Direktiva Komisije 2001/93/ES

z dne 9. novembra 2001

o spremembi Direktive 91/630/EGS o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/630/EGS z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev [1], kakor je bila spremenjena, in zlasti člena 5 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 6 Direktive 91/630/EGS je Znanstveni veterinarski odbor 30. septembra 1997 sprejel mnenje glede dobrega počutja intenzivno rejenih prašičev.

(2) Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali, sestavljena na podlagi Evropske konvencije za zaščito rejnih živali, uvaja določbe Skupnosti, ki se nanašajo na vse rejne živali v zvezi z zahtevami za izgradnjo prostorov za živali, izolacijo, ogrevanjem in zračenjem ter nadzorom opreme in živine. Zato je treba, kadar se morajo oblikovati podrobnejše zahteve, te zadeve obravnavati v Prilogi k Direktivi 91/630/EGS.

(3) Če se prašiči redijo v skupinah, je treba za izboljšanje njihovega dobrega počutja sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo zaščito.

(4) Krajšanje repov ter ščipanje in brušenje zob lahko pri prašičih povzroči trenutne in trajne bolečine. Kastracija lahko povzroči trajno bolečino, ki je v primeru pretrganja tkiva še hujša. Takšni posegi so zato za dobro počutje prašičev škodljivi, še zlasti, če jih izvajajo neusposobljene in neizkušene osebe. Zaradi tega je treba določiti pravila, ki bi zagotavljala pravilne posege.

(5) Zgoraj navedeno poročilo Znanstvenega veterinarskega odbora priporoča, da zaradi dobrega počutja sesni pujski ne bi smeli biti odstavljeni od svinje, če so stari manj kakor 28 dni, razen kadar bi nadaljnje sesanje škodljivo vplivalo na zdravje svinje ali njenih mladičev oziroma kadar je zgodnja odstavitev upravičena zaradi prednosti, ki jih ima za zdravje pujskov.

(6) Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega veterinarskega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga k Direktivi 91/630/EGS se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 2003. Besedilo teh predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. novembra 2001

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 340, 11.12.1991, str. 33.

--------------------------------------------------

PRILOGA

POGLAVJE I

SPLOŠNI POGOJI

Poleg ustreznih določb Priloge k Direktivi 98/58/ES se uporabljajo naslednje zahteve:

1. V objektih, v katerem se redijo prašiči, se je treba izogibati stalnim ravnem hrupa, ki so enake ali višje od 85 dBA. Izogibati se je treba trajnemu ali nenadnemu hrupu.

2. Prašiči morajo biti najmanj osem ur na dan nastanjeni pri svetlobi z močjo najmanj 40 luksov.

3. Prostori za prašiče morajo biti zgrajeni tako, da živalim omogočajo:

- dostop do ležišča, ki je primerno glede velikosti in temperature ter čisto in opremljeno z ustreznim sistemom odvajanja, tako da lahko vse živali ležijo istočasno,

- da lahko ležijo in normalno vstajajo,

- da lahko vidijo druge prašiče, pri čemer so lahko v tednu pred načrtovano prasitvijo in med prasitvijo svinje in mladice ločene od sovrstnikov.

4. Brez poseganja v člen 3(5) se mora prašičem omogočiti stalen dostop do zadostne količine materiala, ki ga lahko brez težav raziskujejo in premikajo, ne da bi bilo pri tem ogroženo njihovo zdravje, kot je na primer slama, seno, les, stržine, gobji kompost, šota ali mešanica takšnega materiala.

5. Tla morajo biti gladka, toda ne spolzka, da se prašiči ne poškodujejo, in zasnovana, zgrajena in vzdrževana tako, da pri prašičih ne morejo povzročiti poškodb ali bolečin. Ustrezati morajo velikosti in teži prašičev ter, če ni na voljo nastilja, imeti trdno, ravno in stabilno površino.

6. Vsi prašiči se morajo krmiti najmanj enkrat na dan. Če se prašiči krmijo v skupinah in ne po želji ali preko avtomatskega sistema za individualno krmljenje, mora imeti vsak prašič dostop do krme istočasno kot drugi prašiči v skupini.

7. Vsi prašiči, ki so stari več kot dva tedna, morajo imeti stalen dostop do zadostne količine sveže pitne vode.

8. Vsi posegi, ki se ne opravljajo za terapevtske ali diagnostične namene ali ki niso namenjeni označevanju prašičev v skladu z ustrezno zakonodajo, ki pri živalih povzročijo poškodbo ali izgubo občutljivega dela telesa ali spremembo zgradbe kosti, so prepovedani, razen:

- enakomernega skrajšanja podočnikov z brušenjem ali ščipanjem pri pujskih, ki niso stari več kot sedem dni, pri čemer se mora oblikovati nepoškodovana gladka površina; pri merjascih se lahko čekani skrajšajo, kjer je to potrebno zaradi preprečevanja poškodb pri drugih živali ali zaradi varnosti,

- krajšanje dela repa,

- kastracije samcev na način, ki ne vključuje pretrganja tkiva,

- nameščanja nosnih obročev samo pri živalih, ki se redijo na prostem, in v skladu z nacionalno zakonodajo.

Krajšanje repa in krajšanje podočnikov se ne smeta opravljati rutinsko, temveč samo takrat, kadar se lahko dokaže, da so na seskih svinj ali na uhljih ali repih drugih prašičev nastale poškodbe. Pred izvajanjem takšnih posegov se sprejmejo drugi ukrepi za preprečevanje grizenja repov in drugih vedenjskih motenj, pri čemer se upoštevata okolje in gostota živali. Zaradi tega se morajo neprimerne bivalne razmere nastanitve ali sistemi reje spremeniti.

Vse zgoraj navedene posege lahko opravi samo veterinar ali skladno s členom 5 te direktive usposobljena oseba z izkušnjami pri opravljanju takšnih posegov z ustreznimi sredstvi in pod ustreznimi higienskimi pogoji. Kastracijo ali krajšanje repov pri pujskih, starih več kot sedem dni, lahko opravi samo veterinar z uporabo anestezije ali dodatne dolgotrajne analgezije.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA RAZLIČNE KATEGORIJE PRAŠIČEV

A. MERJASCI

Boksi za merjasce morajo biti postavljeni in zgrajeni tako, da se v njih merjasec lahko obrača ter sliši, voha in vidi druge prašiče. Odraslemu merjascu mora biti na voljo neovirana površina, ki meri najmanj 6 m2.

Če se boksi uporabljajo tudi za pripust, mora površina, ki je na voljo odraslemu merjascu, meriti najmanj 10 m2, boks pa ne sme imeti ovir. Od 1. januarja 2003 dalje velja ta določba za vsa na novo zgrajena ali obnovljena gospodarstva ali gospodarstva, ki se bodo po tem datumu uporabljala prvič. Od 1. januarja 2005 velja ta določba za vsa gospodarstva.

B. SVINJE IN MLADICE

1. Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje agresivnosti v skupinah.

2. Če je potrebno, se morajo breje svinje in mladice tretirati pred zunanjimi in notranjimi zajedavci. Če so nastanjene v prasitvenih boksih, je treba breje svinje in mladice temeljito očistiti.

3. V tednu pred predvideno prasitvijo morajo svinje in mladice dobiti na razpolago zadostne količine ustreznega materiala za izdelavo gnezda, razen kadar to zaradi sistema za odvajanje gnojevke, ki se uporablja na obratu, ni tehnično izvedljivo.

4. Za svinjo ali mladico mora biti neoviran prostor, ki omogoča lažji potek naravne prasitve ali prasitve, pri kateri je potrebna pomoč.

5. Prasitveni boksi, v katerih se svinje lahko prosto gibljejo, morajo omogočati zaščito pujskov, na primer z zaščitnimi rešetkami.

C. SESNI PUJSKI

1. Del celotne površine tal, ki živalim omogoča, da lahko ležijo istočasno, mora biti poln ali prekrit z blazino, slamo ali drugim primernim materialom.

2. Kadar se uporablja prasitveni boks, morajo imeti pujski dovolj prostora, da lahko sesajo brez težav.

3. Sesni pujski, mlajši od 28 dni, ne smejo biti odstavljeni od svinje, razen kadar bi nadaljnje sesanje škodljivo vplivalo na dobro počutje ali zdravje svinje ali pujska.

Vendar pa se lahko sesni pujski odstavijo do sedem dni prej, če se premestijo v posebne prostore, ki se pred nastanitvijo nove skupine izpraznijo, temeljito očistijo in razkužijo ter so ločeni od prostorov, v katerih se nahajajo svinje, z namenom zmanjševanja možnosti prenosa bolezni na pujske.

D. TEKAČI IN PITANCI

1. Če se prašiči redijo v skupinah, se morajo sprejeti ukrepi za preprečevanje medsebojnih spopadov, ki presegajo mero normalnega vedenja.

2. Prašiči morajo biti nastanjeni v skupinah, ki se, kolikor je mogoče, med seboj ne mešajo. Če se morajo prašiči, ki se ne poznajo, združiti v skupino, se mora to zgoditi v kar se da zgodnji starosti, po možnosti najkasneje v enem tednu po odstavitvi. Kadar se skupine prašičev mešajo, se jim na primeren način omogoči, da se lahko umaknejo in skrijejo pred drugimi prašiči.

3. Ob znakih hudih spopadov med prašiči se nemudoma preučijo vzroki zanje in sprejmejo ustrezni ukrepi, kot na primer zagotovitev zadostne količine slame ali drugih materialov, ki jih živali lahko raziskujejo. Ogrožene živali ali posamezne agresivne živali se ločijo od skupine.

4. Uporaba pomirjeval z namenom lažjega prilagajanja živali na življenje v skupini se dovoli samo v izjemnih primerih in po posvetovanju z veterinarjem.

--------------------------------------------------