomoč.

2.   Zahtevke za pomoč, ki zajemajo polletna obdobja, je mogoče predložiti le, če se načrt za priznanje razdeli na polletna obdobja iz člena 41(1). Vsakemu zahtevku za pomoč se priloži pisna izjava skupine proizvajalcev, da ta skupina:

3.   Države članice določijo rok za izplačilo pomoči, ki ne sme biti daljši od šest mesecev po prejemu zahtevka.

Člen 48

Upravičenost

Države članice ocenijo upravičenost skupin proizvajalcev do pomoči na podlagi te uredbe ob upoštevanju pogojev in datuma morebitne prejšnje dodelitve javne pomoči organizacijam ali skupinam proizvajalcev, iz katerih izhajajo člani zadevne skupine proizvajalcev, ter morebitnih premikov članov med organizacijami proizvajalcev in skupinami proizvajalcev, da bi ugotovile, ali je pomoč ustrezno utemeljena.

Člen 49

Prispevek Skupnosti

1.   Prispevek Skupnosti k pomoči iz člena 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007 znaša:

2.   Prispevek Skupnosti k pomoči iz člena 7(3)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007, izražen v ekvivalentu nepovratnih kapitalskih sredstev, ne presega naslednjih odstotkov upravičenih stroškov naložb:

Zadevne države članice se obvežejo, da bodo prispevale vsaj 5 % upravičenih stroškov naložb.

Prejemniki pomoči za upravičene stroške naložb plačajo vsaj:

Člen 50

Združitve

1.   Pomoč iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 lahko prejmejo ali še naprej prejemajo skupine proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje in ki so nastale z združitvijo ene ali več skupin proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje.

2.   Za izračun pomoči, ki se plača v skladu z odstavkom 1, organizacija proizvajalcev, nastala z združitvijo, nadomesti skupine, ki so se združile.

3.   Če se združita dve ali več skupin proizvajalcev, nova pravna oseba prevzame pravice in obveznosti skupine proizvajalcev, ki je prva prejela status pred priznanjem.

4.   Če se skupina proizvajalcev, ki ji je bilo izdano začasno priznanje, združi s priznano organizacijo proizvajalcev, nastala pravna oseba ni več upravičena do začasnega priznanja kot skupina proizvajalcev niti do pomoči iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007. Nastala pravna oseba se še naprej obravnava kot priznana organizacija proizvajalcev, če upošteva veljavne zahteve. Organizacije proizvajalcev po potrebi zahtevajo spremembo operativnega programa in v ta namen se smiselno uporablja člen 31.

Vendar so ukrepi, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev pred takšno združitvijo, še naprej upravičeni pod pogoji iz načrta za priznanje.

Člen 51

Posledice priznanja

1.   Pomoč iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se ustavi, takoj ko se izda priznanje.

2.   Kadar se predloži operativni program v skladu s to uredbo, zadevna država članica zagotovi, da se ukrepi, ki so določeni v načrtu za priznanje, ne financirajo dvakrat.

3.   Naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč iz člena 7(3)(b) Uredbe (ES) št. 1182/2007, se lahko prenesejo na operativne programe, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

4.   Države članice določijo obdobje z začetkom po izvedbi načrta za priznanje, v okviru katerega se skupina proizvajalcev prizna kot organizacija proizvajalcev. Obdobje ne presega štirih mesecev.

POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi

Oddelek 1

Vrednost tržne proizvodnje

Člen 52

Osnova za izračun

1.   Za namene tega poglavja se vrednost tržne proizvodnje za organizacijo proizvajalcev izračuna na podlagi proizvodnje članov organizacij proizvajalcev, za katero se prizna organizacija proizvajalcev.

2.   Vrednost tržne proizvodnje obsega proizvodnjo članov, ki zapuščajo organizacijo proizvajalcev ali pristopajo k njej. Države članice določijo pogoje, da se izognejo dvojnemu obračunu.

3.   Države članice lahko organizacijam proizvajalcev omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključijo v vrednost tržne proizvodnje.

4.   Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umika proizvodov s trga v skladu s členom 10(4)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1182/2007, ocenjeno na podlagi povprečne cene teh proizvodov, ki jih trži organizacija proizvajalcev, v prejšnjem letu.

5.   V vrednost tržne proizvodnje se vključi le proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži organizacija proizvajalcev ali se trži v skladu s členom 3(3)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

6.   Tržna proizvodnja se fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“:

7.   Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji franko odvisne družbe na enaki podlagi kot v odstavku 6, če imajo najmanj 90 % kapitala odvisne družbe v lasti:

8.   Če je zmanjšanje proizvodnje posledica podnebnih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev, se lahko vsaka odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja pridelkov iz oddelka 6 poglavja III ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, zaradi teh razlogov, vključi v vrednost tržne proizvodnje.

Člen 53

Referenčno obdobje

1.   Letna zgornja meja pomoči iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se izračuna vsako leto na podlagi vrednosti tržne proizvodnje med 12-mesečnim referenčnim obdobjem, ki ga določijo države članice.

2.   Referenčno obdobje države članice določijo za vsako organizacijo proizvajalcev kot:

3.   Dvanajstmesečno obdobje je obračunsko obdobje za zadevno organizacijo proizvajalcev.

Referenčno obdobje se med izvajanjem operativnega programa ne spreminja, razen v primerno upravičenih okoliščinah.

4.   Kadar je zmanjšanje vrednosti proizvoda posledica vzrokov, ki so primerno utemeljeni v skladu z zahtevami države članice in ki niso predmet odgovornosti in nadzora organizacije proizvajalcev, vrednost tržne proizvodnje iz odstavka 1 ne sme biti manjša od 65 % vrednosti zadevnega proizvoda v prejšnjem referenčnem obdobju.

Vzroki iz prvega pododstavka se primerno utemeljijo.

5.   Kadar imajo pred kratkim priznane organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za izvajanje odstavka 2, se vrednost tržne proizvodnje lahko šteje kot vrednost tržne proizvodnje, ki jo zagotovi organizacija proizvajalcev z namenom priznanja. To se izračuna kot povprečje vrednosti tržne proizvodnje iz prejšnjih treh let vseh proizvajalcev, ki so ob predložitvi zahtevka za priznanje člani organizacije proizvajalcev.

6.   Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zbiranje informacij o vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov.

7.   Vrednost tržne proizvodnje za referenčno obdobje se z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne v tem referenčnem obdobju.

Oddelek 2

Operativni skladi

Člen 54

Upravljanje

Države članice zagotovijo, da se operativni skladi upravljajo tako, da lahko zunanja revizija letno ugotavlja, preverja in potrjuje njihove odhodke in prihodke.

Člen 55

Financiranje operativnih skladov

Finančne prispevke v operativni sklad iz člena 8(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 določi organizacija proizvajalcev.

Vsi proizvajalci so upravičeni do sredstev operativnega sklada in vsi proizvajalci imajo možnost demokratičnega sodelovanja pri odločitvah v zvezi z uporabo sredstev organizacij proizvajalcev in finančnih prispevkov za operativne sklade.

Člen 56

Sporočanje ocenjenega zneska

Organizacije proizvajalcev sporočijo ocenjene zneske prispevka Skupnosti in prispevka svojih članov ter organizacije proizvajalcev v operativne sklade za naslednje leto državam članicam najpozneje do 15. septembra, skupaj z operativnimi programi ali zahtevami za odobritev predlogov sprememb.

Države članice lahko določijo poznejši datum od 15. septembra.

Osnova za izračun ocenjenega zneska operativnih skladov so operativni programi in vrednost tržne proizvodnje. Izračun se razdeli med stroške za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe.

Oddelek 3

Operativni programi

Člen 57

Nacionalna strategija

1.   Celotna struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se od 1. januarja 2009 določa v skladu s smernicami iz Priloge VII. Pred tem datumom celotno strukturo in vsebino določajo države članice. Vključujeta lahko regionalne elemente.

Nacionalna strategija vključuje vse odločitve in določbe, ki jih je sprejela država članica pri uporabi naslova III Uredbe (ES) št. 1182/2007 in tega naslova.

2.   Nacionalna strategija se, vključno z vključitvijo nacionalnega okvira iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, določi pred predložitvijo osnutkov operativnih programov za vsako leto. Nacionalni okvir se vključi po tem, ko se je predložil Komisiji in se po potrebi spremenil, v skladu z drugim pododstavkom člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

3.   Analiza začetnega stanja bo del postopka priprave nacionalne strategije in za njeno izvajanje so odgovorne države članice. Določa in ocenjuje potrebe, ki jih je treba izpolniti, razvrstitev potreb glede na prednostne naloge, opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči z operativnimi programi za izpolnitev teh prednostnih potreb, pričakovane rezultate in količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na začetno stanje, ter določitev najprimernejših instrumentov in ukrepov za doseganje teh ciljev.

4.   Države članice zagotovijo tudi spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije ter njeno izvajanje prek operativnih programov.

Nacionalna strategija se lahko spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja. Takšne spremembe se opravijo pred predložitvijo osnutka operativnih programov v zadevnem letu.

5.   Države članice v nacionalni strategiji določijo najvišje odstotke sredstev, ki se lahko porabijo za vsak posamezen ukrep in/ali vrsto ukrepa in/ali izdatek, da se zagotovi ustrezno ravnovesje med različnimi ukrepi.

Člen 58

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe

1.   Poleg sprememb, ki jih predvideva člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, države članice obvestijo Komisijo tudi o vseh predlogih sprememb nacionalnega okvira, za katere velja postopek iz drugega pododstavka člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007. Komisija da okvir na voljo drugim državam članicam na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.   Okvir določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007, ter za vsak izbran okoljski ukrep navaja:

Člen 59

Dopolnilna pravila držav članic

Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila k Uredbi (ES) št. 1182/2007 in k tej uredbi v zvezi z upravičenostjo ukrepov, dejavnosti ali stroškov iz operativnih programov.

Člen 60

Povezava s programi za razvoj podeželja

1.   Iz programov držav članic za razvoj podeželja ali programov, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, se ne dodeli nobena pomoč za dejavnosti, ki jih vključujejo ukrepi iz te uredbe v skladu z odstavkom 2.

2.   Kadar se pomoč v skladu s členom 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 v izjemnih primerih dodeli za ukrepe, ki bi bili lahko upravičeni na podlagi te uredbe, države članice zagotovijo, da upravičenec lahko prejme pomoč za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

V ta namen države članice pri vključevanju ukrepov, ki v programih za razvoj podeželja vsebujejo take izjeme, zagotovijo, da nacionalna strategija iz člena 57 te uredbe določa merila in upravna pravila, ki se bodo uporabila v programih za razvoj podeželja.

Če je to ustrezno in brez poseganja v določbe člena 10(1) in (3) ter člena 11 Uredbe (ES) št. 1182/2007 raven podpore za ukrepe, ki jih zajema ta uredba, ne presega ravni podpore za ukrepe na podlagi programa za razvoj podeželja.

Podpora za okoljske ukrepe razen pridobivanja osnovnih sredstev se omeji na najvišje zneske iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1698/2005 za kmetijsko-okoljska plačila. Ti zneski se lahko v izjemnih primerih povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji, kot je navedeno v členu 57 te uredbe.

Člen 61

Vsebina operativnih programov in upravičeni izdatki

1.   Operativni programi vključujejo:

2.   Različni okoljski ukrepi se lahko izvajajo hkrati, če se dopolnjujejo in so med seboj združljivi.

Če se okoljski ukrepi izvajajo hkrati, raven podpore upošteva poseben izpad dohodka in dodatne stroške, ki jih povzroča takšno izvajanje.

3.   Naložbe, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, pri katerih rok vračila presega trajanje operativnega programa, se lahko prenesejo v naslednji operativni program na podlagi primerno utemeljenih gospodarskih razlogov, zlasti če je davčna amortizacijska doba daljša od petih let.

V primeru zamenjave naložb se preostala vrednost naložbe:

Naložbe ali dejavnosti se lahko na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacije proizvajalcev izvajajo, če prispevajo k ciljem operativnega programa. Če član zapusti organizacijo proizvajalcev, države članice zagotovijo, da se naložba ali njena preostala vrednost izterja, razen če država članica določi drugače.

4   Operativni programi ne vključujejo dejavnosti ali izdatkov s seznama iz Priloge VIII.

5.   Izdatki operativnih programov, upravičenih do pomoči, se omejijo na dejansko nastale stroške. Vendar lahko države članice namesto tega vnaprej in primerno utemeljeno določijo standardne pavšalne tarife:

Države članice takšne tarife pregledajo vsaj vsakih pet let.

6.   Da bi bil ukrep upravičen, morajo vsaj 50 % vrednosti proizvodov, ki jih zadeva, predstavljati proizvodi, za katere je priznana organizacija proizvajalcev. Da proizvodi spadajo med teh 50 %, morajo izhajati od članov organizacije proizvajalcev ali članov druge organizacije proizvajalcev. Za izračun vrednosti se uporabljajo ustrezna pravila iz člena 52.

Člen 62

Potrebna dokumentacija

Operativnim programom je treba priložiti zlasti:

Člen 63

Delni operativni programi

1.   V primeru uporabe člena 5 Uredbe (ES) št. 1182/2007 lahko države članice združenju organizacij proizvajalcev dovolijo predložitev lastnih delnih operativnih programov, ki obsegajo dejavnosti, ki so bile v njihovih operativnih programih opredeljene, vendar ne tudi izvedene.

2.   Enaka pravila se uporabljajo za delne operativne programe in druge operativne programe ter se obravnavajo skupaj z operativnimi programi sodelujočih organizacij proizvajalcev.

3.   Države članice zagotovijo, da:

Člen 64

Rok za predložitev operativnih programov

Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež, najpozneje do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je programe treba uresničiti. Vendar lahko države članice določijo kasnejši datum.

Kadar pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz prvega odstavka. Odobritev programa je odvisna od pridobitve priznanja najpozneje do končnega datuma iz člena 65(2).

Člen 65

Odločitev

1.   Pristojni nacionalni organ glede na primer:

2.   Pristojni nacionalni organ se o programih in skladih odloči najpozneje 15. decembra v letu, v katerem so predloženi.

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev o teh odločitvah najpozneje do 15. decembra.

Vendar lahko pristojni nacionalni organ zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede operativnih programov in sredstev sprejme najpozneje 20. januarja po datumu vložitve zahtevka. Odločitev o odobritvi lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi vložitvi zahtevka.

Člen 66

Spremembe operativnih programov za naslednja leta

1.   Organizacije proizvajalcev lahko zahtevajo spremembe operativnih programov, vključno s podaljšanjem njihovega trajanja na največ pet let, če je to potrebno, najpozneje 15. septembra, da se lahko uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta.

Vendar lahko države članice za predložitev prošenj določijo kasnejši datum.

2.   Prošnjam za spremembe se priloži dodatna dokumentacija, s katero se utemeljujejo razlog, vrsta in posledice sprememb.

3.   Pristojni organ se o prošnjah za spremembe operativnih programov odloči najpozneje do 15. decembra.

Vendar lahko države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede sprememb operativnih programov sprejmejo najpozneje 20. januarja po datumu vložitve zahtevka. Odločitev o odobritvi lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi vložitvi zahtevka.

Člen 67

Spremembe operativnih programov med letom

1.   Države članice lahko dovolijo spremembe operativnih programov med letom pod pogoji, ki jih same določijo.

2.   Pristojni nacionalni organ lahko organizacijam proizvajalcev dovoli, da med letom:

3.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi se operativni programi lahko spremenijo med letom brez predhodne odobritve pristojnega nacionalnega organa. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih organizacija proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu.

Člen 68

Oblika operativnih programov

1.   Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2.   Operativni programi, ki se odobrijo najpozneje 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka tega odstavka se ob uporabi tretjega pododstavka člena 65(2) ali drugega pododstavka člena 66(3) izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu s temi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.

Oddelek 4

Pomoč

Člen 69

Odobreni znesek pomoči

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči, kot zahteva člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007, najpozneje do 15. decembra.

Kadar se uporablja tretji pododstavek člena 65(2) ali drugi pododstavek člena 66(3) te uredbe, države članice obvestilo o odobrenem znesku pomoči predložijo najpozneje 20. januarja.

Člen 70

Zahtevki za pomoč

1.   Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se zahteva pomoč.

2.   Zahtevku se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

3.   Zahtevki se lahko nanašajo na stroške, ki so bili načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 72(3), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka zagotovi najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, ter na podlagi dokazila o dejanski upravičenosti do pomoči.

4.   Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude.

V izjemnih in primerno utemeljenih primerih lahko pristojni organ sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in če se je upošteval rok za plačilo iz člena 71.

Člen 71

Izplačilo pomoči

Države članice izplačajo pomoč najpozneje do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Člen 72

Predplačila

1.   Države članice lahko omogočijo organizacijam proizvajalcev, da zaprosijo za predplačilo dela pomoči, ki ustreza predvidljivim izdatkom, povezanim z operativnim programom, v tri- ali štirimesečnem obdobju, ki se začne z mesecem vložitve zahtevka.

2.   Zahtevki za predplačila se v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

Skupna predplačila, izplačana za določeno leto, ne smejo presegati 80 % prvotno odobrene pomoči za operativni program.

3.   Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Uredbo (EGS) št. 2220/85.

Države članice določijo pogoje, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki v operativni sklad zberejo v skladu s členom 54 in členom 55 te uredbe ter da se prejšnja predplačila dejansko porabijo.

4.   Zahtevki za sprostitev varščine se lahko vložijo med tekočim programskim letom in se jim predloži ustrezna dodatna dokumentacija.

Varščine se sprostijo do višine 80 % izplačanih predplačil.

5.   Osnovna zahteva v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85 zadeva izvajanje dejavnosti, določenih v operativnih programih v skladu z obveznostmi iz člena 62(b) in (c) te uredbe.

V primeru neizpolnjevanja osnovne zahteve ali resne kršitve obveznosti iz člena 62(b) in (c) varščina zapade, kar ne vpliva na druge kazni, ki se izvajajo v skladu z oddelkom 3 poglavja V.

V primeru neupoštevanja drugih zahtev varščina zapade glede na resnost ugotovljene nepravilnosti.

6.   Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

Člen 73

Delna izplačila

Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza izdatkom, povezanim z operativnim programom.

Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priloži se jim dodatna dokumentacija.

Skupna izplačila v zvezi z zahtevki za delna izplačila pomoči ne smejo presegati 80 % prvotno odobrenega zneska pomoči za operativne programe ali dejanskih izdatkov, pri čemer se upošteva nižji znesek.

Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za delna izplačila.

POGLAVJE III

Ukrepi za preprečevanje in upravljanje kriz

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 74

Izbor ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Države članice lahko določijo, da en ali več ukrepov iz člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007 na njihovem ozemlju ne velja.

Člen 75

Posojila za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz v skladu s tretjim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1182/2007, katerih odplačilni rok je daljši od trajanja operativnega programa, se lahko na podlagi primerno utemeljenih gospodarskih razlogov prenesejo v naslednji operativni program.

Oddelek 2

Umiki s trga

Člen 76

Opredelitev

Ta oddelek določa pravila v zvezi z umiki s trga v skladu s členom 9(2)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007. V tem oddelku „proizvodi, umaknjeni s trga“, „umaknjeni proizvodi“ in „proizvodi, ki se ne dajo v prodajo“ pomenijo proizvode, ki se na ta način umaknejo s trga.

Člen 77

Tržni standardi

1.   Kadar za posamezen proizvod obstaja tržni standard v smislu člena 2(2) in (7) Uredbe (ES) št. 1182/2007, mora biti takšen proizvod, umaknjen s trga, v skladu s temi standardi z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Proizvodi vseh velikosti se s trga lahko umaknejo skupaj v razsutem stanju, če izpolnjujejo minimalne zahteve za razred II, zlasti glede kakovosti in velikosti.

Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznih standardih, v skladu z veljavnimi tržnimi standardi, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2.   Če za posamezen proizvod ne obstajajo takšni tržni standardi, morajo proizvodi, umaknjeni s trga, izpolnjevati minimalne zahteve iz Priloge IX. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

Člen 78

Triletno povprečje za umike s trga za prosto razdelitev

Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje v smislu člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se izračuna na podlagi aritmetičnega povprečja splošnih količin proizvodov, za katere se prizna organizacija proizvajalcev in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.

V primeru nedavno priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem:

Člen 79

Predhodno uradno obvestilo o umiku s trga

1.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne nacionalne organe o vsakem načrtovanem umiku s trga s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom. V uradnem obvestilu se zlasti podrobno navede seznam proizvodov, ki so predmet intervencije, in njihovih glavnih značilnosti v skladu z ustreznimi tržnimi standardi, ocena količine vsakega zadevnega proizvoda, namembni kraj ter kraj, v katerem se proizvodi, umaknjeni s trga, lahko pregledajo, kot določa člen 110. Uradna obvestila vključujejo potrdilo, da proizvodi, umaknjeni s trga, ustrezajo veljavnim tržnim standardom ali minimalnim zahtevam iz člena 77.

2.   Države članice določijo organizacijam podrobna pravila za organizacije proizvajalcev v zvezi z obvestili iz odstavka 1, zlasti kar zadeva časovne roke.

3.   Države članice v časovnih rokih iz odstavka 2:

Člen 80

Podpora

1.   Podpora za umike s trga, ki jo sestavljajo prispevki Skupnosti in organizacije proizvajalcev, ne sme presegati zneskov iz Priloge X za proizvode iz te priloge. Za ostale proizvode najvišje zneske podpore določijo države članice.

2.   Umiki s trga ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje katerega koli proizvoda v kateri koli organizaciji proizvajalcev.

Obseg tržne proizvodnje se izračuna kot povprečje obsega tržne proizvodnje v zadnjih treh letih. Če te informacije niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katero je priznana organizacija proizvajalcev.

Odstotki iz prvega pododstavka so letna povprečja za obdobje treh let s triodstotnim dovoljenim letnim odstopanjem.

Člen 81

Namembni kraji za umaknjene proizvode

1.   Države članice določijo dovoljene namembne kraje za proizvode, ki se umaknejo s trga. Sprejmejo določbe za zagotovitev, da umik s trga ali namembni kraj ne povzročita nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic. Stroški organizacij proizvajalcev, nastali zaradi delovanja v skladu s temi določbami, so upravičeni kot del podpore za umike s trga na podlagi operativnega programa.

2.   Namembni kraji iz odstavka 1 tega člena vključujejo prosto razdelitev, kar pomeni namembne kraje iz točk (a) in (b) člena 10(4) Uredbe (ES) št. 1182/2007 ter vse ostale enakovredne namembne kraje, ki jih odobrijo države članice.

Države članice sprejmejo vse potrebne korake za olajšanje stikov in sodelovanja med organizacijami proizvajalcev in prejemniki, ki so jih na podlagi zahtevka potrdili za prosto razdelitev.

3.   Razdelitev proizvodov predelovalni industriji je mogoča le, če to v Skupnosti ali za uvožene proizvode v tej industriji ne povzroči izkrivljanja konkurence.

Člen 82

Stroški prevoza

1.   Za stroške prevoza za prosto razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi pavšalnih zneskov, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge XI.

Pri pomorskem prevozu Komisija določi stroške prevoza, ki se lahko plačajo na podlagi dejanskih stroškov prevoza in razdalje. Tako določeno nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza po najkrajši poti med krajem natovarjanja in teoretičnim krajem iztovarjanja. Za zneske, določene v Prilogi XI, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

2.   Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

Člen 83

Stroški sortiranja in pakiranja

1.   Za stroške sortiranja in pakiranja svežega sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za prosto razdelitev, je upravičeno financiranje iz operativnih programov s pavšalnim zneskom 132 EUR na tono neto teže za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg.

2.   Enote pakiranja proizvodov za prosto razdelitev se opremijo z evropskim simbolom in z eno ali več navedbami iz Priloge XII.

3.   Stroške sortiranja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

Člen 84

Pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov

1.   Prejemniki umaknjenih proizvodov iz člena 10(4)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se obvežejo, da:

Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz točke (b) prvega pododstavka, če prejmejo le manjše količine in če se tveganje obravnava kot majhno. Ta odločitev in njena utemeljitev se zabeležita;

2.   Prejemniki umaknjenih proizvodov za ostale namembne kraje se obvežejo, da:

Oddelek 3

Zeleno obiranje ali opustitev spravila

Člen 85

Opredelitev zelenega obiranja in opustitve spravila

1.   Zeleno obiranje pomeni celotno spravilo netržnih proizvodov na posameznem območju, ki se izvede pred običajnim začetkom spravila. Zadevni proizvodi pred zelenim obiranjem ne smejo biti poškodovani zaradi podnebnih razmer, bolezni ali drugih razlogov.

2.   Opustitev spravila pomeni, da se na zadevnem območju med običajnim proizvodnim postopkom ne pridobijo tržni proizvodi. Vendar se uničenje proizvoda zaradi podnebnih razmer ali bolezni ne obravnava kot opustitev spravila.

3.   Zeleno obiranje in opustitev spravila dopolnjujeta običajne postopke gojenja ter se od njih razlikujeta.

Člen 86

Pogoji za uporabo zelenega obiranja in opustitev spravila

1.   Države članice v zvezi z ukrepi zelenega obiranja in opustitve spravila:

2.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne nacionalne organe o vsakem načrtovanem zelenem obiranju ali opustitvi spravila s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom.

V prvo obvestilo za določeno leto in določen proizvod se vključi analiza, ki temelji na pričakovanih razmerah na trgu, ki upravičijo zeleno obiranje kot ukrep za preprečevanje krize.

3.   Zeleno obiranje in opustitev spravila se ne uporabljata za isti proizvod in isto proizvodno območje v katerem koli danem letu ali v katerih koli dveh zaporednih letih.

4.   Zneski nadomestil za zeleno obiranje in opustitev spravila, ki vključujejo prispevke Skupnosti in organizacij proizvajalcev, so izplačila na hektar, ki jih določijo države članice v skladu z odstavkom 1(a):

Oddelek 4

Promocija in obveščanje

Člen 87

Izvajanje ukrepov za promocijo in obveščanje

1.   Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za promocijo in obveščanje. Te določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je potrebno.

2.   Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih obstoječih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih izvajajo zadevne organizacije proizvajalcev.

Oddelek 5

Usposabljanje

Člen 88

Izvajanje ukrepov za usposabljanje

Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za usposabljanje.

Oddelek 6

Zavarovanje pridelkov

Člen 89

Namen ukrepov za zavarovanje pridelkov

Ukrepe za zavarovanje pridelkov izvaja organizacija proizvajalcev, ki zagotavlja zavarovanje prihodkov proizvajalcev in kritje tržnih izgub, ki jih ima organizacija proizvajalcev in/ali njeni člani, če jih prizadenejo naravne nesreče, podnebne razmere in morebitni izbruhi bolezni ali napadi škodljivcev.

Člen 90

Izvajanje ukrepov za zavarovanje pridelkov

1.   Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za zavarovanje pridelkov, vključno z ukrepi, ki zagotavljajo, da ukrepi za zavarovanje pridelkov ne izkrivijo konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.   Države članice lahko zagotovijo dodatna nacionalna sredstva za podporo ukrepov za zavarovanje pridelkov, ki prejemajo sredstva iz operativnega sklada. Vendar skupna javna podpora za zavarovanje pridelkov ne sme presegati:

Mejna vrednost iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja, tudi če je operativni sklad drugače upravičen do 60-odstotne finančne podpore Skupnosti v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

3.   Ukrepi za zavarovanje pridelkov ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila, ki ga prejmejo proizvajalci iz drugih podpornih programov v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.   V tem členu imajo „slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami“ enak pomen kot v členu 2(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 (28).

Oddelek 7

Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

Člen 91

Pogoji za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

1.   Države članice v zvezi z upravnimi stroški ustanavljanja vzajemnih skladov sprejmejo podrobne določbe o izvajanju navedenega ukrepa.

2.   Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov je v prvem, drugem in tretjem letu delovanja vzajemnega sklada naslednji delež prispevka organizacije proizvajalcev k vzajemnemu skladu v prvem, drugem in tretjem letu njegovega delovanja:

3.   Države članice lahko določijo zgornje meje za zneske, ki jih lahko prejme organizacija proizvajalcev kot podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Oddelek 8

Državna pomoč za ukrepe za preprečevanje in upravljanje kriz

Člen 92

Podrobne določbe v nacionalnih strategijah

Države članice, ki plačujejo državno pomoč v skladu s točko (c) drugega pododstavka člena 43 Uredbe (ES) št. 1182/2007, določijo podrobne določbe o izvajanju te določbe v nacionalnih strategijah.

POGLAVJE IV

Nacionalna finančna pomoč

Člen 93

Stopnja organiziranosti proizvajalcev

Za namene člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 se stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice šteje za posebno nizko, če so organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev tržile manj kot 20 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave v vsakem od zadnjih treh let, za katera so podatki na voljo.

Člen 94

Odobritev plačila nacionalne finančne pomoči

1.   Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči v skladu s prvim pododstavkom člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 v katerem koli danem koledarskem letu do 15. januarja.

Zahtevi se priložijo dokazi o posebno nizki stopnji organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji, kot je navedeno v členu 93 te uredbe, ter podatki o zadevni organizaciji proizvajalcev, znesek zadevne pomoči in delež finančnih prispevkov v skladu s členom 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

2.   Komisija odobri ali zavrne zahtevo v treh mesecih po predložitvi. Če Komisija v tem obdobju ne odgovori, se zahteva šteje za odobreno.

Člen 95

Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno plačilo

Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevek za nacionalno finančno pomoč, ki jo plačajo države članice v skladu s členi 70 do 73.

Člen 96

Najvišji delež nadomestila Skupnosti za nacionalno finančno pomoč

Delež nadomestila Skupnosti za nacionalno finančno pomoč zajema 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev.

Člen 97

Nadomestilo Skupnosti za nacionalno finančno pomoč

1.   Države članice za nadomestilo Skupnosti za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se plača organizacijam proizvajalcev, vložijo zahtevek pred 1. marcem v letu, ki sledi letu izvajanja operativnih programov.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 izpolnjeni v prejšnjih treh letih, ter podatki o zadevni organizaciji proizvajalcev, znesek plačane pomoči in delež finančnih prispevkov v skladu s členom 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

2.   Komisija sprejme sklep o odobritvi ali zavrnitvi zahteve.

3.   Če je bilo nadomestilo Skupnosti za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (29).

POGLAVJE V

Splošne določbe

Oddelek 1

Sporočila

Člen 98

Poročila organizacije proizvajalcev

1.   Organizacije proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju operativnih programov, ki so priložena zahtevkom za pomoč.

Ta poročila se nanašajo na:

2.   Za vsak operativni program, ki se izvaja, letno poročilo vsebuje:

Kadar je to primerno, se v letnem poročilu v skladu z nacionalno strategijo in členom 9(5) Uredbe (ES) št. 1182/2007 določi, kateri učinkoviti zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred mogočimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

3.   Za končno leto izvajanja operativnega programa končno poročilo nadomesti letno poročilo iz odstavka 1.

Končna poročila morajo prikazati, v kakšnem obsegu so bili izpolnjeni zastavljeni programski cilji. Vsebujejo razlago sprememb dejavnosti in/ali metod ter opredelitev dejavnikov, ki so prispevali k uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja programa in se upoštevajo ali se bodo upoštevali pri pripravi poznejših operativnih programov ali pri spreminjanju obstoječih.

4.   Ne glede na posebne določbe iz te uredbe, ki urejajo primere, ko organizacija proizvajalcev ne predloži sporočila državi članici, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1182/2007, ali ko je sporočilo neustrezno glede na objektivna dejstva v državi članici, država članica odloži odobritev ustreznega operativnega programa na prihodnje leto, dokler sporočilo ni ustrezno.

Države članice vključijo v letno poročilo iz člena 99(3) te uredbe podatke o teh primerih.

Člen 99

Zahtevana sporočila držav članic

1.   Države članice določijo en pristojni organ, odgovoren za povezavo med Komisijo in državo članico, ki zadevajo organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev. Komisijo obvestijo o imenovanju organa in sporočijo podatke o njem.

2.   Države članice najpozneje do 31. januarja sporočijo Komisiji celoten znesek operativnega sklada, ki je bil v zadevnem letu odobren za vse operativne programe. V sporočilu je naveden celoten znesek operativnega sklada in celoten znesek financiranja Skupnosti za ta operativni sklad. Ti podatki se dodatno porazdelijo glede na zneske za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe.

3.   Države članice najpozneje 15. novembra katerega koli danega leta predložijo Komisiji letno poročilo o organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev ter operativnih skladih, operativnih programih in načrtih za priznanje, ki so se izvajali predhodno leto. Letno poročilo zajema zlasti podatke iz Priloge XIII.

Oddelek 2

Pregledi

Člen 100

Enoten identifikacijski sistem

Države članice zagotovijo, da se enoten identifikacijski sistem uporablja v zvezi z vsemi zahtevki za pomoč, ki jih je vložila ista organizacija ali skupina proizvajalcev. Ta identifikacija je združljiva s sistemom za registracijo identitete iz člena 18(1)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (30).

Člen 101

Zahtevki za pomoč

Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo ustrezne postopke za vložitev zahtevkov za podporo, zahteve za priznanje ali odobritev operativnega programa ter zahtevkov za plačilo.

Člen 102

Vzorčenje

Države članice zagotovijo, če je to potrebno za izvajanje pregledov na podlagi vzorčenja, da pregledi ustrezajo zadevnemu ukrepu glede narave in pogostnosti ter na podlagi analize tveganja.

Člen 103

Upravni pregledi

Opravijo se upravni pregledi vseh zahtevkov za podporo ali plačilo; zajemajo vse mogoče in primerne sestavne dele, ki jih je treba upravno nadzorovati. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

Člen 104

Pregledi na kraju samem

1.   Vsak pregled na kraju samem se opiše v poročilu o pregledu, da se omogoči pregled podrobnosti o izvedenih pregledih. Poročilo navaja zlasti:

2.   Upravičencu se lahko omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu ter doda svoje pripombe. Če se ugotovijo nepravilnosti, lahko upravičenec prejme kopijo poročila o pregledu.

3.   Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda. Predhodno napoved je treba omejiti na najkrajši potreben čas.

4.   Kadar je to mogoče, je treba sočasno izvesti preglede na kraju samem iz te uredbe ter druge preglede iz pravil Skupnosti glede kmetijskih subvencij. Vendar lahko po potrebi preglede na kraju samem leta 2008 izvajajo različni organi v različnih obdobjih.

Člen 105

Odobritev zahtevkov za priznanje in odobritev operativnih programov

1.   Države članice pred priznanjem organizacije proizvajalcev v skladu s členom 4(2)(a) Uredbe (ES) št. 1182/2007 opravijo pregled na kraju samem pri organizaciji proizvajalcev pred odobritvijo preverjanja usklajenosti s pogoji za priznanje.

2.   Pristojni nacionalni organ pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 65 preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, operativni program, predložen za odobritev, in zahtevke za spremembo, če je primerno. Ti pregledi zlasti zadevajo:

Člen 106

Pregledi zahtevkov za pomoč za operativne programe

Države članice pred odobritvijo plačila izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč in preglede na kraju samem z vzorčenjem.

Člen 107

Upravni pregledi zahtevkov za pomoč za operativne programe

1.   Upravni pregledi zahtevkov za pomoč vključujejo zlasti, in če je za zadevni zahtevek primerno, preverjanje:

2.   Plačila na podlagi operativnega programa se dokažejo z računi in dokaznimi dokumenti o teh plačilih. Kadar to ni mogoče, se plačila dokažejo z dokumenti, ki imajo enako dokazno vrednost. Uporabljeni računi se morajo izstaviti na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali odvisne družbe iz člena 52(7) ali na podlagi dovoljenja države članice na ime enega ali več članov.

Člen 108

Pregledi na kraju samem za zahtevke za pomoč za operativne programe

1.   Države članice v zvezi s preverjanjem zahtevka za pomoč iz člena 70(1) izvedejo preglede na kraju samem pri skupinah proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zadevajo zlasti:

2.   Pregledi iz odstavka 1 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska pomoči v državah članicah z več kot desetimi priznanimi organizacijami proizvajalcev. V nasprotnem primeru se vsako organizacijo proizvajalcev obišče vsaj enkrat na tri leta.

Pred plačilom pomoči ali preostanka pomoči, ki se nanaša na zaključno leto operativnega programa, se v vsaki organizaciji proizvajalcev opravi vsaj en pregled.

3.   Rezultati pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske narave in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. V oceni se ugotovijo tudi vzroki takega stanja, morebitni nadaljnji pregled in potrebni popravni ter preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v določeni organizaciji proizvajalcev, država članica opravi dodatne preglede med zadevnim letom in poveča odstotek ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

4.   Država članica presodi, katero organizacijo proizvajalcev bo pregledovala na podlagi analize tveganja.

Analiza tveganja upošteva zlasti:

Člen 109

Pregledi na kraju samem za ukrepe operativnih programov

1.   Države članice s pregledi na kraju samem v zvezi z ukrepi operativnih programov preverijo zlasti:

2.   Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi podatkov računovodskega sistema v skladu z nacionalno zakonodajo.

Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot računovodski podatki v skladu z nacionalno zakonodajo.

Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč.

3.   Pregledi na kraju samem vključujejo obisk dejavnosti ali organizatorja dejavnosti, če je dejavnost nematerialna, razen v izjemnih okoliščinah. Vsaj en obisk dejavnosti za preverjanje izvajanja je potreben zlasti pri dejavnostih na posameznih gospodarstvih, zajetih v vzorec iz člena 108(2).

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo opravile takšnih obiskov za manjše dejavnosti, ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost v resnici ni bila izvedena. Ta odločitev in njena utemeljitev se evidentirata.

4.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali njenih članov, ki se lahko preverijo med obiskom.

5.   Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz člena 108(2).

Člen 110

Pregledi prve stopnje za umike s trga

1.   Države članice opravljajo preglede prve stopnje za umike s trga v vsaki organizaciji proizvajalcev; sestavljeni so iz pregleda dokumentov in preverjanja identitete ter fizičnega pregleda, po potrebi z vzorčenjem, mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s predpisi iz člena 77 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 79(1) v rokih iz člena 79(2).

2.   Pregledi prve stopnje iz odstavka 1 zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za prosto razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov po pogojih, ki jih določi država članica v skladu s členom 81.

Vendar kadar so proizvodi namenjeni za prosto razdelitev, lahko države članice preverijo manjši odstotek od odstotka iz odstavka 2 tega člena, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu. Pregled se lahko izvede v organizaciji proizvajalcev in/ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi opravijo dodatne preglede.

Člen 111

Pregledi druge stopnje za umike s trga

1.   Države članice v okviru pregledov iz člena 108 izvedejo preglede druge stopnje.

Države članice določijo merila za analizo in vrednotenje tveganja katere koli organizacije proizvajalcev, ki izvaja neustrezne umike s trga. Navedena merila se med drugim navezujejo na ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in na to, ali ima organizacija proizvajalcev obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Navedena merila uporabijo za določitev najmanjšega števila pregledov druge stopnje za vsako organizacijo proizvajalcev.

2.   Pregledi iz odstavka 1 zajemajo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev in prejemnikov proizvodov, umaknjenih s trga, da bi se prepričali, da so bili vsi pogoji, potrebni za plačilo podpore Skupnosti, izpolnjeni. Ti pregledi vključujejo:

3.   Pregledi iz odstavka 2 se izvajajo pri zadevnih organizacijah proizvajalcev in prejemnikih, povezanih s temi organizacijami. Vsak pregled vključuje vzorec, ki predstavlja najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev umaknila s trga v tržnem letu.

4.   Evidenca zalog in računovodska evidenca iz odstavka 2(a) za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta naslednja gibanja, izražena v količinah:

5.   Pregledi namembnega kraja proizvodov iz odstavka 4(c) vključujejo zlasti:

6.   Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno tržno leto in povečajo število pregledov druge stopnje zadevne organizacije proizvajalcev ali njihovih združenj v naslednjem tržnem letu.

Člen 112

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.   Države članice pred postopkom zelenega obiranja s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zemljišče dobro vzdrževano. Države članice po zelenem obiranju preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotnem območju in je bil ta denaturiran.

Po koncu obdobja spravila pridelkov države članice preverijo zanesljivost analize na podlagi pričakovanih razmer na trgu iz člena 86(2). Analizirajo tudi mogoče razlike med pričakovanimi in dejanskimi razmerami na trgu.

2.   Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem zagotovijo, da je zadevno območje dobro vzdrževano, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka ter da je proizvod dobro razvit ter na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

3.   Odstavki 1, 2, 3 in 6 člena 111 se uporabljajo smiselno.

Člen 113

Pregledi pred odobritvijo načrtov za priznanje skupin proizvajalcev

1.   Države članice pred odobritvijo načrta za priznanje skupine proizvajalcev v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007 opravijo preglede na kraju samem pri pravni osebi ali jasno opredeljenem delu pravne osebe.

2.   Država članica preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem:

Člen 114

Pregledi zahtevkov skupin proizvajalcev za pomoč

1.   Države članice pred odobritvijo plačila izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč, ki so jih vložile skupine proizvajalcev, in preglede na kraju samem z vzorčenjem.

2.   Države članice po vložitvi zahtevka za pomoč iz člena 47 izvedejo preglede na kraju samem pri skupinah proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zlasti zadevajo:

3.   Pregledi iz odstavka 2 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska pomoči.

Vse organizacije proizvajalcev se pregledajo vsaj enkrat vsakih pet let.

4.   Člena 107 in 109 se uporabljata smiselno.

Člen 115

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev in nadnacionalna združenjaorganizacij proizvajalcev

1.   Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev svoj sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji ali združenju in po potrebi izvaja sankcije.

2.   Ostale države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 30(2)(c) in člena 37(2)(c), izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo vse roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

3.   Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter namensko uporabo umaknjenih proizvodov veljajo pravila države članice, v kateri poteka proizvodnja.

Oddelek 3

Sankcije

Člen 116

Neupoštevanje meril za priznanje

1.   Države članice organizaciji proizvajalcev odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje in če nastane zaradi dejstva, da je organizacija proizvajalcev delovala namerno ali s hudo malomarnostjo.

Države članice organizaciji proizvajalcev priznanje odvzamejo zlasti, če neupoštevanje meril za priznanje zadeva:

Odvzem priznanja v smislu tega odstavka začne veljati od datuma, ko niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje v skladu s katero koli veljavno horizontalno zakonodajo na nacionalni ravni o rokih zastaranja.

2.   Kadar se odstavek 1 ne uporablja, države članice organizaciji proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje, vendar le začasno.

V obdobju začasnega odvzema priznanja se pomoč ne izplačuje. Začasni odvzem velja od datuma, ko se je izvedel pregled, do datuma, ko se izvede pregled, ki dokaže izpolnjevanje zadevnih meril.

Obdobje začasnega odvzema priznanja ne presega 12 mesecev. Če se zadevna merila po 12 mesecih ne izpolnijo, se priznanje odvzame.

Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 71, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka.

3.   V drugih primerih neupoštevanja meril za priznanje, ko se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, države članice pošljejo opozorilno pismo, v katerem so navedeni morebitni popravni ukrepi. Države članice lahko zadržijo izplačila pomoči, dokler se popravni ukrepi ne sprejmejo.

Če se popravni ukrepi v 12 mesecih ne sprejmejo, se to obravnava kot resno neupoštevanje meril in se uporabi odstavek 2.

Člen 117

Goljufije

1.   Države članice ne glede na vse ostale kazni, ki se izvajajo na podlagi zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje, organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali skupini proizvajalcev odvzamejo priznanje, če ugotovijo, da je storila kaznivo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1182/2007.

2.   Države članice organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali skupini proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje ali odložijo izplačila, če obstaja sum, da je storila kaznivo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1182/2007.

Člen 118

Skupine proizvajalcev

1.   Države članice sankcije iz člena 116 in/ali člena 119 smiselno uporabijo za načrte za priznanje.

2.   Če se po koncu obdobja, ki ga država članica določi v skladu s členom 51(4), skupine proizvajalcev ne prizna kot organizacijo proizvajalcev, država članica poleg ukrepov iz odstavka 1 izterja:

Člen 119

Operativni program

1.   Plačila se izračunajo na podlagi tistega, kar velja za upravičeno.

2.   Država članica preveri zahtevek za pomoč, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, upravičene do podpore. Določi torej:

3.   Če znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(a), presega znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(b), za več kot 3 %, se za znesek, ki se dejansko izplača upravičencu, uporabi znižanje. Znesek znižanja je enak razliki med zneskoma, izračunanima na podlagi odstavka 2(a) in (b).

Vendar se znižanje ne uporabi, če organizacija ali skupina proizvajalcev lahko dokaže, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska.

4.   Odstavka 2 in 3 se smiselno uporabita za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem.

5.   Če se vrednost tržne proizvodnje prijavi in pregleda pred vložitvijo zahtevka za pomoč, se za vrednost tržne proizvodnje, uporabljene za izračun zneskov v skladu z odstavkoma 2 in 3, uporabi zmanjšanje.

6.   Če se ugotovi, da je upravičenec namenoma predložil napačno izjavo, se zadevni postopek izključi iz podpore operativnega programa ali načrta za priznanje, vsi zneski, ki so se za ta postopek že izplačali, pa se izterjajo. Razen tega se upravičenca za ta postopek izključi iz dodelitve podpore iz zadevnega operativnega programa v naslednjem letu.

Člen 120

Sankcije, ki sledijo pregledom prve stopnje za umike s trga

Če se po pregledu iz člena 110 ugotovijo nepravilnosti v zvezi s tržnimi standardi ali minimalnimi zahtevami iz člena 77, mora upravičenec:

Člen 121

Ostale sankcije za organizacije proizvajalcev v zvezi s postopki umika s trga

1.   Sankcije iz člena 119 zajemajo pomoč, ki se zahteva v zvezi s postopki umika s trga, kot sestavni deli izdatkov za operativni program.

2.   Izdatki za postopek umika s trga se obravnavajo kot neupravičeni, če proizvodi, ki se ne dajo v prodajo, niso bili namensko uporabljeni, kot je določila država članica v skladu s členom 81(1), ali je umik s trga ali namembni kraj negativno vplival na okolje ali povzročil negativne fitosanitarne posledice v nasprotju z določbami, sprejetimi v skladu s členom 81(1).

Člen 122

Sankcije za prejemnike umaknjenih proizvodov

Kadar se nepravilnosti, ki se pripisujejo prejemnikom proizvodov, umaknjenih s trga, odkrijejo med pregledi, opravljenimi v skladu s členoma 110 in 111, se uporabijo naslednje sankcije:

Sankcije iz točke (a) začnejo veljati takoj in trajajo najmanj eno tržno leto ter jih je mogoče podaljšati glede na resnost nepravilnosti.

Člen 123

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.   Če se v zvezi z zelenim obiranjem ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

2.   Če se v zvezi z opustitvijo spravila ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za območja, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

3.   Kazni iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo poleg znižanja plačil v skladu s členom 119.

Člen 124

Oviranje pregleda na kraju samem

Zahtevek za pomoč se zavrne za zadevni delež izdatkov, če organizacija proizvajalcev, član ali ustrezni predstavnik ovira izvajanje pregleda na kraju samem.

Člen 125

Izterjava pomoči

Od organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev ali drugih zadevnih izvajalcev dejavnosti se izterja neupravičeno izplačana pomoč skupaj z obrestmi. Smiselno se uporabijo pravila iz člena 73 Uredbe (ES) št. 796/2004 (31).

Izvajanje upravnih sankcij in izterjava neupravičeno izplačanih zneskov iz tega oddelka ne posegata v sporočanje nepravilnosti Komisiji v skladu z Uredbo Komisije št. 1848/2006 (32).

Oddelek 4

Spremljanje in vrednotenje operativnih programov in nacionalnih strategij

Člen 126

Enoten niz kazalnikov uspešnosti

1.   Nacionalne strategije in operativni programi se spremljajo ter vrednotijo, da se oceni napredek pri doseganju ciljev operativnih programov ter pri uspešnosti in učinkovitosti teh ciljev.

2.   Napredek, uspešnost in učinkovitost se ocenijo z enotnim nizom kazalnikov uspešnosti na podlagi temeljnega položaja ter finančnega izvajanja, dosežkov, rezultatov in vpliva izvedenih operativnih programov.

3.   Enoten niz kazalnikov uspešnosti je naveden v Prilogi XIV k tej uredbi.

4.   Če država članica meni, da je ustrezno, nacionalna strategija določi omejen niz dodatnih kazalnikov, specifičnih za to strategijo, na podlagi nacionalnih in/ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev. Vključijo se dodatni kazalniki v zvezi z okoljskimi cilji, ki niso vključeni v enotne kazalnike uspešnosti, če so na voljo.

Člen 127

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z operativnimi programi

1.   Organizacije proizvajalcev zagotovijo spremljanje in vrednotenje operativnih programov na podlagi ustreznih kazalnikov iz enotnega niza kazalcev uspešnosti iz člena 126, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

V ta namen vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij, koristnih za niz teh kazalnikov.

2.   Spremljanje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju posebnih ciljev, določenih za operativni program. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Rezultati spremljanja so namenjeni:

Informacije v zvezi z rezultati dejavnosti spremljanja se vključijo v vsako letno poročilo, ki ga mora organizacija proizvajalcev v skladu s členom 98(1) predložiti nacionalnemu organu, pristojnemu za upravljanje nacionalne strategije.

3.   Vrednotenje se izvede v obliki ločenega poročila o vmesnem vrednotenju.

Vmesno vrednotenje, ki se lahko izvaja s pomočjo specializiranega svetovalnega urada, je namenjeno preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti operativnega programa ter ocenjevanju napredka v zvezi s splošnimi cilji programa. V ta namen se uporabijo splošni kazalniki na podlagi temeljnega položaja, rezultatov, in kadar je ustrezno, vplivov.

Po potrebi izvajanje vmesnega vrednotenja vključuje kakovostno oceno rezultatov in vpliva okoljskih ukrepov s ciljem:

Rezultati vrednotenja se uporabijo:

Vmesno vrednotenje se izvaja med operativnim programom v času, ki omogoča upoštevanje rezultatov vrednotenja pri oblikovanju naslednjega operativnega programa.

Poročilo o vmesnem vrednotenju se priloži ustreznemu letnemu poročilu iz člena 98(1).

Člen 128

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z nacionalno strategijo

1.   Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije se izvaja na podlagi ustreznih kazalnikov iz enotnega niza kazalnikov uspešnosti iz člena 126, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

2.   Države članice vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij v elektronski obliki, ustrezni za sestavljanje kazalnikov iz člena 126. Zato se bodo osredotočile na informacije, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem njihovih operativnih programov.

3.   Spremljanje je redno in namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju ciljev, določenih za operativne programe. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Zato se uporabljajo informacije, priložene letnim poročilom o napredku, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem operativnih programov. Rezultati spremljanja se uporabijo:

4.   Vrednotenje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju splošnih ciljev strategije. Izvaja se na podlagi kazalnikov v zvezi s temeljnim položajem, rezultati, in kadar je ustrezno, vplivi. Zato se uporabljajo rezultati spremljanja in vmesnega vrednotenja operativnih programov, vključeni v letna poročila o napredku in končna poročila, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev. Rezultati vrednotenja se uporabijo:

Vrednotenje vključuje vrednotenje, ki se izvede leta 2012, vendar še pravočasno, da se njegovi rezultati vključijo v ločeno poročilo o vrednotenju, ki se istega leta priloži letnemu nacionalnemu poročilu iz člena 99(3). Namenjeno je preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti izvedenih operativnih programov ter ocenjevanju učinka in vpliva teh programov v zvezi s cilji strategije, ter kadar je ustrezno, drugimi cilji iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007. Namenjeno je pridobivanju spoznanj v zvezi z izboljšanjem kakovosti prihodnjih nacionalnih strategij in zlasti opredeljevanju mogočih pomanjkljivosti pri opredeljevanju ciljev ali ukrepov, upravičenih do podpore, ali potreb po oblikovanju novih instrumentov.

POGLAVJE VI

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 129

Uradno obvestilo o seznamu gospodarskih območij

Uradno obvestilo iz drugega pododstavka člena 14(7) Uredbe (ES) št. 1182/2007 o seznamu gospodarskih območij vsebuje vse informacije, ki so potrebne za oceno, ali so bili izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka člena 14(2) navedene uredbe.

Člen 130

Uradno obvestilo o zavezujočih pravilih; reprezentativnost

1.   Država članica hkrati z uradnim obvestilom o pravilih, ki jih je v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1182/2007 sprejela kot zavezujoče za določen proizvod in gospodarsko območje, obvesti Komisijo tudi o:

2.   Za določanje reprezentativnosti v smislu člena 14(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 države članice določijo pravila, ki ne vključujejo:

Člen 131

Finančni prispevki

Kadar se država članica na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1182/2007 odloči, da so proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, dolžni plačevati finančni prispevek, sporoči Komisiji potrebne informacije za oceno skladnosti s pogoji iz tega člena. Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, upravičenca ali upravičence ter naravo različnih stroškov iz točk (a) in (b) člena 21.

Člen 132

Razširitve za več kot eno tržno leto

Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev uporabi za obdobje, ki je daljše od enega tržnega leta, države članice za vsako tržno leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 14(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 še naprej izpolnjeni skozi celotno obdobje uporabe razširitve. Če ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, takoj razveljavijo razširitev, kar začne veljati naslednje tržno leto. Komisijo takoj obvestijo o vsaki razveljavitvi, ki informacije o tem javno objavi na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 133

Prodaja pridelkov na drevesu; kupci

1.   Kadar proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, prodajo pridelke na drevesu, se zaradi skladnosti s predpisi iz točke 1(e) in (f) ter točke 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1182/2007 šteje, da je te pridelke pridelal kupec.

2.   Zadevna država članica se lahko odloči, da lahko predpisi, navedeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1182/2007, razen tistih iz odstavka 1, zavezujejo kupce, kadar so ti odgovorni za upravljanje zadevne proizvodnje.

NASLOV IV

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Uvozna dovoljenja

Člen 134

Uvozna dovoljenja za jabolka

1.   Za sprostitev jabolk z oznako KN 0808 10 80 v prosti promet se predloži uvozno dovoljenje.

2.   Za uvozna dovoljenja iz tega člena se uporablja Uredba (ES) št. 1291/2000.

3.   Uvozniki lahko predložijo vloge za izdajo uvoznih dovoljenj pristojnim organom katere koli države članice.

V polje 8 vloge za uvozno dovoljenje vnesejo državo porekla in s križcem označijo besedo „da“.

4.   Uvozniki predložijo skupaj s svojimi vlogami varščino v skladu z naslovom III Uredbe (EGS) št. 2220/85, ki zagotavlja, da bo njihova uvozna obveznost izpolnjena v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja. Ta varščina znaša 15 EUR na tono.

Varščina se, razen v primeru višje sile, zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja ni bil izveden ali je bil samo delno izveden.

5.   Država članica nemudoma izda uvozna dovoljenja vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti.

Država porekla se vnese v polje 8 uvoznega dovoljenja, beseda „da“ pa se označi s križcem.

6.   Uvozna dovoljenja veljajo tri mesece.

Uvozna dovoljenja veljajo le za uvoz iz označene države porekla.

7.   Države članice sporočajo Komisiji vsak teden najpozneje v sredo do 12. ure (po bruseljskem času), razčlenjeno po tretjih državah porekla, količine jabolk, za katere so bila v predhodnem tednu izdana uvozna dovoljenja.

Te količine se sporočajo po elektronskem sistemu, ki ga navede Komisija.

POGLAVJE II

Uvozne dajatve in sistem vhodnih cen

Oddelek 1

Sistem vhodnih cen

Člen 135

Področje uporabe in opredelitve

1.   Ta oddelek določa pravila za izvajanje člena 34 Uredbe (ES) št. 1182/2007.

2.   V tem oddelku:

Člen 136

Sporočanje cen

1.   Države članice najpozneje do 12. ure (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne za vsak proizvod in obdobja iz dela A Priloge XV, za vsak tržni dan in za vsako poreklo sporočijo Komisiji:

Če skupne količine iz točke (b) znašajo manj kot eno tono, se ustrezne cene Komisiji ne sporočijo.

2.   Cene iz odstavka 1(a) se zabeležijo:

Od tako izračunanega zneska se odštejejo:

Da bi bili stroški prevoza in zavarovanja odšteti v skladu z drugim pododstavkom, lahko države članice določijo pavšalne zneske za odbitek. Ti pavšalni zneski in metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

3.   Cene, zabeležene v skladu z odstavkom 2, se, kadar so določene na ravni trgovec na debelo/trgovec na drobno, najprej znižajo za 9 %, s čimer se upošteva trgovska marža trgovca na debelo, in nato za znesek 0,7245 EUR na 100 kilogramov, s čimer se upoštevajo stroški pretovarjanja ter tržni davki in takse.

4.   Kot reprezentativno se šteje naslednje:

Koeficient prilagajanja iz točke (c) prvega pododstavka se prišteje k cenam po odštetju zneskov iz odstavka 2.

Člen 137

Reprezentativni trgi

Države članice obvestijo Komisijo o običajnih tržnih dnevih za trge, navedene v Prilogi XVI, ki se štejejo za reprezentativne trge.

Člen 138

Standardne uvozne vrednosti

1.   Komisija za vsak proizvod in za obdobja, določena v delu A Priloge XV, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 136, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carino glede na vrednost.

2.   Vrednost po enoti v smislu člena 152(1)(a) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (34) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedena v delu A Priloge XV, v skladu s tem oddelkom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

3.   Če za proizvod določenega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

4.   V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge XV, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji sedem tržnih dni zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

Če v skladu s prvim pododstavkom za določen proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge XV.

6.   Reprezentativne cene v eurih se pretvorijo po reprezentativnem tržnem tečaju, izračunanem za tisti dan.

7.   Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi tako, kot meni, da je primerno.

Člen 139

Osnova vhodne cene

1.   Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu A Priloge XV, uvrstijo v carinsko tarifo Evropskih skupnosti, je enaka, po izbiri uvoznika:

2.   Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu B Priloge XV, uvrstijo v carinsko tarifo Evropskih skupnosti, mora biti enaka, po izbiri uvoznika:

3.   Če se vhodna cena izračunava na podlagi fob cene proizvodov v državi porekla, se carinska vrednost izračuna na podlagi ustrezne prodaje po tej ceni.

Če se vhodna cena izračunava v skladu z enim od postopkov iz odstavka 1(b) ali (c) ali odstavka 2(b), se carinska vrednost izračuna na enaki podlagi kot vhodna cena.

4.   Uvoznik ima en mesec časa od prodaje zadevnih proizvodov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz drugega pododstavka odstavka 1(a) ali odstavka 2(a), ali da določi carinsko vrednost iz odstavka 1(b) in odstavka 2(a). Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo položene varščine brez poseganja v uporabo odstavka 5.

Predložena varščina se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji.

V nasprotnem primeru se varščina zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

5.   Štirimesečni rok iz odstavka 4 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika za to pristojni organi podaljšajo za največ tri mesece.

6.   Če za to pristojni organi pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 220 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Višina zahtevane dajatve ali dajatve, ki jo je še treba izterjati, vključuje tudi obresti od datuma, ko je bilo blago sproščeno v prosti promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za izterjavo, ki velja v nacionalni zakonodaji.

Oddelek 2

Dodatne uvozne dajatve

Člen 140

Področje uporabe in opredelitve

1.   Dodatna uvozna dajatev iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, v nadaljnjem besedilu „dodatna dajatev“, se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge XVII pod pogoji iz tega oddelka.

2.   Sprožitvene ravni za dodatne dajatve so navedene v Prilogi XVII.

Člen 141

Sporočanje količin

1.   Za vsakega od proizvodov iz Priloge XVII in v navedenih obdobjih države članice Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 308d Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Tako uradno obvestilo je treba posredovati vsako sredo najpozneje do 12. ure po bruseljskem lokalnem času za količine, ki so bile sproščene v prosti promet v predhodnem tednu.

2.   Deklaracije za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, ki jih na zahtevo deklaranta carinski organi lahko sprejmejo, ne da bi vsebovale nekatere podatke iz Priloge 37 k Uredbi (EGS) št. 2454/93, vsebujejo poleg podatkov iz člena 254 te uredbe tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi poenostavljeni deklaracijski postopek iz člena 260 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, poenostavljene deklaracije vsebujejo poleg drugih zahtev tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi postopek hišnega carinjenja iz člena 263 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, obvestilo carinskim organom iz člena 266(1) te uredbe vsebuje vse potrebne podatke za identifikacijo blaga in tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Člen 266(2b) se ne uporablja za uvoz proizvodov iz tega oddelka.

Člen 142

Obračunavanje dodatne dajatve

1.   Če se ugotovi, da za enega od proizvodov in enega od obdobij iz Priloge XVII količina, ki je sproščena v prosti promet, presega ustrezno sprožitveno količino, Komisija obračuna dodatno dajatev, razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali če bi bile posledice nesorazmerne z zastavljenim ciljem.

2.   Dodatna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

Člen 143

Znesek dodatne dajatve

Višina dodatne dajatve na podlagi člena 142 je ena tretjina carinske dajatve, ki se uporablja za zadevni proizvod v skladu s skupno carinsko tarifo.

Vendar je za uvozno blago s tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne dajatve ena tretjina posebne dajatve, če se uporablja člen 142(2).

Člen 144

Oprostitev dodatne dajatve

1.   V naslednjih primerih se dodatna dajatev ne odmeri:

2.   Za blago, ki je na poti v Skupnost, se šteje blago, ki:

3.   Zainteresirane strani morajo carinski službi predložiti ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 2.

Vendar lahko ti organi menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uveljavitve dodatne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

NASLOV V

SPLOŠNE DOLOČBE, DOLOČBE O RAZVELJAVITVI TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 145

Pregledi

Brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Skupnosti države članice uvedejo preglede in ukrepe, če so potrebni za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 1182/2007 in te uredbe. Ti pregledi in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti.

Zlasti zagotovijo, da:

Člen 146

Nacionalne sankcije

Brez poseganja v katere koli sankcije, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1182/2007, države članice zagotovijo uporabo sankcij na nacionalni ravni za nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 1182/2007, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti.

Člen 147

Umetno ustvarjene razmere

Brez poseganja v kakršne koli posebne ukrepe, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1182/2007, se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 148

Sporočila

1.   Brez poseganja v katere koli posebne določbe v tej uredbi države članice predložijo Komisiji vsa sporočila v skladu s to uredbo na načine in v obliki, ki jih določi Komisija.

Sporočila, ki niso predložena na določen način in v določeni obliki, se lahko brez poseganja v odstavek 3 štejejo, kot da niso bila predložena.

2.   Brez poseganja v posebne določbe te uredbe države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko upoštevajo roke za sporočila iz te uredbe.

3.   Če država članica ne predloži sporočila, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1182/2007, ali če je sporočilo neustrezno glede na objektivna dejstva, ki jih ima Komisija na voljo, lahko Komisija odloži del mesečnih plačil ali celotna mesečna plačila iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (35) v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, dokler sporočilo ni ustrezno.

Člen 149

Očitne napake

Vsako sporočilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1182/2007, vključno z zahtevkom za pomoč, se lahko prilagodi kadar koli po predložitvi, če vsebuje očitne napake, ki jih prizna pristojni organ.

Člen 150

Višja sila in izjemne okoliščine

Če je treba v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1182/2007 naložiti sankcijo ali preklicati ugodnost ali priznanje, se sankcija ne naloži in preklic ne izvede v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vendar se primer višje sile uradno sporoči pristojnemu organu z ustreznimi dokazili, kot jih zahteva pristojni organ, v desetih delovnih dneh od dne, ko je zadevna oseba to sposobna narediti.

Člen 151

Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 3223/94, (ES) št. 1555/96, (ES) št. 961/1999, (ES) št. 544/2001, (ES) št. 1148/2001, (ES) št. 2590/2001, (ES) št. 1791/2002, (ES) št. 2103/2002, (ES) št. 48/2003, (ES) št. 606/2003, (ES) št. 761/2003, (ES) št. 1432/2003, (ES) št. 1433/2003, (ES) št. 1943/2003, (ES) št. 103/2004, (ES) št. 1557/2004, (ES) št. 179/2006, (ES) št. 430/2006, (ES) št. 431/2006 in (ES) št. 1790/2006 se razveljavijo.

Vendar razveljavljene uredbe še naprej veljajo, kadar je to primerno, za namene člena 55(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

Člen 152

Prehodne določbe

1.   Ne glede na člen 2, izključno za namene uporabe člena 55(1) Uredbe (ES) št. 1182/2007, se uporabljajo opredelitve tržnih let za proizvode, navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, ki so na voljo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

2.   Pravila za odobritev vseh operativnih programov, predloženih leta 2007, so tista, ki veljajo neposredno pred datumom začetka uporabe te uredbe.

Operativni programi, za katere se lahko ugodnost iz točke (a) člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007 še naprej izvaja do konca, če so skladni s pravili, ki veljajo pred datumom začetka uporabe te uredbe.

Z odstopanjem od členov 66 in 67 te uredbe lahko države članice sprejmejo vse potrebne določbe, da dovolijo organizacijam proizvajalcev, da svoje operativne programe spremenijo čim prej po začetku veljavnosti te uredbe, da se uporabljata točki (b) in (c) člena 55(3) Uredbe (ES) št. 1182/2007.

3.   Za namene člena 55(6) Uredbe (ES) št. 1182/2007 so pravila o najmanjših značilnostih surovin, dobavljenih za predelavo, in o najnižjih kakovostnih zahtevah za končne proizvode, ki se še naprej uporabljajo v zvezi s surovinami, pridelanimi na ozemlju držav članic, ki uporabljajo prehodno ureditev v skladu s členom 68b ali členom 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, poleg vseh ustreznih tržnih standardov iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1182/2007, tista iz uredb Komisije, navedenih v Prilogi XVIII.

Člen 153

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

(1)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 6/2005 (UL L 2, 5.1.2005, str. 3).

(2)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.

(3)  UL L 273, 17.10.2007, str. 1.

(4)  UL L 297, 21.11.1996, str. 49. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.

(5)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

(6)  UL L 193, 3.8.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 977/2007 (UL L 217, 22.8.2007, str. 9).

(7)  UL L 119, 7.5.1999, str. 23.

(8)  UL L 81, 21.3.2001, str. 20.

(9)  UL L 156, 13.6.2001, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 408/2003 (UL L 62, 6.3.2003, str. 8).

(10)  UL L 345, 29.12.2001, str. 20.

(11)  UL L 272, 10.10.2002, str. 7.

(12)  UL L 324, 29.11.2002, str. 11.

(13)  UL L 7, 11.1.2003, str. 65.

(14)  UL L 86, 3.4.2003, str. 15.

(15)  UL L 109, 1.5.2003, str. 7.

(16)  UL L 203, 12.8.2003, str. 18.

(17)  UL L 203, 12.8.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 576/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 4).

(18)  UL L 286, 4.11.2003, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 222/2005 (UL L 39, 11.2.2005, str. 17).

(19)  UL L 16, 23.1.2004, str. 3.

(20)  UL L 283, 2.9.2004, str. 3.

(21)  UL L 29, 2.2.2006, str. 26.

(22)  UL L 79, 16.3.2006, str. 7.

(23)  UL L 79, 16.3.2006, str. 9.

(24)  UL L 339, 6.12.2006, str. 8.

(25)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(26)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(27)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/142/ES (UL L 368, 23.12.2006, str. 110).

(28)  UL L 358, 16.12.2006, str. 3.

(29)  UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

(30)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(31)  UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

(32)  UL L 355, 15.12.2006, str. 56.

(33)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(34)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(35)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.