2003R1782 — SL — 15.02.2006 — 005.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

spremenjena z:

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 1782/2003

z dne 29. septembra 2003

o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

▼

▼M4

▼B

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

▼

▼B

NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

NAVZKRIŽNA SKLADNOST

Člen 3

Glavne zahteve

1.  Kmet, ki prejema neposredna plačila, mora spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III v skladu s časovnim razporedom, določenim v navedeni prilogi, ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v členu 5.

2.  Pristojni državni organ mora kmetu posredovati seznam predpisanih zahtev ravnanja ter zahtev v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, ki jih je treba spoštovati.

Člen 4

Predpisane zahteve ravnanja

1.  Predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III se določijo z zakonodajo Skupnosti na naslednjih področjih:

2.  Predpisi, navedeni v Prilogi III, se uporabljajo v okviru te uredbe v občasno spremenjenih različicah in, v primeru direktiv, v obliki kot jih izvajajo države članice.

Člen 5

Dobri kmetijski in okoljski pogoji

1.  Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na podlagi okvira, določenega v Prilogi IV, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno z razmerami prsti in podnebja, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. To ne vpliva na standarde, ki urejajo dobro kmetijsko prakso kot se uporabljajo v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999, niti na kmetijsko-okoljske ukrepe, ki se uporabljajo nad referenčno ravnjo dobre kmetijske prakse.

2.  Države članice zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni travniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajni travniki. ►M3  Nove države članice zagotovijo, da se zemljišča, ki so bila dne 1. maja 2004 trajni pašniki, še naprej ohranjajo kot trajni pašniki. ◄

Vendar pa lahko država članica v ustrezno utemeljenih okoliščinah odstopa od prvega pododstavka, če sprejme ukrepe, da bi preprečila znatno zmanjšanje skupne površine trajnih travnikov.

Prvi pododstavek ne velja za zemljišča pod trajnimi travniki, ki se bodo pogozdili, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje plantaže božičnih dreves niti hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

Člen 6

Znižanje plačil ali izključitev iz plačil

1.  Če kot posledica ukrepanja ali neukrepanja, ki se lahko pripiše neposredno posameznemu kmetu, niso izpolnjene predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji, se celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobril v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neizpolnitve, po uporabi členov 10 in 11, zmanjša ali prekliče v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v členu 7.

2.  Znižanja ali izključitve iz odstavka 1 se uporabijo le, če je neizpolnitev povezana z:

Člen 7

Podrobna pravila za znižanje ali izključitev

1.  Podrobna pravila za znižanja ali izključitve iz člena 6, se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2). V tej zvezi je treba upoštevati resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti, kakor tudi merila, določena v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.

2.  Če gre za malomarnost, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajoče se neskladnosti pa 15 %.

3.  Če gre za namerno povzročeno neskladnost, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.

4.  V vsakem primeru pa celotni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme presegati celotnega zneska iz člena 6(1).

Člen 8

Pregled

Komisija mora najkasneje do 31. decembra 2007 predložiti poročilo o uporabi sistema navzkrižne skladnosti, kateremu mora po potrebi priložiti ustrezne predloge, predvsem z namenom spremembe seznama predpisanih zahtev ravnanja, navedenih v Prilogi III.

Člen 9

Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti

Znesek, ki se ustvari zaradi uporabe tega poglavja, je treba knjižiti v dobro Jamstvenega oddelka EKUJS. Država članica lahko zadrži 25 % tega zneska.

POGLAVJE 2

MODULACIJA IN FINANČNA DISCIPLINA

Člen 10

Modulacija

1.  Vsi zneski neposrednih plačil, ki naj bi se odobrili v danem koledarskem letu kmetu v dani državi članici, se znižajo za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

2.  Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz odstavka 1, so po odbitku celotnih zneskov, predvidenih v Prilogi II, na razpolago kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v okviru programiranja razvoja podeželja, ki se financira iz Jamstvenega oddelka EKUJS v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

3.  Znesek, ki ustreza eni odstotni točki, se dodeli državi članici, kjer so bili ustvarjeni ustrezni zneski. Ostali zneski se dodelijo zadevnim državam članicam v skladu s postopkom iz člena 144(2) na podlagi naslednjih meril:

Vendar pa vsaka država članica prejme najmanj 80 % celotnih zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v tej državi članici.

4.  Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 3 se v primeru, ko je v državi članici delež rži kot del celotne proizvodnje žit v tej državi članici povprečno presegal 5 % med obdobjem od leta 2000 do leta 2002 in je njen delež celotne proizvodnje rži v Skupnosti presegel 50 % v istem obdobju, tej državi članici ponovno dodeli vsaj 90 % zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v zadevni državi članici, do vključno leta 2013.

V takem primeru mora biti brez vpliva na možnost, predvideno s členom 69, vsaj 10 % zneska, dodeljenega zadevni državi članici, na voljo za ukrepe, navedene v odstavku 2 tega člena v regijah pridelave rži.

V tem odstavku „žita“ pomenijo žita, navedena v Prilogi IX.

5.  Odstavek 1 se ne uporablja za neposredna plačila, ki se odobrijo kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih in Egejskih otokih.

Člen 11

Finančna disciplina

▼M4

1.  Z začetkom od proračuna za leto 2007 je treba z namenom, da bi zagotovili, da zneski za financiranje skupne kmetijske politike, trenutno pod podnaslovom 1a (tržni ukrepi in neposredne pomoči), ustrezajo letnim zgornjim mejam, določenim v Sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se 18. novembra 2002 sestali v okviru Sveta, glede sklepov Evropskega sveta, ki je 24. in 25. oktobra 2002 zasedal v Bruslju, določiti prilagoditev neposrednih plačil, kadar predvidevanja za financiranje ukrepov iz podnaslova 1a za zadevno proračunsko leto, povečana za zneske iz členov 143d in 143e, in pred uporabo modulacije iz člena 10(2), kažejo, da bo zgoraj navedena letna zgornja meja, upoštevajoč mejo v višini 300 milijonov evrov pod to zgornjo mejo, presežena. To ne vpliva na finančne perspektive za obdobje 2007–2013.

▼B

2.  Svet na predlog Komisije, ki ga predstavi najkasneje do 31. marca v koledarskem letu, za katero veljajo prilagoditve iz odstavka 1, določi prilagoditve najkasneje do 30. junija v koledarskem letu, za katero veljajo.

Člen 12

Dodaten znesek pomoči

1.  Dodaten znesek pomoči se odobri kmetom, ki prejemajo neposredna plačila v skladu s to uredbo.

Dodaten znesek pomoči je enak znesku, ki se dobi z uporabo odstotkov znižanja za tisto koledarsko leto v skladu s členom 10 za prvih 5 000 EUR neposrednih plačil ali manj.

2.  Celotni dodatni zneski pomoči, ki se lahko odobrijo v državi članici v koledarskem letu, ne smejo presegati zgornjih mej, določenih v Prilogi II. Kadar je potrebno države članice preidejo na linearno odstotno uskladitev dodatnih zneskov pomoči, da bi se držale zgornjih mej, določenih v Prilogi II.

3.  Za dodaten znesek pomoči ne veljajo znižanja iz člena 10.

4.  Z začetkom od proračuna za leto 2007 Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) pregleda zgornje meje, določene v Prilogi II, da bi upoštevala strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev.

▼M3

5.  Komisija določi zgornje meje iz odstavka 2 za države članice v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 12a

Uporaba v novih državah članicah

1.  Člena 10 in 12 se ne uporabljata za nove države članice do začetka koledarskega leta, v zvezi s katerim je raven neposrednih plačil, ki se uporablja v novih državah članicah, enaka vsaj ravni, ki se uporablja za takrat veljavno raven takih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

2.  V okviru uporabe razporeda povečanj, določenega v členu 143a za vsa neposredna plačila, ki se dodelijo v novih državah članicah, se člen 11 ne uporablja za nove države članice do začetka koledarskega leta, v zvezi s katerim je raven neposrednih plačil, ki se uporablja v novih državah članicah, enaka vsaj ravni, ki se uporablja za takrat veljavno raven takih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

▼B

POGLAVJE 3

SISTEM KMETIJSKEGA SVETOVANJA

Člen 13

Sistem kmetijskega svetovanja

1.  S 1. januarjem 2007 države članice vzpostavijo sistem svetovanja kmetom glede upravljanja z zemljišči in s kmetijami (v nadaljnjem besedilu „sistem kmetijskega svetovanja“), ki ga vodi en ali več imenovanih organov ali zasebnih subjektov.

2.  Svetovalna dejavnost zajema vsaj predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz Poglavja I.

Člen 14

Pogoji

1.  Kmetje lahko sodelujejo v sistemu kmetijskega svetovanja prostovoljno.

2.  Države članice dajo prednost kmetom, ki prejemajo več kot 15 000 EUR neposrednih plačil na leto.

Člen 15

Obveznosti odobrenih zasebnih subjektov in imenovanih organov

Brez vpliva na nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov, države članice zagotovijo, da zasebni subjekti in imenovani organi iz člena 13 ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij in podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen kmetu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo, in ki je zajeta v obveznosti, določeni v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji, o obveščanju javne oblasti, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

Člen 16

Pregled

Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o uporabi sistema kmetijskega svetovanja, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge za obvezno sodelovanje v sistemu.

POGLAVJE 4

INTEGRIRAN ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

Člen 17

Področje uporabe

Vsaka država članica vzpostavi integrirani administrativni in kontrolni sistem, v nadaljnjem besedilu: „integrirani sistem“.

Integrirani sistem se uporablja za sheme podpor, vzpostavljene v skladu z naslovi III in IV te uredbe ter členom 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999.

V potrebnem obsegu se uporablja tudi za administracijo in kontrolo pravil, določenih v poglavjih 1, 2 in 3.

Člen 18

Elementi integriranega sistema

1.  Integriran sistem vsebuje naslednje elemente:

▼M2

2.  V primeru uporabe členov 67, 68, 69, 70 in 71 integrirani sistem zajema sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu, na eni strani, z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa ( 21 ), in na drugi strani z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ( 22 ).

▼B

Člen 19

Računalniška zbirka podatkov

1.  V računalniško zbirko podatkov se za vsako kmetijsko gospodarstvo zapisujejo podatki, pridobljeni iz zahtevkov za pomoč.

▼M4

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto od začetka leta 2000 in za pomoč, dodeljeno na podlagi poglavja 10b naslova IV, od 1. maja 1998.

▼B

2.  Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da se te baze podatkov kakor tudi administrativni postopki za zapisovanje in dostopanje do podatkov, oblikovani homogeno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

▼M4

Člen 20

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine

1.  Vzpostavi se identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine na podlagi kart in katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Uporabljajo se tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključujoč po možnosti zračne ali prostorske ortoposnetke z enotnim standardom, ki zagotavlja natančnost, ki ustreza kartografskemu merilu najmanj 1:10 000.

2.  Identifikacijski sistem vključuje, kadar je to primerno, geografski informacijski sistem za pridelovanje oljk, ki je sestavljen iz računalniške alfanumerične zbirke podatkov ter računalniške referenčne zbirke podatkov za zadevne oljke in območja.

▼B

Člen 21

Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila

1.  Vzpostavi se sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, ki omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z zahtevki za pomoč in identifikacijskim sistemom za enote rabe ali poljine.

2.  Ta sistem omogoča neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za najmanj tri zaporedna predhodna koledarska in/ali tržna leta.

Člen 22

Zahtevki za pomoč

1.  Vsako leto kmet vloži zahtevek za neposredna plačila, za katerega velja integriran sistem, pri čemer navede, kadar je primerno:

▼M4

▼B

▼M4

2.  Država članica lahko določi, da mora zahtevek za pomoč vsebovati le spremembe glede na zahtevek za pomoč, vložen predhodno leto. Država članica razdeli prej tiskane obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta ter zagotovi grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin in, kadar je to primerno, položaj oljčnih dreves.

▼B

3.  Država članica lahko določi, da enoten zahtevek za pomoč zajema več shem podpor ali vse sheme podpore iz Priloge I ali druge sheme podpore.

Člen 23

Preverjanje pogojev za upravičenost

1.  Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč vključno s preverjanjem upravičenih površin in ustreznih pravic do plačila.

2.  Administrativne kontrole se dopolnijo s sistemom preverjanja na kraju samem, da se preveri upravičenost do pomoči. V ta namen države članice sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev.

Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja za kontrolo enot rabe ali poljin na kraju samem.

3.  Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje kontrol, predvidenih v tem poglavju.

Kadar država članica predvideva prenos nekaterih vidikov dela, ki ga je treba opraviti v skladu s tem poglavjem, na specializirane agencije ali podjetja, imenovani organ zadrži kontrolo nad in odgovornost za to delo.

Člen 24

Znižanja ali izključitve

1.  Kadar se ugotovi, da kmet ne izpolnjuje pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči, predvidene v tej uredbi ali v členu 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999, se brez vpliva na znižanja in izključitve, predvidene v členu 6 te uredbe, za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe.

2.  Odstotek znižanja se postopoma dviguje glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neskladja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za eno ali več koledarskih let.

Člen 25

Kontrola navzkrižne skladnosti

1.  Države članice opravljajo kontrolo na kraju samem, da bi preverile, ali kmet izpolnjuje obveznosti, navedene v poglavju 1.

2.  Države članice lahko uporabijo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme, da zagotovijo upoštevanje predpisanih zahtev ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, kot so opredeljena v poglavju 1.

▼M2

Ti sistemi in predvsem sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 92/102/EGS, Uredbo (ES) št. 1760/2000 in Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003, so združljivi z integriranim sistemom v smislu člena 26 te uredbe.

▼B

Člen 26

Združljivost

Za namene uporabe shem podpore, navedenih v Prilogi V, morajo države članice zagotoviti, da so administrativni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, združljivi z integriranim sistemom v naslednjih vidikih:

V ta namen se sistemi vzpostavijo tako, da je brez kakršnih koli težav ali navzkrižij mogoče njihovo skupno delovanje ali izmenjava podatkov med njimi.

Države članica lahko za namene uporabe shem podpor Skupnosti ali nacionalnih shem podpor, ki niso navedene v Prilogi V, vključijo v njihove administrativne in kontrolne postopke eno ali več sestavin integriranega sistema.

Člen 27

Obveščanje in preverjanje

1.  Komisijo je treba redno obveščati o uporabi integriranega sistema.

Komisija organizira izmenjavo mnenj v zvezi s tem z državami članicami.

2.  Pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, lahko potem, ko o tem pravočasno obvestijo pristojne organe, ki jih to zadeva, opravijo:

Uradniki iz zadevne države članice lahko sodelujejo pri takih pregledih. Navedena pooblastila za izvajanje pregledov ne vplivajo na uporabo določb nacionalne zakonodaje, v katerih so določeni ukrepi rezervirani za uradnike, ki so posebej določeni z nacionalno zakonodajo. Pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, zlasti ne smejo sodelovati v obiskih na domu ali pri uradnih zasliševanjih osumljenih oseb v skladu z nacionalno zakonodajo države članice. Imajo pa dostop do tako pridobljenih informacij.

3.  Brez vpliva na odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema lahko Komisija zahteva pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in uporabo integriranega sistema in zlasti da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosile.

POGLAVJE 5

DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 28

Plačilo

1.  Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se v celoti izplačajo upravičencem, razen kjer ta uredba določa drugače.

2.  Plačila se opravijo enkrat letno v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Dodaten znesek pomoči, naveden v členu 12, pa se izplača najkasneje do 30. septembra v koledarskem letu, ki sledi zadevnemu koledarskemu letu.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena in v skladu s postopkom iz člena 144(2) lahko Komisija:

Člen 29

Omejitve plačila

Brez vpliva na kakršne koli posebne določbe v posameznih shemah podpore se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, ki so potrebni za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 30

Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez vpliva na možnost pregleda v katerem koli trenutku glede na razvoj trga in proračunske razmere.

Člen 31

Ocena

Za presojo učinkovitosti plačil v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se opravi ocena teh plačil, s katero se določi njihov učinek glede na njihove cilje in analizira njihov vpliv na ustrezne trge.

Člen 32

Intervencije v skladu z Uredb (ES) št. 1258/1999

Sheme podpore iz Priloge I se obravnavajo kot „intervencija“, kot je opredeljena v členu 1(2)(b) in členu 2(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

NASLOV III

SHEMA ENOTNEGA PLAČILA

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 33

Upravičenost

1.  Kmetje so upravičeni iz sheme enotnega plačila, če:

2.  Če kmet, ki mu je bilo odobreno neposredno plačilo v referenčnem obdobju, spremeni svoj pravni status ali ime v tem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, je upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je prvotno upravljal s kmetijskim gospodarstvom.

3.  V primeru združitev v referenčnem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, je kmet, ki upravlja z novim kmetijskim gospodarstvom, upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmetje, ki so upravljali s prvotnimi kmetijskimi gospodarstvi.

V primeru cepitev v referenčnem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, so kmetje, ki upravljajo s kmetijskimi gospodarstvi, pro rata upravičeni do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je upravljal s prvotnim kmetijskim gospodarstvom.

Člen 34

Uporaba

1.  V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila pristojni organ države članice pošlje obrazec zahtevka kmetom, navedenim v členu 33(1)(a), z navedbo:

2.  Kmetje vložijo zahtevke za shemo enotnega plačila do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najkasneje do 15. maja.

Vendar pa lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) dovoli, da se datum 15. maj v nekaterih območjih, kjer so zaradi izjemnih podnebnih razmer običajni datumi neprimerni, odloži.

3.  Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4) se pravice ne dodelijo kmetom, navedenim v členu 33(1)(a) in (b), ter tistim, ki prejemajo pravice do plačila iz nacionalne rezerve, če ne vložijo zahtevka za shemo enotnega plačila do 15. maja prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

Zneski, ustvarjeni iz navedenih nedodeljenih pravic, se vrnejo v nacionalno rezervo, navedeno v členu 42, in se lahko ponovno dodelijo do datuma, ki ga določi država članica, vendar najkasneje do 15. avgusta prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

▼M4

Člen 35

Dvojni zahtevki

1.  Površina, ki ustreza številu upravičenih hektarjev, kakor je določeno v členu 44(2), za katero se vloži zahtevek za enotno plačilo, je lahko tudi predmet zahtevka za katero koli drugo neposredno plačilo kakor tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta v tej uredbi, razen če je določeno drugače.

2.  Kmetje, ki so sodelovali pri programu odkupa kvot v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92, so upravičeni bodisi do enotnega plačila ali do cene za odkup kvot. Vendar če je cena za odkup kvot višja kakor znesek, izračunan za tobak, ki ga je treba vključiti v referenčni znesek, je kmet poleg enotnega plačila upravičen še do dela odkupne cene, ki ustreza razliki med zneskom cene in zneskom, izračunanem v skladu s točko I Priloge VII k tej uredbi.

▼B

Člen 36

Plačilo

1.  Pomoč v okviru sheme enotnega plačila se izplača glede na pravice do plačila, kot je določeno v poglavju 3, za ustrezno število upravičenih hektarjev, kot je določeno v členu 44(2).

2.  Države članice se lahko odločijo kombinirati plačila v okviru sheme enotnega plačila s plačili v okviru katerega koli druge sheme podpore.

POGLAVJE 2

DOLOČITEV ZNESKA

Člen 37

Izračun referenčnega zneska

1.  Referenčni znesek je triletno povprečje celotnih zneskov plačil, ki so bila odobrena kmetu v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi VI, izračunan in prilagojen v skladu s Prilogo VII v vsakem koledarskem letu referenčnega obdobja, navedenega v členu 38.

▼M4

Vendar referenčni znesek za oljčno olje znaša štiriletno povprečje skupnih zneskov plačil, dodeljenih kmetu v tržnih letih 1999/2000, 2000/2001, 2001/2002 in 2002/2003 v okviru programa podpore za oljčno olje iz Priloge VI, ki se izračuna in prilagodi v skladu s Prilogo VII.

▼B

2.  Z odstopanjem od odstavka 1, kadar kmet prične opravljati kmetijsko dejavnost v referenčnem obdobju, povprečje temelji na plačilih, ki so mu bila odobrena v koledarskem letu ali koledarskih letih, v katerih je opravljal kmetijsko dejavnost.

Člen 38

Referenčno obdobje

Referenčno obdobje zajema koledarska leta 2000, 2001 in 2002.

Člen 39

Uporaba modulacije in navzkrižne skladnosti, določene z Uredbo (ES) št. 1259/1999

Kadar se uporabljata člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 1259/1999 med referenčnim obdobjem, so zneski, navedeni v Prilogi VII, taki, kot bi bili odobreni pred uporabo navedenih členov.

Člen 40

Težavni primeri

1.  Z odstopanjem od člena 37 ima kmet, čigar proizvodnja je bila oškodovana med referenčnim obdobjem zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, ki so se pojavile pred ali med navedenim referenčnim obdobjem, pravico zaprositi, da se referenčni znesek izračuna na podlagi koledarskega leta ali koledarskih let v referenčnem obdobju, ko ni bila prizadejana škoda zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin.

2.  Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, država članica izračuna referenčni znesek na podlagi obdobja od leta 1997 do leta 1999. V tem primeru uporablja odstavek 1 s potrebnimi spremembami.

3.  O primeru višje sile ali izjemnih okoliščinah, o katerem se pristojen organ prepriča na podlagi ustreznih dokazov, mora zadevni kmet pisno obvestiti organ v roku, ki ga določi vsaka država članica.

4.  Višja sila ali izjemne okoliščine prizna pristojen organ v primerih, kot so:

▼M4

5.  Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se s potrebnimi spremembami uporabljajo za kmete, ki so med referenčnim obdobjem morali izpolnjevati kmetijsko-okoljske obveznosti v skladu z uredbama (EGS) št. 2078/92 ( 24 ) in (ES) št. 1257/1999, za hmeljarje, ki so med istim obdobjem morali izpolnjevati obveznosti glede krčenja nasadov v skladu z Uredbo (ES) št. 1098/98 ( 25 ), kakor tudi za pridelovalce tobaka, ki so sodelovali pri programu odkupa kvot v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92.

V primeru, do so ukrepi iz prvega pododstavka zajemali referenčno obdobje in obdobje iz odstavka 2, države članice v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in izkrivljanj konkurence, določijo referenčni znesek v skladu s podrobnimi pravili, ki jih opredeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

▼B

Člen 41

Zgornja meja

1.  Za vsako državo članico seštevek referenčnih zneskov ne sme presegati nacionalne zgornje meje, navedene v Prilogi VIII.

2.  Kadar je potrebno država članica preide na linearno odstotno znižanje referenčnih zneskov, da zagotovi spoštovanje zgornje meje.

Člen 42

Nacionalna rezerva

1.  Države članice po odbitku vseh možnih znižanj po členu 41(2) preidejo na linearno odstotno znižanje referenčnih zneskov, da bi ustvarile nacionalno rezervo. To znižanje ne sme presegati 3 %.

2.  Nacionalna rezerva poleg tega zajema razliko med zgornjo mejo, navedeno v Prilogi VIII, in seštevkom referenčnih zneskov, ki naj bi se odobrili kmetom v okviru sheme enotnega plačila, pred znižanjem, navedenim v drugem stavku odstavka 1.

3.  Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo za prednostno dodelitev referenčnih zneskov kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po 31. decembru 2002 ali v letu 2002, vendar niso prejeli nobenega neposrednega plačila v navedenem letu, v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence.

4.  Države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, določile referenčne zneske za kmete, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

5.  Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi določile v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, referenčne zneske za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, ki so namenjeni preprečitvi opuščanja zemljišč in/ali kompenzaciji določene škode, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

6.  Pri uporabi odstavkov 3 do 5 lahko države članice povečajo znesek na enoto v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic, in/ali število pravic, dodeljenih kmetom.

7.  Države članice preidejo na linearno znižanje pravic, v kolikor njihova nacionalna rezerva ne zadostuje za pokrivanje primerov iz odstavkov 3 in 4.

8.  Razen v primeru prenosa na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine in z odstopanjem od člena 46, se pravice, določene z uporabo nacionalne rezerve, ne prenesejo pet let od njihove dodelitve.

Z odstopanjem od člena 45(1) se vsaka pravica, ki se ni uporabila med vsakim letom petletnega obdobja, takoj vrne v nacionalno rezervo.

9.  Z odstopanjem od členov 33 in 34 se v primeru, če se kmetijsko gospodarstvo, del kmetijskega gospodarstva ali pravice do premije prodajo ali oddajo v zakup za šest let ali več med referenčnim obdobjem ali najkasneje ►M4  15. maj 2004 ◄ , del pravic, ki naj bi se dodelile prodajalcu ali zakupodajalcu, lahko vrne v nacionalno rezervo pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

POGLAVJE 3

PRAVICE DO PLAČILA

Oddelek 1

Pravice do plačila na površino

Člen 43

Določitev pravic do plačila

1.  Brez vpliva na člen 48 kmet prejme pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se referenčni znesek deli s triletnim povprečnim številom vseh hektarjev, na podlagi katerih je imel kmet med referenčnim obdobjem pravico do neposrednih plačil, navedenih v Prilogi VI.

Celotno število pravic do plačila je enako zgoraj navedenemu povprečnemu številu hektarjev.

Vendar pa je v primeru, navedenem v členu 37(2), celotno število pravic do plačila enako povprečnemu številu hektarjev v enakem obdobju, kot se uporabi za določitev referenčnih zneskov, in za te pravice do plačila se uporabi člen 42(8).

2.  Število hektarjev, navedeno v odstavku 2, poleg tega zajema še:

▼M4

▼B

3.  Za namen odstavka 2(b) tega člena „krmna površina“ pomeni površino kmetijskega gospodarstva, ki je bila celo koledarsko leto v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 ( 26 ) na voljo za rejo živali, vključno s površinami v skupni rabi in površinami, ki so se uporabljale za mešano obdelovanje. Krmna površina ne zajema:

4.  Pravice do plačila na hektar se ne spreminjajo, razen če je določeno drugače.

Člen 44

Uporaba pravic do plačila

1.  Na podlagi vsake pravice do plačila, ki vključuje upravičen hektar, se pridobi pravica do plačila zneska, ki ga določa pravica do plačila.

2.  „Upravičen hektar“ pomeni vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja kot orno zemljišče in trajni travnik, razen površin, ki se uporabljajo za trajne nasade, gozdove ali nekmetijske dejavnosti.

▼M4

„Upravičen hektar“ pomeni tudi površino, zasajeno s hmeljem, ali površino, ki izpolnjuje obveznost začasnega mirovanja, ali površine v skladu z drugim pododstavkom točke H Priloge VII, ki so bile zasajene z oljčnimi drevesi pred 1. majem 1998, pri čemer za Ciper in Malto velja datum 31. december 2001, ali z novimi oljčnimi drevesi, ki nadomeščajo obstoječa, ali oljčnimi drevesi v okviru potrjenega programa sajenja, ki so evidentirana v geografskem informacijskem sistemu.

▼B

3.  Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenemu hektarju, ki je vključen v katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na razpolago kmetu najmanj 10 mesecev od datuma, ki ga določi država članica, vendar ne prej kot od 1. septembra v koledarskem letu pred letom vložitve zahtevka za udeležbo v shemi enotnega plačila.

4.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah pooblastijo kmeta, da spremeni svojo prijavo, v kolikor spoštuje število hektarjev, ki ustrezajo njegovim pravicam do plačila, ter pogoje za dodelitev enotnega plačila za zadevno površino.

Člen 45

Neuporabljene pravice do plačila

1.  Vsaka pravica do plačila, ki ni bila uporabljena v obdobju 3 let, se dodeli v nacionalno rezervo.

2.  Vendar pa se neuporabljene pravice do plačila ne vrnejo v nacionalno rezervo v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4).

Člen 46

Prenos pravic do plačila

1.  Pravice do plačila se lahko prenesejo le na drugega kmeta s sedežem v isti državi članici, razen v primeru prenosa na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine.

Vendar pa se tudi v primeru dejanske ali pričakovane dediščine lahko pravice do plačila uporabijo le v državi članici, kjer so bile ugotovljene.

Država članica lahko določi, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji.

2.  Pravice do plačila se lahko prenesejo s prodajo ali katero koli drugo obliko dokončnega prenosa, z ali brez zemljišča. Po drugi strani pa se zakup ali podobne vrste prenosa dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, kot je navedeno v členu 40(4), lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča le, ko je v smislu člena 44 uporabil najmanj 80 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko seje prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vsem pravicam do plačila, ki jih ni uporabil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

3.  V primeru prodaje pravic do plačila, z ali brez zemljišča, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo, ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Oddelek 2

Pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji

Člen 47

Plačila, iz katerih izhajajo pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji

1.  Z odstopanjem od členov 43 in 44 se naslednji zneski, ki izhajajo iz plačil, odobrenih v referenčnem obdobju, vključijo v referenčni znesek v skladu s pogoji, določenimi v členu 48 in točki C Priloge VII:

2.  Z odstopanjem od členov 33, 43 in 44 se z začetkom od leta 2007 zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, kot je določeno v členih 95 in 96, in ki naj bi se odobrili v letu 2007, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu s pogoji, določenimi v členih 48 do 50.

Člen 48

Določitev pravic do plačila, za katere veljajo posebni pogoji

Ko so kmetu odobrena plačila iz člena 47, vendar v referenčnem obdobju nima hektarjev, opredeljenih v členu 43, ali upravičenost na hektar predstavlja znesek, ki presega 5 000 EUR, je kmet ustrezno upravičen do pravice do plačila:

Člen 49

Pogoji

1.  Če ni v tem oddelku drugače določeno, za pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji, veljajo druge določbe tega naslova.

2.  Z odstopanjem od členov 36(1) in 44(1), kmetu, ki ima take pravice do plačila, za katere v referenčnem obdobju ni imel hektarjev, država članica dovoli odstopanje od obveznosti, da zagotovi število upravičenih hektarjev, enako številu pravic, pod pogojem, da ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal v referenčnem obdobju, izražene v glavah velike živine (GVŽ).

V primeru prenosa pravic do plačila ima prevzemnik pravico do tega odstopanja le, če se prenesejo vse pravice do plačila, za katero velja odstopanje.

3.  Pravice za plačilo, določene v skladu s členom 48, se ne spreminjajo.

Člen 50

Mlečna premija in dodatna plačila

1.  Brez vpliva na člen 48 in z odstopanjem od členov 37 in 43 kmet prejme dodaten znesek na pravico, ki ga dobimo, ko delimo zneske, ki se odobrijo v skladu s členi 95 in 96, s številom pravic, ki jih ima v letu 2007, razen pravic do plačila za praho.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki jo ima v letu 2007, se poveča za ta dodatni znesek.

2.  V primerih, ko kmet nima nobene pravice se uporabljata člena 48 in 49 s potrebnimi spremembami. V tem primeru za namen uporabe člena 48 izraz „hektarji“ pomeni upravičene hektarje, ki jih ima kmet v letu 2007.

POGLAVJE 4

RABA ZEMLJIŠČ V OKVIRU SHEME ENOTNEGA PLAČILA

Oddelek 1

Raba zemljišč

▼M4

Člen 51

Kmetijska raba zemljišč

Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost, razen za:

▼B

Člen 52

Proizvodnja konoplje

1.  V primeru proizvodnje konoplje iz oznake KN 5302 10 00, vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne sme presegati 0,2 %, proizvodnja pa mora biti zajeta v pogodbi ali obveznosti, kot je navedeno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000. Države članice ustanovijo sistem preverjanja vsebnosti tetrahidrokanabinola v pridelku, ki se prideluje vsaj na 30 % površin vezanih na konopljo, ki se goji za vlakna, za katero je sklenjena pogodba ali obveznost. Če pa država članica uvede sistem predhodne odobritve za tako pridelavo, mora biti minimum vsaj 20 %.

2.  V skladu s postopkom iz člena 144(2) je dodelitev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s prijavo površin, vezanih na pridelavo konoplje, ki se goji za vlakna.

Oddelek 2

Pravice za plačilo za praho

Člen 53

Določitev pravic za plačilo za praho

1.  Z odstopanjem od členov 37 in 43 te Uredbe se, ko je v referenčnem obdobju za kmeta veljala obveznost, da opusti obdelavo dela zemljišča svojega kmetijskega gospodarstva v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1251/1999, triletni povprečni znesek, ki ustreza plačilu za obvezno praho, izračunano in prilagojeno v skladu s prilogo VII, in triletno povprečno število hektarjev v obvezni prahi ne vključita v določitev pravic, navedenih v členu 43 te uredbe.

2.  V primeru, navedenem v odstavku 1, kmet prejme pravico na hektar (v nadaljnjem besedilu „pravica za praho“), ki se izračuna tako, da se deli triletni povprečni znesek za praho s triletnim povprečnim številom hektarjev v prahi, kot je navedeno v odstavku 1.

Celotno število pravic za praho je enako povprečnemu številu hektarjev v obvezni prahi.

Člen 54

Uporaba pravic za praho

1.  Na podlagi vsake pravice za praho, ki vključuje hektar, upravičen do pravice za praho, se pridobi pravica do plačila zneska, ki ga določa pravica za praho.

2.  Z odstopanjem od člena 44(2) „hektar, upravičen do pravice za praho“ pomeni katero koli kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja kot orno zemljišče, razen površin, ki so se na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, uporabljale za trajne nasade, gozdove, nekmetijske dejavnosti ali trajne travnike. ►M3  Za nove države članice se sklicevanje na datum, ki je določen za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, šteje kot sklicevanje na 30. junij 2003 ◄

Vendar pa se lahko na podlagi zahtevka, oddanega po 28. juniju 1995, naslednje površine obravnavajo, kot da so v prahi:

3.  Kmetje opustijo pridelavo na hektarjih, upravičenih do pravic za praho.

4.  Površine v prahi morajo zajemati najmanj 0,1 ha po velikosti in 10 metrov po širini. Iz ustrezno utemeljenih okoljskih razlogov lahko države članice sprejmejo površine, ki so široke najmanj 5 metrov in velike najmanj 0,05 ha.

5.  Države članice lahko pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2), odstopajo od prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, če sprejmejo ukrepe za preprečitev kakršnega koli znatnega povečanja celotne kmetijske površine, upravičene do pravic za praho.

6.  Z odstopanjem od členov 36(1) in 44(1) se pravice za praho uveljavljajo pred vsemi drugimi pravicami.

7.  Obveznost prahe velja še naprej v zvezi s prenesenimi pravicami za praho.

Člen 55

Izvzetje iz prahe

Za kmeta ne velja obveznost iz člena 54, če:

Člen 56

Uporaba zemljišč v prahi

1.  Zemljišče v prahi je treba ohranjati v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, kot je določeno v členu 5.

Brez vpliva na člen 55 se zemljišče v prahi ne sme uporabljati za kmetijske namene niti za proizvodnjo kakršnega koli pridelka za komercialne namene.

2.  Na njih se lahko kolobari.

3.  Če bo količina stranskih proizvodov, namenjenih živalski krmi ali človeški hrani, ki bo verjetno nastala kot posledica pridelave oljnic na zemljišču v prahi v skladu s členom 55(b), na podlagi predvidenih količin, zajetih v pogodbe, sklenjene s kmeti, presegala 1 milijon ton letno, izraženih v protivrednosti sojine moke, se, da bi omejili tako količino na 1 milijon ton, zmanjša znesek predvidene količine po vsaki pogodbi, ki se lahko uporabi za živalsko krmo ali človeško hrano.

4.  Države članice lahko plačajo nacionalno pomoč v višini do 50 % stroškov, povezanih z uvedbo pridelave večletnih poljščin, namenjenih proizvodnji biomase na zemljišču v prahi.

Člen 57

Uporaba drugih določb

Če ni drugače določeno v tem oddelku se za pravice za praho uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

POGLAVJE 5

REGIONALNO IN NEOBVEZNO IZVAJANJE

Oddelek 1

Regionalno izvajanje

Člen 58

Regionalna dodelitev zgornje meje, navedene v členu 41

1.  Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči, da bo uporabila shemo enotnega plačila, predvideno v poglavjih 1 do 4, na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

2.  Države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi merili.

Države članice z manj kot tremi milijoni upravičenih hektarjev se lahko obravnavajo kot ena regija.

3.  Država članica porazdeli zgornjo mejo, navedeno v členu 41, med regije v skladu z objektivnimi merili.

Člen 59

Regionalizacija sheme enotnega plačila

1.  V ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z objektivnimi merili lahko države članice razdelijo celoten znesek regionalne zgornje meje, določene v členu 58, ali njen del med vse kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo v zadevni regiji, vključno s tistimi, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost iz člena 33.

2.  V takem primeru delitve celotnega zneska regionalne zgornje meje kmetje prejmejo pravice, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, določena v členu 58, deli s številom upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), ki so določeni na regionalni ravni.

3.  V primeru delne delitve celotnega zneska regionalne zgornje meje kmetje prejmejo pravice, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se ustrezni del regionalne zgornje meje, določene v členu 58, deli s številom upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), ki so določeni na regionalni ravni.

V primeru, ko je kmet upravičen tudi do pravic, izračunanih na podlagi ostalega dela regionalnih zgornjih mej, se regionalni znesek na enoto vsake njegove pravice, razen pravic za praho, poveča za znesek, ki ustreza referenčnemu znesku, ki se deli s številom pravic kmeta, določenih v skladu z odstavkom 4.

Člena 48 in 49 se uporabljata s potrebnimi spremembami.

4.  Število pravic na kmeta je enako številu hektarjev, ki jih prijavi v skladu s členom 44(2) v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4).

Člen 60

Uporaba zemljišč

▼M4

1.  Kadar država članica izkoristi možnost iz člena 59, lahko kmetje z odstopanjem od člena 51 in v skladu z določbami tega člena uporabljajo tudi enote rabe, prijavljene v skladu s členom 44(3) za proizvajanje pridelkov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 ter krompirja, ki ni namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, za katerega se odobri pomoč v skladu s členom 93 te uredbe, z izjemo trajnih nasadov, razen hmelja ali oljčnih dreves, zasajenih pred 1. majem 1998 ali novih oljčnih dreves, ki nadomeščajo obstoječe, ali oljčnih dreves v okviru potrjenega programa sajenja, ki so evidentirana v geografskem informacijskem sistemu.

▼B

2.  Država članica določi število hektarjev, ki se lahko uporabijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, tako, da v skladu z objektivnimi merili razdeli povprečno število hektarjev, ki so se uporabljali za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 na nacionalni ravni med triletnim obdobjem od leta 2000 do leta 2002, med regije, opredeljene v skladu s členom 58(2). Povprečno število hektarjev na nacionalni ravni in število hektarjev na regionalni ravni določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) in na podlagi podatkov, ki jih sporoči država članica.

3.  V mejah, določenih po odstavku 2 za zadevno regijo lahko kmet izkoristi možnost iz odstavka 1:

4.  V mejah števila hektarjev, ki ostanejo na razpolago po uporabi odstavka 3, lahko kmetje proizvajajo proizvode iz odstavka 1 na številu hektarjev, razen števila hektarjev iz odstavka 3, v mejah števila hektarjev, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 v letu 2004 in/ali 2005, pri čemer imajo prednost kmetje, ki so že v letu 2004 proizvajali proizvode v mejah števila hektarjev, uporabljenih v 2004.

V primeru uporabe člena 71 se leti 2004 in 2005 nadomestita v tem zaporedju z letom pred letom uporabe sheme enotnega plačila, in s samim letom uporabe.

5.  Za določitev individualnih omejitev iz odstavkov 3 in 4 države članice uporabijo individualne podatke kmeta, če so na razpolago, ali vse druge zadovoljive dokaze, ki jih kmet predloži.

6.  Število hektarjev, za katero se v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena ugotovi, da se lahko odobrijo, nikakor ne sme preseči števila upravičenih hektarjev, določenih v členu 44(2), ki so prijavljeni v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila.

7.  Odobritev se uporabi v zadevni regiji skupaj z ustrezno pravico do plačila.

8.  Komisija najkasneje do leta 2007 Svetu predloži poročilo in po potrebi priloži ustrezne predloge v zvezi z možnimi posledicami izvajanja tega člena s strani držav članic za tržne in strukturne razvoje.

Člen 61

Travinje

V primeru uporabe člena 59 lahko države članice v skladu z objektivnimi merili v okviru regionalnih zgornjih mej ali dela regionalnih zgornjih mej določijo tudi različne vrednosti na enoto pravic, ki se dodelijo kmetom, kot so navedeni v členu 59(1), za hektarje, ki se uporabljajo kot travinje na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, in za vse druge upravičene hektarje ali pa za hektarje, ki se uporabljajo kot trajni travniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ter za vse druge upravičene hektarje.

Člen 62

Mlečna premija in dodatna plačila

Z odstopanjem od člena 47(2) lahko država članica določi, da se zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, predvidenih v členih 95 in 96, na nacionalni ali regionalni ravni v celoti ali delno vključijo v shemo enotnega plačila z začetkom od leta 2005. Pravice, določene na podlagi tega odstavka, se ustrezno spremenijo.

Referenčni znesek za ta plačila je enak zneskom, ki se odobrijo v skladu s členoma 95 in 96 in ki se izračunajo na podlagi individualne referenčne količine za mleko, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu na dan 31. marca v letu popolne ali delne vključitve teh plačil v shemo enotnega plačila.

Členi 48 do 50 se uporabljajo s potrebnimi spremembami.

Člen 63

Pogoji za pravice, določene v skladu s tem oddelkom

1.  V primeru uporabe člena 59 se lahko pravice, določene v skladu s tem oddelkom, prenesejo ali uporabijo le v eni regiji ali med regijami, kjer so pravice na hektar enake.

2.  V primeru uporabe člena 59 in z odstopanjem od člena 53 vsak kmet v zadevni regiji prejme pravice za praho.

Število pravic za praho se določi tako, da se kmetovo upravičeno zemljišče v smislu člena 54(2), prijavljeno v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, pomnoži s stopnjo prahe.

Stopnja prahe se izračuna tako, da se osnovna stopnja obvezne prahe v višini 10 % pomnoži z deležem v zadevni regiji med zemljiščem, za katero so odobrena plačila na površino s poljščinami iz Priloge VI v referenčnem obdobju, in upravičenim zemljiščem v smislu člena 54(2) v referenčnem obdobju.

Vrednost pravic za praho je regionalna vrednost za pravice do plačila, kot so določene v skladu s členom 59(2) ali, odvisno od primera, prvim pododstavkom člena 59(3).

Pravic za praho ne prejmejo kmetje, ki prijavijo manj kot je število hektarjev v smislu člena 54(2), ki bi bilo potrebno, da se proizvede število ton, ki je enako 92 tonam žita, kot je opredeljeno v Prilogi IX, na podlagi donosov, določenih v skladu z načrtom regionalizacije, ki velja za zadevno regijo v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, deljeno z deležem, navedenim v tretjem pododstavku odstavka 2 tega člena.

3.  Z odstopanjem od členov 43(4) in 49(3) lahko države članice najkasneje do 1. avgusta 2004 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo tudi, da se za pravice, določene po tem oddelku, opravijo postopne spremembe v skladu s predhodno določenimi koraki in objektivnimi merili.

4.  Če ni drugače določeno v tem oddelku se uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

Oddelek 2

Delno izvajanje

Člen 64

Splošne določbe

1.  Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči, da bo na nacionalni ali regionalni ravni uporabila shemo enotnega plačila, predvideno v poglavjih 1 do 4, pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

2.  Glede na izbiro, ki jo opravi vsaka država članica, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) določi zgornjo mejo za vsako od neposrednih plačil, navedenih v ►M4  členih 66, 67, 68, 68a in 69 ◄ , v tem zaporedju.

Ta zgornja meja je enaka sestavini vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah, navedenih v členu 41, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s ►M4  členi 66, 67, 68, 68a in 69 ◄ .

Celotni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

3.  Komisija najkasneje dve leti po izvajanju sheme enotnega plačila s strani vseh držav članic ali najkasneje do 31. decembra 2009 Svetu predloži poročilo in po potrebi priloži ustrezne predloge v zvezi z možnimi posledicami izvajanja možnosti, predvidenih v oddelkih 2 in 3, s strani držav članic za tržne in strukturne razvoje.

Člen 65

Določitev pravic v skladu s tem oddelkom

1.  Za dodelitev pravic kmetom se po kakršnem koli možnem znižanju po členu 41 sestavina referenčnega zneska, ki izvira iz vsakega neposrednega plačila, navedenega v ►M4  členih 66, 67, 68, 68a in 69 ◄ , zniža za odstotek, ki ga določijo države članica v okviru meje, določene v ►M4  členih 66, 67, 68, 68a in 69 ◄ , v tem zaporedju.

2.  Če ni drugače določeno v tem oddelku se za pravice, določene za preostali del referenčnega zneska, uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

Člen 66

Plačila za poljščine

V primeru plačil za poljščine lahko države članice:

Člen 67

Plačila za ovce in koze

Države članice lahko zadržijo do 50 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza plačilom za ovce in koze iz Priloge VI.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki redijo ovce in koze, do največ 50 % plačil za ovce in koze, navedenih v Prilogi VI, ki se dodelijo pod pogoji iz poglavja 11 naslova IV.

Člen 68

Plačila za govedo in teleta

1.  V primeru plačil za govedo in teleta lahko države članice zadržijo do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza klavni premiji iz Priloge VI za teleta.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pri zakolu telet do največ 100 % klavne premije za teleta, navedene v Prilogi VI, ki se dodeli pod pogoji iz poglavja 12 naslova IV.

2.  Države članice lahko tudi:

▼M4

Člen 68a

Plačila za hmelj

Države članice lahko pri plačilih za hmelj zadržijo do 25 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki ustreza plačilom na površino za hmelj in pomoči za začasno mirovanje iz Priloge VI.

V tem primeru in do zgornje meje, ki se določi v skladu s členom 64(2), zadevne države članice vsako leto izvedejo dodatno plačilo kmetom in/ali skupinam proizvajalcev, ki so priznane v skladu s členom 7(3) Uredbe (EGS) št. 1696/71.

Dodatno plačilo se dodeli kmetom, ki proizvajajo hmelj, na hektar do največ 25 % plačil na hektar iz Priloge VI, ki jih je treba dodeliti pod pogoji iz Poglavja 10d Naslova IV.

Plačila priznanim skupinam proizvajalcev se dodelijo za financiranje dejavnosti iz člena 7(1)(a) do (d) Uredbe (ES) št. 1696/71.

▼B

Člen 69

Neobvezno izvajanje za posebne vrste kmetovanja in kakovostno proizvodnjo

Države članice lahko zadržijo do 10 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza vsakemu sektorju Priloge VI. V primeru sektorjev poljščin, goveda in telet ter ovc in koz se to zadržanje upošteva za namene uporabe najvišjih odstotkov, določenih v členih 66, 67 in 68 v tem zaporedju.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica vsako leto izplača dodatno plačilo kmetom v sektorju ali sektorjih, na katere se nanaša zadrževanje.

Dodatno plačilo se odobri za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za zaščito in izboljšanje okolja ali za izboljšanje kakovosti in trženja kmetijskih proizvodov, pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Oddelek 3

Neobvezne izključitve

Člen 70

Neobvezna izključitev nekaterih neposrednih plačil

1.  Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči iz sheme enotnega plačila izključiti:

▼M8

2.  Brez poseganja v člen 6(2) Uredbe (EGS) št. 2019/93 države članice dodelijo neposredna plačila iz odstavka 1 tega člena v okviru zgornjih mej, določenih v skladu s členom 64(2) te uredbe, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6, 7 do 13 naslova IV te uredbe oziroma v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93.

▼B

Celotni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Oddelek 4

Neobvezen prenos

Člen 71

Obdobje neobveznega prenosa

1.  Kadar tako narekujejo posebne kmetijske razmere, se lahko država članica najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči uporabiti shemo enotnega plačila po prehodnem obdobju, ki poteče bodisi 31. decembra 2005 bodisi 31. decembra 2006.

Kadar se zadevna država članica odloči uporabiti shemo enotnega plačila pred iztekom prehodnega obdobja, se mora odločiti najkasneje do 1. avgusta v koledarskem letu pred koledarskim letom, v zvezi s katerim se bo shema enotnega plačila uporabljala.

▼M4

Prehodno obdobje za hmelj iz prvega pododstavka se izteče 31. decembra 2005. Prehodno obdobje iz prvega pododstavka ne velja za bombaž, oljčno olje in namizne oljke ter tobak.

▼M8

2.  Brez poseganja v člen 70(2) te uredbe zadevna država članica v prehodnem obdobju izvrši neposredna plačila, predvidena v Prilogi VI, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV te uredbe oziroma v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93, v okviru proračunskih zgornjih mej, ki ustrezajo delu teh neposrednih plačil v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41 te uredbe in določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe.

▼B

V primeru plačila za posušeno krmo države članice dodelijo pomoč pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2) v okviru zgoraj navedenih proračunskih omejitev.

3.  Shema enotnega plačila se uporablja od 1. januarja v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se izteče prehodno obdobje.

V tem primeru zadevna država članica sprejme odločitve, navedene v členih 58(1), 63(3), 64(1) in 70, do 1. avgusta 2005 ali 2006 glede na rok, določen v odstavku 1 tega člena.

4.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) sprejme potrebne ukrepe v primeru, ko uporaba navedenega prehodnega obdobja povzroči hude motnje konkurence na trgu Skupnosti, in z namenom, da bi zagotovila spoštovanje mednarodnih obveznosti Skupnosti.

▼M3

POGLAVJE 6

IZVAJANJE V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 71a

1.  Če ni drugače določeno v tem poglavju, se določbe iz tega naslova uporabljajo za nove države članice.

Členi 33, 34, 37, 38, 39, 40(1), (2), (3) in (5), 41, 42, 43, 47 do 50, 53 ter 58 do 63 se ne uporabljajo.

2.  Vsaka nova država članica, ki uporablja shemo enotnih plačil na površino, sprejme sklepe iz členov 64(1) in 71(1) do 1. avgusta tistega leta, v zvezi s katerim bo prvič uporabljala shemo enotnih plačil.

Člen 71b

Zahtevek za podporo

1.  Kmetje vložijo zahtevke za podporo v okviru enotne sheme plačil do datuma, ki ga določijo nove države članice, vendar najkasneje 15. maja.

2.  Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 40(4), se kmetom ne dodelijo nobene pravice, če ne vložijo zahtevka za shemo enotnih plačil do 15. maja prvega leta veljavnosti sheme enotnih plačil.

3.  Zneski, ki ustrezajo nedodeljenim pravicam, se vrnejo v nacionalno rezervo iz člena 71d in so na razpolago za prerazporeditev.

Člen 71c

Zgornja meja

Nacionalne zgornje meje novih držav članic so na seznamu v Prilogi VIIIa.

Člen 71d

Nacionalna rezerva

1.  Vsaka nova država članica uporablja linearno zmanjšanje odstotka svoje nacionalne zgornje meje zaradi ustanovitve nacionalne rezerve. To zmanjšanje ne sme biti večje kakor 3 %, brez poseganja v veljavnost člena 71b(3).

2.  Nove države članice uporabljajo nacionalno rezervo za – glede na objektivna merila in tako, da zagotovijo enako obravnavo med kmeti ter preprečijo izkrivljanje trga in konkurence – namene dodelitve pravic do plačil kmetom, ki se znajdejo v posebnih razmerah, ki jih bo Komisija določila v skladu s postopkom iz člena 144(2).

3.  V prvem letu veljavnosti sheme enotnih plačil lahko nove države članice uporabljajo nacionalno rezervo za – glede na objektivna merila in tako, da zagotovijo enako obravnavo med kmeti ter preprečijo izkrivljanje trga in konkurence – namene dodelitve pravic do plačil kmetom v posameznih sektorjih, ki se znajdejo v posebnih razmerah zaradi prehoda na shemo enotnih plačil. Te pravice do plačila se porazdelijo v skladu s pravili, ki jih bo Komisija določila v skladu s postopkom iz člena 144(2).

4.  Pri uporabi odstavkov 2 in 3 lahko nove države članice povečajo vrednost pravic na enoto do največ 5 000 evrov in/ali število pravic, ki se dodelijo kmetom.

5.  Nove države članice linearno zmanjšajo pravice, če njihova nacionalna rezerva ni zadostna za kritje primerov iz odstavkov 2 in 3.

6.  Razen v primerih prenosa z dejanskim ali predvidenim dedovanjem in z odstopanjem od člena 46, se pravice iz nacionalne rezerve ne smejo prenesti v obdobju petih let od njihove dodelitve.

Z odstopanjem od člena 45(1) se vsaka pravica, ki se ne uporabi med posameznim letom petletnega obdobja, vrne v nacionalno rezervo.

Člen 71e

Regionalna porazdelitev zgornje meje iz člena 71c

1.  Nove države članice uporabljajo shemo enotnih plačil na regionalni ravni.

2.  Nove države članice določijo regije na podlagi objektivnih meril.

Nove države članice z manj kakor tri milijona hektarjev zemljišč, upravičenih do pomoči, se lahko obravnavajo kot ena regija.

3.  Po katerem koli zmanjšanju v skladu s členom 71d vsaka nova država članica porazdeli nacionalno zgornjo mejo iz člena 71c med regije na podlagi objektivnih meril.

Člen 71f

Regionalizacija sheme enotnih plačil

1.  Vsem kmetom, ki imajo gospodarstva v dani regiji, se dodelijo pravice, katerih vrednost na enoto se izračuna z deljenjem regionalne zgornje meje, določene v skladu s členom 71e, s številom hektarjev zemljišč, upravičenih do pomoči v smislu člena 44(2), na regionalni ravni.

2.  Število pravic na kmetovalca je enako številu hektarjev, ki jih le-ta prijavi v skladu s členom 44(2) za prvo leto uporabe sheme enotnih plačil, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 40(4).

3.  Pravice do izplačila na hektar se ne smejo spreminjati, če ni drugače določeno.

Člen 71g

Uporaba zemljišč

▼M4

1.  Kmetje lahko z odstopanjem od člena 51 in v skladu z določbami tega člena uporabljajo tudi enote rabe, prijavljene v skladu s členom 44(3) za proizvodnjo iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 ter za krompir, ki ni namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, za katerega je dodeljena pomoč v skladu s členom 93 te uredbe, izključujoč trajne nasade, razen hmelja ali oljčnih dreves, zasajenih pred 1. majem 1998 ter pred 31. decembrom 2001 na Cipru in Malti, ali novih oljčnih dreves, ki nadomeščajo obstoječe, ali oljčnih dreves v okviru potrjenega programa sajenja, ki so evidentirane v geografskem informacijskem sistemu.

▼M3

2.  Nove države članice določijo število hektarjev, ki se lahko uporabijo v skladu z odstavkom 1, z razdelitvijo, na podlagi objektivnih meril, povprečnega števila hektarjev, ki so bili uporabljeni za proizvode iz odstavka 1 na nacionalni ravni med obdobjem 2000 do 2002, med regije, opredeljene v skladu s členom 71e(2). Povprečno število hektarjev na nacionalni ravni in število hektarjev na regionalni ravni določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) in na podlagi podatkov, ki jih sporočijo nove države članice.

3.  V mejah, določenih v skladu z odstavkom 2 za zadevno regijo, se kmetu omogoči uporaba možnosti iz odstavka 1:

4.  Do meje števila hektarjev, ki so še na voljo po uporabi odstavka 3, se kmetom omogoči proizvodnja proizvodov iz odstavka 1 na številu hektarjev, izključujoč število hektarjev iz obsega odstavka 3, ki ne presega števila hektarjev, uporabljenih za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 v 2004 in/ali 2005, pri čemer se da prednost kmetom, ki so zadevne proizvode proizvajali že v letu 2004 v okviru števila hektarjev, uporabljenih v letu 2004.

V primeru uporabe člena 71 ali člena 143b, se leti 2004 in 2005 nadomestita, v tem zaporedju, z letom pred uporabo sheme enotnih plačil in letom uporabe.

5.  Za določitev individualnih mej iz odstavkov 3 in 4 nove države članice uporabijo individualne podatke kmeta, če so na voljo, ali katero koli drugo dokazilo, ki ga kmet predloži in je sprejemljivo.

6.  Število hektarjev, ki se odobri na podlagi odstavkov 3 in 4, ne sme v nobenem primeru presegati števila hektarjev upravičenih zemljišč po členu 44(2), ki je prijavljeno v prvem letu uporabe sheme enotnih plačil.

7.  Dovoljenje se v zadevni regiji uporablja z ustrezno pravico do plačila.

8.  Poročilo iz člena 60 zadeva tudi izvedbo s strani novih držav članic.

Člen 71h

Travinje

Nove države članice lahko na podlagi objektivnih meril tudi določijo, v mejah regionalne zgornje meje ali njenega dela, različne vrednosti pravic na enoto, ki jih je treba dodeliti kmetom iz člena 71f(1), za hektarje travinja, ki so popisani 30. junija 2003, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči, ali hektarje trajnih pašnikov, ki so popisani 30. junija 2003, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči.

Člen 71i

Mlečna premija in dodatna plačila

Začenši z letom 2007, se zneski – ki izhajajo iz mlečne premije in dodatnih plačil, določenih v členih 95 in 96, in ki jih je treba dodeliti v letu 2007 – vključijo v shemo enotnih plačil.

Vendar lahko države članice sklenejo, da zneske, ki izhajajo iz mlečne premije in dodatnih plačil, določenih v členih 95 in 96, vključijo, delno ali v celoti, v shemo enotnih plačil, začenši z letom 2005. Pravice, ki se določijo na podlagi tega odstavka, se skladno s tem spremenijo.

Znesek, ki se uporabi za določitev pravic v zvezi z navedenimi plačili, je enak zneskom, ki jih je treba dodeliti na podlagi členov 95 in 96, izračunano na podlagi individualne referenčne količine za mleko, ki je na razpolago na gospodarstvu 31. marca tistega leta, v katerem so navedena plačila, delno ali v celoti, vključena v shemo enotnih plačil.

Z odstopanjem od člena 71a(1) se smiselno uporabljajo členi 48, 49 in 50.

Člen 71j

Pravice na podlagi prahe

1.  Kmetje prejmejo del svojih pravic do plačila v obliki pravic na podlagi prahe.

2.  Število pravic na podlagi prahe se določi z množenjem kmetovega zemljišča – upravičenega do pomoči v smislu člena 54(2) in prijavljenega v prvem letu uporabe sheme enotnih plačil – z veljavno stopnjo prahe.

Stopnja prahe se izračuna z množenjem osnovne stopnje 10-odstotne obvezne prahe z razmerjem v zadevni regiji med regijsko osnovno površino ali površinami iz tretjega odstavka člena 101 in zemljišča, upravičenega do pomoči v smislu člena 54(2).

3.  Vrednost pravic na podlagi prahe ustreza regionalni vrednosti pravic do plačila, kakor je določena na podlagi člena 71f(1).

4.  Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za kmete, ki prijavijo manjše število hektarjev v smislu člena 54(2), potrebnih za proizvodnjo števila ton, enakovrednih 92 tonam žit, kakor so opredeljene v Prilogi IX na podlagi referenčnega donosa iz Priloge XIb, ki se uporablja za državo članico, kjer se nahaja gospodarstvo, deljenega z razmerjem iz drugega pododstavka odstavka 2.

Člen 71k

Pogoji za pravice

1.  Z odstopanjem od člena 46(1) se pravice, določene v skladu s tem poglavjem, lahko prenesejo znotraj iste regije ali med regijami, v katerih so pravice na hektar enake.

2.  Nove države članice lahko tudi sklenejo – najkasneje do 1. avgusta leta pred prvim letom uporabe sheme enotnih plačil in delujoč v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti – da za pravice, ki se določijo v skladu s tem poglavjem, veljajo progresivne spremembe na podlagi vnaprej določenih in objektivnih kriterijev.

Člen 71l

Neobvezno izvajanje

1.  Oddelki 2, 3 in 4 poglavja 5 se uporabljajo za nove države članice v skladu s pogoji iz tega člena. Vendar se oddelek 4 ne uporablja za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnih plačil na površino iz člena 143b.

2.  Vsako sklicevanje v oddelkih 2 in 3 poglavja 5 na člen 41, zlasti v zvezi z nacionalno zgornjo mejo ali mejami, se šteje kot sklicevanje na člen 71c.

3.  Poročilo iz člena 64(3) vključuje možnosti, ki so določene v tem poglavju.

▼B

NASLOV IV

DRUGE SHEME POMOČI

POGLAVJE 1

PREMIJA ZA TRDO PŠENICO POSEBNE KAKOVOSTI

Člen 72

Področje uporabe

Pomoč se odobri pridelovalcem trde pšenice, ki sodi v oznako KN 1001 10 00, pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Člen 73

Znesek in upravičenost

1.  Pomoč znaša 40 EUR na hektar.

2.  Odobritev plačil je pogojena z uporabo določenih količin certificiranih semen sort, ki so v proizvodnem območju priznane kot visoke kakovosti za proizvodnjo pšeničnega zdroba ali testenin.

Člen 74

Območja

▼M3

1.  Pomoč se dodeli za nacionalno osnovno površino v tradicionalnih področjih proizvodnje s seznama v Prilogi X.

Osnovne površine:

▼B

2.  Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino na podosnovne površine.

Člen 75

Prekoračitev površine

1.  Če površina, za katero se zaprosi pomoč, prekorači osnovno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša.

2.  Kadar država članica razdeli svojo osnovno površino na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je omejitev bila prekoračena. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

POGLAVJE 2

PREMIJA ZA STROČNICE

Člen 76

Področje uporabe

Pomoč se odobri pridelovalcem stročnic pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Stročnice zajemajo:

Člen 77

Znesek in upravičenost

Pomoč znaša 55,57 EUR na hektar stročnic, ki se poberejo po fazi mlečne zrelosti.

Vendar pa je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze mlečne zrelosti zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

Člen 78

Površina

▼M3

1.  Maksimalna zajamčena površina, v zvezi s katero se lahko dodeli pomoč, je 1 600 000 ha.

▼B

2.  Če površina, za katero se zaprosi pomoč, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 144(2).

POGLAVJE 3

POSEBNO PLAČILO ZA RIŽ

Člen 79

Področje uporabe

Pomoč se odobri proizvajalcem riža, ki sodi v oznako KN 1006 10, pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Člen 80

Znesek in upravičenost

1.  Pomoč se odobri na hektar zemljišča, posejanega z rižem, kadar se pridelek ohrani vsaj do začetka cvetenja pod običajnimi pogoji rasti.

Vendar pa je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze cvetenja zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

▼M3

2.  Pomoč, ki je v skladu z donosi zadevnih držav članic:

Člen 81

Površine

Za vsako državo članico proizvajalko se določi nacionalna osnovna površina. Za Francijo pa sta določeni dve osnovni površini. Osnovne površine:

Države članice lahko v skladu z objektivnimi merili razdelijo svojo osnovno površino ali površini na podosnovne površine.

▼B

Člen 82

Prekoračitev površin

1.  Kadar v neki državi članici površina, na kateri se prideluje riž, v danem letu preseže osnovno površino, navedeno v členu 81, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, sorazmerno zmanjša v tem letu.

2.  Kadar država članica razdeli svojo osnovno površino ali površine na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je omejitev bila prekoračena. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

POGLAVJE 4

PLAČILO NA POVRŠINO ZA LUPINARJE

Člen 83

Pomoč Skupnosti

1.  Pomoč Skupnosti se odobri proizvajalcem lupinarjev pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Lupinarji so:

2.  Države članice lahko pomoč razlikujejo glede na proizvode ali s povečevanjem ali zmanjševanjem nacionalnih zajamčenih površin (v nadaljnjem besedilu: „NZP“), določenih v členu 84(3). Vendar pa v vsaki državi članici celoten znesek pomoči, odobrene v danem letu, ne sme presegati zgornje meje, navedene v členu 84(1).

▼M3

Člen 84

Površine

1.  Država članica dodeli pomoč Skupnosti do zgornje meje, izračunane z množenjem števila hektarjev svoje maksimalne zajamčene površine, kakor je določena v odstavku 3, s povprečnim zneskom v višini 120,75 evrov.

▼M4

2.  Največja zajamčena površina je 815 600 ha.

▼M3

3.  Maksimalna zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli na naslednje maksimalne zajamčene površine:

4.  Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo NZP na podpovršine, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.

▼B

Člen 85

Prekoračitev podosnovnih površin

Kadar država članica razdeli svoje NZP na podosnovne površine in je pri tem ena ali več podosnovnih površin prekoračenih, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč Skupnosti, sorazmerno zmanjša v tem letu za kmete na podosnovnih površinah, kjer so presežene omejitve. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevnih državah članicah površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

Člen 86

Pogoji za upravičenost

1.  Plačilo pomoči Skupnosti je pogojeno zlasti z minimalno velikostjo parcele in gostoto dreves.

2.  Površine iz načrtov za izboljšanje v smislu člena 14(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 o vzpostavitvi skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo ( 31 ) postanejo upravičene do pomoči iz te sheme 1. januarja v letu, ki sledi letu, ko se je načrt za izboljšanje iztekel.

3.  Države članice lahko odobritev pomoči Skupnosti pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 11 ali 14 Uredbe (ES) št. 2200/96.

4.  Če se uporabi določba iz odstavka 3, lahko države članice določijo, da se plačilo pomoči iz odstavka 1 opravi organizaciji proizvajalcev v korist njenih članov. Znesek pomoči, ki ga prejme organizacija proizvajalcev, se plača njenim članom. Vendar pa lahko države članice pooblastijo organizacijo proizvajalcev, da kot plačilo za storitve, ki jih opravlja za svoje člane, od zneska pomoči Skupnosti odbije do največ 2 %.

Člen 87

Državna pomoč

1.  Države članice lahko odobrijo državno pomoč poleg pomoči Skupnosti do največ 120,75 EUR na hektar na leto.

2.  Državna pomoč se lahko plača le za površine, za katere se prejema pomoč Skupnosti.

3.  Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 11 ali 14 Uredbe (ES) št. 2200/96.

POGLAVJE 5

POMOČ ZA ENERGETSKE RASTLINE

Člen 88

Pomoč

Pomoč v višini 45 EUR na hektar na leto se odobri za površine, posejane z energetskimi rastlinami, ki se uporabljajo v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju.

Energetske rastline so pridelki, ki se dobavljajo posebno za proizvodnjo naslednjih energentov:

Člen 89

Površine

1.  S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 1 500 000 ha, za katero se lahko odobri pomoč.

2.  Če površina, za katero se zaprosi pomoč, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 144(2).

▼M3

Člen 90

Pogoji za upravičenost

Pomoč se dodeli le v zvezi s površinami, katerih proizvodnja je zajeta v pogodbi med kmetom in predelovalno industrijo, razen v primeru predelave, ki jo izvaja kmet ali kmetovalka na svojem gospodarstvu.

Površine, ki so bile predmet zahtevka v zvezi s shemo za energetske posevke, se ne smejo obravnavati kot praha za namene zahteve za praho iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1251/1999 ter členov 54(2), 63(2), 71j in 107(1) te uredbe.

▼B

Člen 91

Pregled seznama energetskih rastlin

Proizvodi se lahko dodajo ali črtajo iz člena 88 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 92

Pregled sheme za energetske rastline

Komisija mora Svetu do 31. decembra 2006 poslati poročilo o izvajanju sheme in mu, kadar je to primerno, priložiti predloge ob upoštevanju izvajanja pobude EU za biogoriva.

POGLAVJE 6

POMOČ ZA ŠKROBNI KROMPIR

Člen 93

Pomoč

Pomoč se določi za kmete, ki proizvajajo krompir, namenjen proizvodnji krompirjevega škroba. Znesek plačila velja za količino krompirja, ki je potrebna za proizvodnjo ene tone škroba. Plačilo znaša:

Prilagodi se glede na vsebnost škroba v krompirju.

▼M3

Člen 94

Pogoji

Pomoč se izplača le v zvezi s količino krompirja iz pogodbe o pridelavi med proizvajalcem krompirja in proizvajalcem škroba v mejah kvote, dodeljene takemu podjetju v skladu s členom 2(2) ali (4) Uredbe (ES) št. 1868/94.

▼B

POGLAVJE 7

MLEČNA PREMIJA IN DODATNO PLAČILO

Člen 95

Mlečna premija

1.  Od leta 2004 do leta 2007 so proizvajalci mleka upravičeni do mlečne premije. Odobri se na koledarsko leto, na kmetijsko gospodarstvo in na tono individualne referenčne količine, upravičene do premije in ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu.

2.  Brez vpliva na odstavek 3 in na znižanja, ki izhajajo iz uporabe odstavka 4, se individualna referenčna količina za mleko, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu na dan 31. marca v zadevnem koledarskem letu, izražena v tonah, pomnoži z:

v primeru uporabe člena 70, za naslednja koledarska leta.

▼

For Poland and Slovenia, the amount per tonne for the dairy premium for 2004 shall be multiplied by the provisional individual reference quantity available on the holding on 1 May 2004.

▼B

3.  Individualne referenčne količine, ki so bile predmet začasnih prenosov v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28.decembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ( 33 ) ali s členom 16 Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ( 34 ) na dan 31. marca v zadevnem koledarskem letu, se obravnavajo, kot da so na voljo na kmetijskem gospodarstvu prevzemnika za to koledarsko leto.

4.  Za namene uporabe odstavka 2, kjer na dan 31. marca v koledarskem letu vsota vseh individualnih referenčnih količin v državi članici presega vsoto ustreznih celotnih količin te države članice, navedenih v Prilogi I Uredbe (EGS) št. 3950/92, za 12-mesečno obdobje v letu 1999/2000, zadevna država članica na podlagi objektivnih meril sprejme potrebne ukrepe, da bi ustrezno zmanjšala celoten znesek individualnih referenčnih količin na svojem ozemlju, ki so upravičene do premije.

▼M5

Vendar znaša za Nemčijo in Avstrijo zgornja meja, ki se določi na podlagi referenčnih količin za 12-mesečno obdobje v letu 1999/2000, 27 863 827,288 in 2 750 389,712 ton.

▼

For the Czech Republic, Estonia, Cyprus, Latvia, Lithuania, Hungary, Malta, Poland, Slovenia and Slovakia the total quantities referred to in the first subparagraph are set out in table (f) of Annex I of Council Regulation (EC) No 1788/2003 ( 35 ).

For the Czech Republic, Estonia, Cyprus, Latvia, Lithuania, Hungary, Malta, Poland, Slovenia and Slovakia the 12 month period referred to in the first subparagraph shall be that of 2004/2005.

▼B

Člen 96

Dodatna plačila

1.  Od leta 2004 do leta 2007 države članice vsako leto odobrijo dodatna plačila proizvajalcem na svojih ozemljih v skupnem letnem znesku, kot je določeno v odstavku 2. Taka plačila se izplačajo v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo proizvajalcev in preprečuje izkrivljanja trga in konkurence. Taka plačila tudi ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen.

Premijski dodatki se odobrijo le kot dodaten znesek na znesek premije, kot je določeno v členu 95(2).

▼

2.  Additional payments: global amounts expressed in EUR million:

In the new Member States the global amounts shall be applied in accordance with the schedule of increments as set out in Article 143a.

▼B

Člen 97

Opredelitev

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojma „proizvajalec“, kot je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1788/2003.

POGLAVJE 8

POSEBNA REGIONALNA POMOČ ZA POLJŠČINE

Člen 98

Pomoč

V primeru uporabe člena 70 se na Finskem in Švedskem severno od 62. vzporednika in v nekaterih sosednjih območjih s primerljivimi klimatskimi pogoji, ki še posebej otežujejo kmetijsko dejavnost, kmetom, ki proizvajajo žita, oljnice, laneno seme ter lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, odobri posebna pomoč v višini 24 EUR/t, ki se pomnoži z donosi, določenimi v načrtu regionalizacije za zadevno regijo v okviru zgornje meje, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), glede na element te pomoči v zgornji meji, navedeni v členu 41.

Kadar celoten znesek pomoči, za katero se zaprosi, prekorači določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tistem letu sorazmerno zmanjša.

POGLAVJE 9

POMOČ ZA SEME

Člen 99

Pomoč

1.  V primeru uporabe člena 70 države članice na letni osnovi odobrijo pomoči, določene v Prilogi XI, za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranih semen ene ali več vrst, navedenih v prilogi XI.

2.  V primeru, ko se za površino, sprejeto za certificiranje, za katero se je zaprosilo za pomoč za seme, zaprosi tudi za pomoč v okviru sheme enotnega plačila, se zmanjša znesek pomoči za seme, razen v primeru vrst, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge XI, vendar ne na manj kot nič, za znesek pomoči v okviru sheme enotnega plačila, ki se v danem letu odobri za zadevno površino.

▼M3

3.  Znesek pomoči ne sme presegati zgornje meje, določene s strani Komisije v skladu s členom 64(2), ki ustreza komponenti pomoči za seme zadevnih vrst v okviru nacionalne zgornje meje iz člena 41. Vendar za nove države članice ta zgornja meja ustreza zneskom iz Priloge XIa.

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tem letu sorazmerno zmanjša.

▼B

4.  Sorte Cannabis sativa L., za katere se plača pomoč, predvidena s tem členom, se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

POGLAVJE 10

PLAČILO NA POVRŠINO ZA POLJŠČINE

Člen 100

Področje uporabe in opredelitve

1.  V primeru uporabe člena 66 države članice odobrijo pridelovalcem poljščin pomoč, ki jo zadevna država članica izbere v skladu z navedenim členom, pod pogoji, določenimi v tem poglavju, razen če ni drugače določeno.

2.  V tem poglavju:

3.  V državah članicah, kjer koruza ni tradicionalna poljščina, se lahko plačilo na površino za poljščine uveljavlja za travno silažo pod enakimi pogoji, kot veljajo za poljščine.

Člen 101

Osnovne površine

Plačilo na površino se določi na hektarski osnovi in se razlikuje po regijah.

Plačilo na površino se odobri za površino, ki je posejana s poljščinami, ali površino v prahi v skladu s členom 107 te uredbe, in ki ne presega skupnega števila hektarov regionalne osnovne površine ali površin, kakor je določeno v Prilogi VI Uredbe Komisije (ES) št. 2316/1999 ( 36 ), ob upoštevanju uporabe Uredbe (ES) št. 1017/94.

▼M3

Vendar regionalno površino ali površine v novih državah članicah določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) in v mejah nacionalnih osnovnih površin s seznama v Prilogi XIb.

▼B

Regija v tem smislu pomeni državo članico ali regijo znotraj države članice po izbiri zadevne države članice. V primeru uporabe člena 66 te uredbe se površina ali površine, določene v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 2316/1999, zmanjšajo za število hektarov, ki ustreza pravicam za praho, določenim v skladu s členom 53 in 63(2) te uredbe, v zadevni regiji.

Člen 102

Prekoračitev osnovnih površin in zgornje meje

1.  Kadar seštevek površin, za katere se uveljavlja plačilo po shemi za poljščine, vključno s praho, predvideno v skladu z navedeno shemo v primeru uporabe člena 71, presega osnovno površino, se med istim tržnim letom v zadevni regiji upravičena površina na kmeta sorazmerno zniža za vsa plačila, odobrena v skladu s tem poglavjem.

2.  Seštevek zahtevanih plačil ne sme biti višji od zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2). Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tistem letu sorazmerno zniža.

3.  V primeru uporabe člena 71 se površine, ki v skladu s tem poglavjem niso predmet zahtevka za plačilo, temveč se uporabljajo za namene zahtevka za pomoč v skladu s poglavjem 12, prav tako upoštevajo pri izračunu površin, za katere se zahteva plačilo.

4.  Če je v državi članici travna silaža upravičena do plačil na površino za poljščine, se opredeli ločena osnovna površina. Če se osnovna površina za poljščine ali travno silažo v določenem tržnem letu ne doseže, se za isto tržno leto razlika v hektarjih dodeli na ustrezno osnovno površino.

5.  Kadar se država članica odloči, da bo določila eno ali več nacionalnih osnovnih površin, lahko vsako nacionalno osnovno površino razdeli na podosnovne površine v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi država članica.

Za uporabo tega odstavka se osnovni površini „Secano“ in „Regadío“ upoštevata kot nacionalni osnovni površini.

V primeru prekoračitve nacionalne osnovne površine lahko zadevna država članica v skladu z objektivnimi merili v celoti ali delno usmeri izvajanje ukrepa iz odstavka 1 na podosnovne površine, pri katerih je bila ugotovljena prekoračitev.

Države članice, ki so se odločile uporabiti možnosti, predvidene s tem odstavkom, kmete in Komisijo do 15. septembra obvestijo o svojih odločitvah in podrobnih pravilih za njihovo uporabo.

Člen 103

Regionalizacijski načrt

Uporablja se regionalizacijski načrt, ki ga določijo države članice skladno s členom 3 Uredbe (ES) št. 1251/1999.

▼M3

Druga možnost je, da se za vsako novo državo članico – ki v letu 2004 uporablja shemo enotnih plačil na površino iz člena 143b in sklene uporabiti člen 66 – na podlagi objektivnih meril pripravi regionalizacijski načrt najkasneje 1. avgusta tistega leta, v katerem se začne uporabljati shema enotnih plačil na površino. V tem primeru se pri kombiniranih regionalnih osnovnih površinah in ponderiranem povprečju referenčnega donosa v regijah spoštujejo meje nacionalne osnovne površine in referenčni donos iz seznama v Prilogi XIb.

▼B

Zadevna država članica lahko regionalizacijski načrt revidira na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo v skladu z objektivnimi merili.

Člen 104

Osnovni znesek

1.  Plačilo na površino se izračuna tako, da se osnovni znesek na tono pomnoži s povprečnim donosom žit, določenim v regionalizacijskem načrtu za zadevno regijo.

2.  Izračun iz odstavka 1 se izvede z uporabo povprečnega donosa žit. Vendar se donos „koruze“ uporablja za koruzo, kadar se koruza obravnava ločeno, donos „žit z izjemo koruze“ pa se uporablja za žita, oljnice, laneno seme ter lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna.

3.  Osnovni znesek za poljščine in, v primeru uporabe člena 71, za praho, znaša od tržnega leta 2005/2006 naprej 63,00 EUR/t.

▼M3

Člen 105

Dodatek za pšenico durum

1.  Dodatek plačilu na površino v višini

se izplača za površine, posejane s pšenico durum, v tradicionalnih področjih proizvodnje s seznama v Prilogi X, upoštevajoč naslednje omejitve:

2.  Če so skupne površine, za katere se zahteva dodatek plačilu na površino, med tržnim letom večje kakor omejitev iz odstavka 1, se površina na kmeta, za katero se lahko izplača dodatek, sorazmerno zmanjša.

Vendar lahko države članice, upoštevajoč omejitve na državo članico iz odstavka 1, porazdelijo površine iz tega odstavka med proizvodna območja iz Priloge X ali, v zvezi z državami članicami Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004, če je to nujno, proizvodna območja iz regionalizacijskega načrta, na podlagi količine proizvodnje pšenice durum v obdobju 1993 do 1997. V tem primeru in če so skupne površine v regiji, za katere se zahteva dodatek k plačilu na površino, med tržnim letom večje kakor ustrezna regionalna omejitev, se površina na kmeta v tem proizvodnem območju, za katero se lahko izplača dodatek, sorazmerno zmanjša. To zmanjšanje se opravi, kadar se znotraj države članice površine v regijah, ki niso dosegle regionalnih omejitev, porazdelijo regijam, v katerih so te omejitve presežene.

3.  V regijah, kjer je proizvodnja pšenice durum ustaljena, razen v tistih iz Priloge X, se dodeli posebna pomoč v znesku 46 evrov na hektar za tržno leto 2005/06 do višine naslednjih omejitev:

▼B

Člen 106

Lan in konoplja

Za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, se plačilo na površino glede na okoliščine opravi samo ob sklenitvi pogodbe ali sprejetju zaveze, kakor je predvideno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000.

Za konopljo, ki se goji za vlakna, se plačilo na površino opravi po pogojih, predvidenih v členu 52.

Člen 107

Praha

1.  V primeru uporabe člena 71 so kmetje, ki zaprosijo za plačilo na površino, obvezani del zemljišča na njihovem kmetijskem gospodarstvu dati v praho, za to obveznost pa prejmejo nadomestilo.

2.  Obveznost prahe za vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za plačila na površino, se določi kot sorazmerni delež njegove površine, posejane s poljščinami, za katero se vlaga zahtevek za plačilo in ki se v skladu s tem poglavjem pusti v prahi.

Osnovna stopnja obvezne prahe za tržni leti 2005/2006 in 2006/2007 je 10 %.

3.  Zemljišče v prahi se lahko uporabi za:

Države članice so pooblaščene, da plačajo nacionalno pomoč do višine 50 % stroškov, povezanih z uvedbo večletnih nasadov, namenjenih za proizvodnjo biomase na zemljišču v prahi.

4.  Za spoštovanje omejitve v višini enega milijona ton iz člena 56(3) se upošteva količina stranskih proizvodov, namenjenih živalski krmi ali človeški hrani, ki bi lahko bili na voljo kot posledica gojenja oljnic na zemljišču v prahi v skladu s prvo alineo odstavka 3.

5.  Ko se za namakano zemljišče določijo drugačni pridelki kot za nenamakano, se uporabi plačilo za praho za nenamakano zemljišče.

6.  Kmetom se lahko odobri plačilo za praho na zemljišču, ki ga prostovoljno pustijo v prahi v obsegu, ki presega njihovo obveznost. Države članice lahko kmetom dovolijo pustiti v prahi do najmanj 10 % površine, posejane s poljščinami, za katero je vložen zahtevek za plačilo, ter v skladu s tem členom, puščeno v prahi. Država članica lahko določi višje odstotke ob upoštevanju posebnih razmer in ob zagotavljanju zadostne zasedbe kmetijskega zemljišča.

V primeru uporabe člena 66 se ta odstavek uporablja ob upoštevanju podrobnih pravil, ki jih sprejme Komisija, v skladu s postopkom, navedenim v členu 144(2).

7.  Kmetje, ki vložijo zahtevek za plačilo na površino, ki ne presega površine, potrebne za proizvodnjo 92 ton žit na podlagi donosov, določenih za njihovo regijo, niso zavezani obveznosti prahe. Za te kmete se uporablja odstavek 6.

8.  Brez poseganja v člen 108 se površine:

na podlagi zahtevka, vloženega po 28. juniju 1995, do katere koli omejitve na kmetijsko gospodarstvo, ki jo lahko postavi zadevna država članica, lahko štejejo kot praha, zato da zadostijo zahtevi glede prahe iz odstavka 1. Ta omejitev je določena zgolj do mere, ki je potrebna, da bi se izognili nesorazmernemu znesku razpoložljivih proračunskih sredstev, ki se nanašajo na zadevno shemo, osredotočeno na majhno število kmetij.

Vendar se na teh površinah plačilo na površino, opredeljeno v členu 104 te uredbe, ne odobri in podpora, odobrena v skladu s členom 24(1) ali drugo alineo člena 31(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, se omeji na znesek, ki je kvečjemu enak plačilu na površino pod praho, opredeljenemu v členu 104 te uredbe.

Države članice se lahko odločijo, da sheme, predvidene v tem odstavku, ne izvajajo pri novem prosilcu v kateri koli regiji, kjer obstaja stalna nevarnost občutne prekoračitve regionalne osnovne površine.

9.  Površine v prahi ne smejo biti manjše od 0,1 hektarja in širše od 10 metrov. Države članice lahko zaradi ustrezno utemeljenih okoljskih razlogov sprejmejo površine, ki so široke najmanj 5 metrov in velike 0,05 hektarja.

▼M3

Člen 108

Upravičena zemljišča

Ni mogoče vložiti zahtevkov za plačila v zvezi z zemljiščem, ki je na datum, določen za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, trajni pašnik, trajni nasad ali gozd ali se uporablja za nekmetijske namene.

Za nove države članice velja, da ni mogoče vložiti zahtevkov za plačila v zvezi z zemljiščem, ki je bilo 30. junija 2003 trajni pašnik, trajni nasad ali gozd ali se uporablja za nekmetijske namene.

Države članice lahko – pod pogoji, ki jih je treba določiti v skladu s postopkom iz člena 144(2) – odstopijo od prvega ali drugega pododstavka tega člena, pod pogojem, da sprejmejo ukrepe za preprečitev občutnega povečanja upravičenih kmetijskih zemljišč.

▼B

Člen 109

Sejanje in zahtevek

Da bi kmet izpolnil pogoje za pridobitev plačila na površino, mora najkasneje do 31. maja pred ustrezno žetvijo posejati semena in najkasneje do 15. maja vložiti zahtevek.

Člen 110

Izvedbene določbe

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2); gre zlasti za pravila, ki:

V skladu z istim postopkom lahko Komisija:

▼M4

POGLAVJE 10a

PROIZVODNO VEZANO PLAČILO ZA BOMBAŽ

Člen 110a

Področje uporabe

Pomoč se dodeli kmetom, ki proizvajajo bombaž iz oznake KN 5201 00, pod pogoji iz tega poglavja.

Člen 110b

Upravičenost do pomoči

1.  Pomoč se dodeli na hektar površine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči. Da bi bila površina upravičena do pomoči, mora biti locirana na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža, ter zasajena z dovoljenimi sortami in vzdrževana v običajnih rastnih razmerah vsaj do odpiranja semenskih mešičkov.

Vendar če bombaž ne doseže stopnje odpiranja semenskih mešičkov zaradi izjemnih vremenskih razmer, ki jih kot take potrdi država članica, so površine, zasajene z bombažem, še naprej upravičene do pomoči, pod pogojem, da se zadevne površine do odpiranja semenskih mešičkov ne uporabljajo za noben drug namen, razen za proizvodnjo bombaža.

2.  Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110c

Osnovne površine in zneski

1.  Nacionalna osnovna površina je naslednja:

2.  Znesek pomoči na hektar, ki izpolnjuje pogoje za pomoč, je naslednji:

3.  Če površina z bombažem v dani državi in v danem letu preseže osnovno površino iz odstavka 1, se pomoč iz odstavka 2 za to državo članico zmanjša v sorazmerju s presežkom osnovne površine.

Vendar se za Grčijo uporablja sorazmerno zmanjšanje v zvezi z zneskom pomoči, ki je določen za delež nacionalne osnovne površine v velikosti 70 000 hektarjev, da bi upoštevali celotni znesek v višini 202,2 milijona evrov.

4.  Podrobna izvedbena pravila za ta člen se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110d

Potrjene medpanožne organizacije

1.  Za namene tega poglavja „potrjena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov proizvajalcev bombaža, katerih poglavitni cilj je oskrbovati obrate za odzrnjevanje z neodzrnjenim bombažem ustrezne kakovosti in vsaj enega obrata za odzrnjevanje. Država članica, na katere ozemlju so ustanovljeni obrati za odzrnjevanje, potrdi organizacijo, ki izpolnjuje merila, sprejeta v skladu s postopkom iz člena 144(2).

2.  Potrjeno medpanožno organizacijo financirajo njeni člani.

Člen 110e

Porazdelitev pomoči s strani medpanožnih organizacij

1.  Potrjena medpanožna organizacija lahko sklene, da največ polovico skupnega zneska pomoči, do katere so kmetje, ki so njeni člani, upravičeni na podlagi površin, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu s členom 110b(1), porazdeli po lestvici, ki jo sama določi.

2.  Država članica potrdi lestvico iz odstavka 1 in upošteva merila, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2). Ta merila zadevajo zlasti kakovost dobavljenega neodzrnjenega bombaža ter so prilagojena okoljskim in ekonomskim pogojem na zadevnem območju.

Člen 110f

Plačilo pomoči

1.  Kmetom se dodeli pomoč na upravičen hektar v skladu s členom 110c.

2.  Kmetom, ki so člani potrjene medpanožne organizacije, se dodeli pomoč na upravičen hektar v skladu s členom 110c, povečana za 10 evrov. Vendar se pomoč v primeru porazdelitve dodeli na upravičen hektar v skladu s členom 110c, prilagojena v skladu s členom 110e(1). Prilagojeni znesek se poveča za 10 evrov.

POGLAVJE 10b

POMOČ ZA OLJČNE NASADE

Člen 110g

Področje uporabe

Pomoč se dodeli kmetom kot prispevek za vzdrževanje oljčnih nasadov, ki imajo okoljsko ali družbeno vrednost, v skladu s pogoji iz tega poglavja.

Člen 110h

Upravičenost do pomoči

Za plačilo pomoči veljajo naslednji pogoji:

Člen 110i

Znesek

1.  Pomoč za oljčne nasade se dodeli na hektar po GIS za oljke. GIS za oljke mora biti površinska enota, ki se uporablja pri skupni metodi, določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2) na podlagi podatkov geografskega informacijskega sistema za pridelovanje oljk iz člena 20(2).

2.  V okviru najvišjega zneska, določenega v odstavku 3, in po odštetju zneska, zadržanega v skladu z odstavkom 4, države članice določijo pomoč na hektar po GIS za oljke največ petim kategorijam območij z oljčnimi nasadi.

Te kategorije se določijo v skladu s skupnim okvirom za okoljska in družbena merila, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) in vključujejo dejavnike, povezane s krajino in družbeno tradicijo. V tem okviru je treba posebno pozornost posvetiti oljčnim nasadom v obrobnih območjih.

3.  Če se uporablja koeficient 0,4, ki izhaja iz uporabe koeficienta 0,6 iz Priloge VII(H), je najvišji znesek iz odstavka 2 naslednji:

Države članice razdelijo najvišji znesek med različne kategorije v skladu z objektivnimi merili in nediskriminatorno. Pomoč na hektar po GIS za oljke lahko za vsako kategorijo dosega, vendar ne sme presegati, višine vzdrževalnih stroškov, izključujoč stroške obiranja.

Če se države članice odločijo, da zmanjšajo koeficient 0,4, se najvišji znesek pomoči iz zgornje preglednice ter iz prilog VIII in VIIIa prilagodi v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Najvišji zneski za Ciper in Malto so začasni. Lahko se popravijo v letu 2005 v skladu s postopkom iz člena 144(2) in po uvedbi geografskega informacijskega sistema iz člena 20(2), da bi na podlagi tega sistema prilagodili najvišje zneske za Ciper in Malto.

4.  Države članice lahko zadržijo do 10 % zneskov iz odstavka 3, da bi zagotovile finančna sredstva Skupnosti za programe dela, ki jih popravijo potrjene organizacije proizvajalcev iz člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 865/2004 z dne 29. aprila 2004 o skupni ureditvi trga za oljčno olje in namizne oljke ( 37 ).

Vendar če se država članica odloči, da uporabi višje koeficiente kakor 0,6, kakor je določeno v Prilogi VII(H), lahko zadrži največ 10 odstotkov deleža oljčnega olja v nacionalni zgornji meji iz člena 41, da bi zagotovila finančna sredstva Skupnosti za programe dela iz prvega pododstavka. Ta najvišji znesek se določi v skladu s postopkom iz člena 144(2).

POGLAVJE l0c

POMOČ ZA TOBAK

Člen 110j

Področje uporabe

Za pridelovalna leta 2006, 2007, 2008 in 2009 se lahko pod pogoji iz tega poglavja dodeli pomoč kmetom, ki proizvajajo surovi tobak iz oznake KN 2401.

Člen 110k

Upravičenost do pomoči

Pomoč se dodeli kmetom, ki jim je bila izplačana premija za tobak v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92 v koledarskih letih 2000, 2001 in 2002, ter kmetom, ki so pridobili proizvodne kvote med obdobjem od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005. Za izplačilo pomoči veljajo naslednji pogoji:

Člen 110l

Znesek

1.  Če se uporablja koeficient 0.6, ki izhaja iz uporabe koeficienta 0.4 iz Priloge VII(I), je najvišji znesek celotne pomoči, vključno z zneski, ki se prenesejo na Sklad skupnosti za tobak iz člena 110m, naslednji:

Če se države članice odločijo, da zmanjšajo koeficient 0,6, se najvišji znesek pomoči iz zgornje preglednice in iz Priloge VIII prilagodi v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 110m

Prenos sredstev na Sklad Skupnosti za tobak

Znesek, ki za koledarsko leto 2006 znaša 4 % in za koledarsko leto 2007 5 % pomoči, dodeljene v skladu s tem poglavjem, se uporabi za financiranje informativnih akcij v okviru Sklada Skupnosti za tobak iz člena 13 Uredbe (ES) št. 2075/92.

POGLAVJE 10d

POMOČ NA POVRŠINO ZA HMELJ

Člen 110n

Področje uporabe

Pomoč se dodeli kmetom, ki proizvajajo hmelj iz oznake KN 1210, pod pogoji iz tega poglavja.

Člen 110o

Upravičenost do pomoči

Osnovne površine so površine, ki:

▼B

POGLAVJE 11

PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

Člen 111

Področje uporabe

V primeru uporabe člena 67 države članice letno odobrijo premije ali dodatna plačila kmetom, ki redijo ovce in koze pod pogoji, predvidenimi s tem poglavjem, če ni določeno drugače.

Člen 112

Opredelitve

V tem poglavju se uporabljata naslednji opredelitvi:

Člen 113

Premije za ovce in koze

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi ovce, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo ovc samic (premija za ovce).

2.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi koze, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo koz (premija za koze). Ta premija se dodeli kmetom na specifičnih območjih, kjer sta pri proizvodnji izpolnjeni dve merili:

Seznam takšnih območij se določi ob uporabi postopka, navedenega v členu 144(2).

3.  Premija za ovce in premija za koze se dodelita v obliki letnega plačila na upravičeno žival na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja. Minimalno število živali, v zvezi s katerimi se vloži zahtevek za premijo, določi država članica. Ta minimum ne sme biti manjši od 10 oziroma večji od 50.

4.  Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode, ki temeljijo na ovčjem mleku, pa znaša premija na ovco 16,8 EUR.

5.  Znesek premije na kozo je 16,8 EUR.

Člen 114

Dodatna premija

1.  Dodatna premija se plača kmetom na območjih, kjer pomeni vzreja ovc in koz tradicionalno dejavnost ali pomembno prispeva k podeželskemu gospodarstvu. Države članice opredelijo ta območja. V vsakem primeru se dodatna premija odobri kmetu, čigar kmetijsko gospodarstvo ima na območjih z omejenimi možnostmi, opredeljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, vsaj 50 odstotkov zemljišča, ki se uporablja za kmetijstvo.

2.  Dodatna premija se odobri tudi kmetu, ki izvaja sezonsko selitev živali, če:

3.  Znesek dodatne premije se določi na 7 EUR na ovco in kozo. Dodatna premija se odobri pod enakimi pogoji, kakor so določeni za dodeljevanje premije za ovce in koze.

Člen 115

Skupne določbe

1.  Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu prek minimalnega obdobja, ki se določi v skladu s postopkom, navedenim v členu 144(2).

▼M2

2.  Ko začne veljati Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora biti žival, da je upravičena do premije, identificirana in registrirana v skladu s temi pravili.

▼B

Člen 116

Individualne omejitve

1.  1. januarja 2005 se individualna zgornja meja na kmeta, navedena v členu 113(3), izenači s številom pravic do premije, ki jih je kmet imel na dan 31. decembra 2004 v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti.

▼M3

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 4 ter da se lahko ohranijo nacionalne rezerve iz člena 118.

Razen v primerih, kadar se uporablja člen 143b, nove države članice dodelijo individualne zgornje meje za proizvajalce in ustanovijo nacionalne rezerve iz skupnega števila pravic do premije, namenjenih vsaki izmed teh novih držav članic iz odstavka 4, najkasneje eno leto po datumu pristopa.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnih plačil na površino po členu 143b in kadar se uporablja člen 67, se najkasneje do konca prvega leta uporabe sheme enotnih plačil dodelijo individualne zgornje meje za proizvajalce in ustanovi nacionalna rezerva iz drugega pododstavka.

▼B

3.  Pravice do premije, ki so bile umaknjene v skladu z ukrepom, sprejetim v skladu z odstavkom 2, se ukinejo.

▼M3

4.  Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

▼B

Člen 117

Prenos pravic do premije

1.  Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo.

2.  Kmet tudi lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

V primeru prenosa pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic do premije, ki ne presega 15 odstotkov, brez nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri se nahaja njegovo kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

Države članice lahko pridobijo pravice do premije od kmetov, ki se prostovoljno strinjajo, da bodo v celoti ali delno predali svoje pravice. V tem primeru se lahko plačila za pridobitev takšnih pravic takšnim kmetom plačajo ali iz državnih proračunov ali pa v skladu z določili pete alinee člena 119(2).

Z odstopanjem od odstavka 1 in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko države članice določijo, da v primeru prodaje ali drugačnega prenosa kmetijskega gospodarstva opravi prenos pravic posrednik nacionalne rezerve.

3.  Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe, da se izognejo umiku pravic do premije iz občutljivih območij ali regij, kjer je ovčjereja še posebej pomembna za lokalno gospodarstvo.

4.  Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

Člen 118

Nacionalna rezerva

1.  Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premije.

2.  Vsaka pravica do premije, ki se umakne v skladu s členom 117(2) ali z drugimi določbami Skupnosti, se doda nacionalni rezervi.

3.  Države članice lahko dodelijo pravice do premije kmetom v okviru meja svojih nacionalnih rezerv. Pri dodeljevanju dajejo prednost zlasti novincem, mladim kmetom ali drugim prednostnim kmetom.

Člen 119

Dodatna plačila

1.  V primeru uporabe člena 71 države članice letno plačujejo dodatna plačila, katerih celotni obseg je enak zneskom, določenim v odstavku 3 tega člena.

Države članice se lahko odločijo dopolniti celotni obseg, določen v odstavku 3 tega člena, tako da znižajo zneske plačil, navedene v členu 113. Znižanje zneskov, ki se lahko uporablja na regionalni osnovi, ne sme presegati enega eura.

Plačila se izvršujejo letno v skladu z objektivnimi merili, ki zlasti vključujejo ustrezne proizvodne strukture in pogoje, ter na način, ki zagotavlja enako obravnavanje proizvajalcev ter preprečevanje izkrivljanje trga in konkurence. Takšna plačila tudi ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen. Lahko se izvršijo na regionalni osnovi.

2.  Plačila lahko še zlasti vključujejo naslednje:

▼M3

3.  Uporabljajo se naslednji skupni zneski:

▼M3

4.  V novih državah članicah se skupni zneski uporabljajo v skladu z razporedom povečanj iz člena 143a.

▼B

Člen 120

Zgornje meje

Vsota zneskov vsake premije ali dodatnega plačila, ki se zahteva, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2).

Če celoten znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

POGLAVJE 12

PLAČILA ZA GOVEDO IN TELETA

Člen 121

Področje uporabe

V primeru uporabe člena 68 države članice pod pogoji, določenimi v tem poglavju, razen če ni določeno drugače, odobrijo pomoč ali pomoči, ki jo(jih) je zadevna država članica izbrala v skladu z navedenim členom.

Člen 122

Opredelitve

V tem poglavju:

Člen 123

Posebna premija

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo moškega spola, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do posebne premije. Ta premija se odobri v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmetijsko gospodarstvo v okviru omejitev regionalnih zgornjih meja za največ 90 živali za vsako starostno obdobje, navedeno v odstavku 2.

2.  Posebna premija se odobri največ:

3.  Da postane upravičena do posebne premije:

4.  Če v določeni regiji skupno število bikov, starejših od devet mesecev, in volov v starosti od devet do dvajset mesecev, za katere je bil vložen zahtevek in ki zadovoljujejo pogoje za dodelitev posebne premije, presega regionalno zgornjo mejo, navedeno v odstavku 8, se število vseh upravičenih živali iz odstavkov 2(a) in (b) na kmeta za zadevno leto sorazmerno zmanjša.

V smislu tega člena pomeni „regionalna zgornja meja“ število živali, ki so v regiji in na koledarsko leto upravičene do koristi, ki jih prinaša posebna premija.

5.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4, (se) lahko države članice:

6.  Države članice se lahko odločijo, da bodo posebno premijo odobrile ob zakolu. V tem primeru se za bike starostno merilo, navedeno v odstavku 2(a), nadomesti z minimalno maso klavnega trupa, ki je 185 kilogramov.

Premija se plača ali vrne kmetom.

Združenemu kraljestvu se odobri, da v Severni Irski uporabi sistem dodeljevanja posebne premije, ki se razlikuje od sistema, uporabljenega na preostalem delu njegovega ozemlja.

7.  Znesek posebne premije se določi pri:

▼M3

8.  Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

▼B

Člen 124

Izvensezonska premija

1.  V primeru uporabe člena 71, kadar v državi članici število volov:

so lahko kmetje na podlagi zahtevka upravičeni do dodatne premije k posebni premiji (izvensezonska premija). Vendar če se oba zgoraj navedena sprožitvena odstotka dosežeta na Irskem ali v Severni Irski, se premija uporabi na Irskem in v Severni Irski.

Za uporabo tega člena v Združenem kraljestvu se Severna Irska šteje za ločeno enoto.

2.  Znesek te premije znaša:

3.  Kadar se odstotek iz odstavka 1(b) ne doseže ob upoštevanju predzadnjega stavka odstavka 1, se lahko države članice, katerih kmetje so predhodno prejeli izvensezonsko premijo, odločijo, da to premijo odobrijo v višini 60 % zneskov, določenih v odstavku 2.

V tem primeru zadevna država članica:

Za uporabo tega ukrepa se Irska in Severna Irska pri izračunu odstotka iz odstavka 1(a) in torej tudi pri upravičenosti do premije štejeta za eno enoto.

4.  Da bi ugotovili, ali so bili odstotki iz tega člena preseženi, je treba upoštevati zakole, opravljene v drugem letu pred tistim, v katerem je bila žival, ki izpolnjuje pogoje za premijo, zaklana.

Člen 125

Premija za krave dojilje

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo krav dojilj (premija za krave dojilje). Dodeli se v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja.

2.  Premija za krave dojilje se dodeli kateremu koli kmetu:

če ima kmet v reji najmanj šest zaporednih mesecev od dneva, ko vloži zahtevek, tako število krav dojilj, da to znaša najmanj 60 % števila, in tako število telic, da ne presega 40 % števila, za katero se je zahtevala premija.

Da bi ugotovili, koliko živali izpolnjuje pogoje v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, se na podlagi prejemnikove individualne referenčne količine, kot je opredeljena v členu 95(2), in povprečne mlečnosti ugotavlja, ali krave spadajo v čredo dojilj ali v mlečno čredo.

3.  Upravičenost kmetov do premije je omejena z uporabo individualne zgornje meje, kot je opredeljena v členu 126.

4.  Za upravičeno žival znaša znesek premije 200 EUR.

5.  V primeru uporabe člena 68(a)(i) lahko države članice odobrijo dodatno nacionalno premijo za krave dojilje do največ 50 EUR na žival, če to ne povzroča diskriminacije med živinorejci zadevne države članice.

Za kmetijska gospodarstva v regiji, kot je opredeljena v členih 3 in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih ( 41 ), se prvih 24,15 EUR na žival te dodatne premije financira iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

Za kmetijska gospodarstva kjer koli na ozemlju države članice, če ima populacija goved v zadevni državi članici visok delež krav dojilj, tj. vsaj 30 % celotnega števila krav, in če vsaj 30 % zaklanega goveda moškega spola pripada razredoma konformacije S in E, financira Jamstveni oddelek EKUJS dodatno premijo v celoti. Vsaka prekoračitev teh odstotkov se ugotavlja na podlagi povprečja dveh let pred tistim, za katero se odobri premija.

6.  Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo in pripadajo čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa.

Člen 126

Individualna zgornja meja za krave dojilje

▼M3

1.  Pomoč se dodeli vsakemu kmetu, ki ima krave dojilje, do individualnih zgornjih mej, določenih v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1254/1999 ali drugim pododstavkom odstavka 2.

2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 5 ter da se lahko ohranijo nacionalne rezerve iz člena 128.

Razen v primerih, kadar se uporablja člen 143b, nove države članice dodelijo individualne zgornje meje za proizvajalce in ustanovijo nacionalne rezerve iz skupnega števila pravic do premije, namenjenih vsaki izmed teh novih držav članic iz odstavka 5, najkasneje eno leto po datumu pristopa.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino po členu 143b in kadar se uporablja člen 68(2)(a)(i), se najkasneje do konca prvega leta uporabe sheme enotnih plačil dodelijo individualne zgornje meje za proizvajalce in ustanovi nacionalna rezerva iz drugega pododstavka.

▼B

3.  Kadar zahteva prilagoditev iz odstavka 2 znižanje individualnih zgornjih mej, ki jih imajo kmetje, se prilagoditev izvede brez kompenzacijskega plačila in mora odločitev temeljiti na objektivnih merilih, ki vključujejo zlasti:

4.  Pravice do premij, ki so bile odvzete skladno z ukrepom, predvidenim v odstavku 2, se ukinejo.

▼M3

5.  Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

▼B

Člen 127

Prenos pravic do premij za krave dojilje

1.  Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije za krave dojilje na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo. Prav tako lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

Pri prenosu pravic do premij brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic, ki ne presega 15 odstotkov, vrne brez kompenzacijskega plačila nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

2.  Države članice:

3.  Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, dovolijo začasne prenose dela pravic do premij, ki jih kmet imetnik ne namerava izkoristiti.

Člen 128

Nacionalna rezerva pravic do premij za krave dojilje

1.  Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premij za krave dojilje.

2.  Vsakršne pravice do premij, odvzete skladno s členom 127(1) ali drugimi predpisi Skupnosti, se dodajo v nacionalno rezervo brez poseganja v člen 126(4).

3.  Države članice uporabljajo svoje nacionalne rezerve, da bi v okviru omejitev navedenih rezerv dodelile pravice do premij zlasti novincem, mladim kmetom in drugim prednostnim kmetom.

Člen 129

Telice

1.  Z odstopanjem od člena 125(3) se lahko države članice, ki več kot 60 % krav dojilj in telic redijo na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999, odločijo, da vodijo dodelitev premije za krave dojilje ločeno za telice in ločeno za krave dojilje v okviru omejitev ločene nacionalne zgornje meje, ki jo postavi zadevna država članica.

Taka ločena nacionalna zgornja meja ne sme presegati 40 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice, določene v členu 126(5). Navedena nacionalna zgornja meja se zniža za znesek, ki je enak ločeni nacionalni zgornji meji. Kadar v državi članici, ki uporablja možnost, predvideno v tem odstavku, skupno število telic, za katere je bil vložen zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev premije za krave dojilje, presega ločeno nacionalno zgornjo mejo, se število upravičenih telic na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

2.  Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo.

Člen 130

Klavna premija

1.  Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih je treba določiti.

Klavna premija se lahko dodeli za naslednje živali:

če jih je kmet redil določeno obdobje, ki ga je treba določiti.

2.  Znesek premije znaša:

3.  Nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) tega odstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici, h kateremu se prištejejo živali, izvožene v tretje države, po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela.

▼M3

Za nove države članice so nacionalne zgornje meje, kot sledi:

▼B

4.  Kadar v neki državi članici skupno število živali, za katere je bil poslan zahtevek za eno od dveh skupin živali, opredeljenih v točki (a) ali (b) odstavka 1, in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev klavne premije, presega nacionalno zgornjo mejo, predpisano za navedeno skupino, se število vseh upravičenih živali iz navedene skupine na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

Člen 131

Obremenitev

1.  V primeru uporabe člena 71 je skupno število živali, ki izpolnjujejo pogoje za posebno premijo in premijo za krave dojilje, omejeno z uporabo obremenitve na kmetijskem gospodarstvu na dve glavi velike živine (GVŽ) na hektar in koledarsko leto. Od 1. januarja 2003 znaša obremenitev 1,8 GVŽ. Ta obremenitev se izraža v GVŽ na enoto krmne površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za živali na gospodarstvu. Vendar je kmet izvzet iz uporabe obremenitve, če število živali, ki jih redi na svojem kmetijskem gospodarstvu in ki jih je treba upoštevati pri določitvi obremenitve, ni večje od 15 GVŽ.

2.  Pri določanju obremenitve na kmetijskem gospodarstvu je treba upoštevati:

Krmna površina zajema tudi površine v skupni uporabi in površine, na katerih je mešano gojenje.

Člen 132

Ekstenzifikacijsko plačilo

1.  V primeru uporabe člena 71 so kmetje, ki prejemajo posebno premijo in/ali premijo za krave dojilje, lahko upravičeni do ekstenzifikacijskega plačila.

2.  Ekstenzifikacijsko plačilo znaša 100 EUR na odobreno posebno premijo in premijo za krave dojilje, če je obremenitev na zadevnem kmetijskem gospodarstvu za zadevno koledarsko leto manjša ali enaka 1,4 GVŽ na hektar.

Vendar se lahko države članice odločijo, da odobrijo ekstenzifikacijsko plačilo v višini 40 EUR za obremenitev 1,4 GVŽ na hektar ali več in manj ali enako 1,8 GVŽ na hektar ter v znesku 80 EUR za obremenitev, ki je manjša od 1,4 GVŽ na hektar.

3.  Za namene uporabe odstavka 2:

„Pašnike“ opredelijo države članice. Opredelitev mora vsebovati vsaj merilo, da je pašnik travnik, ki se mu skladno z lokalno kmetijsko prakso prizna, da je namenjen za pašo goved in/ali ovc. To pa ne izključuje mešane uporabe pašnika v istem letu (paša, seno, travna silaža).

4.  Brez poseganja v zahteve glede obremenitve, določene v odstavku 2 tega člena, lahko kmetje v državah članicah, v katerih se več kot 50 % mleka proizvede na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/1999 in katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo na takih območjih, prejmejo ekstenzifikacijska plačila, kakor je določeno v navedenem odstavku, za krave molznice, ki jih redijo na teh območjih.

5.  V skladu s postopkom iz člena 144(2), Komisija po potrebi prilagodi zneske, določene v odstavku 2 tega člena, ob upoštevanju zlasti števila živali, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo za prejšnje koledarsko leto.

Člen 133

Dodatna plačila

1.  V primeru uporabe člena 71 države članice letno opravijo kmetom na svojem ozemlju dodatna plačila v skupni višini zneskov, določenih v odstavku 3 tega člena. Taka plačila se opravijo v skladu z objektivnimi merili, ki zlasti vključujejo zadevne proizvodne strukture in pogoje, ter na način, ki zagotavlja enako obravnavanje kmetov in preprečevanje izkrivljanja trga in konkurence. Poleg tega takšna plačila ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen.

2.  Dodatna plačila se opravijo v obliki plačil na glavo in/ali plačil na površino.

▼M3

3.  Uporabljajo se naslednji skupni zneski:

▼B

Člen 134

Plačila na glavo

1.  Plačila na glavo se lahko odobrijo za:

2.  Plačila na glavo se lahko odobrijo kot dodatni zneski na enoto klavne premije, kakor je določeno v členu 130, razen za teleta. V drugih primerih je odobritev plačil na glavo odvisna od:

3.  Posebne zahteve glede obremenitve se določijo:

Člen 135

Pogoji za plačilo na glavo

1.  Plačila na glavo za govedo moškega spola se lahko odobrijo na koledarsko leto za ne več kot je število živali v državi članici, ki je:

▼M3

▼B

Države članice lahko predvidijo tudi omejitev glav števila goveda moškega spola na kmetijsko gospodarstvo, ki ga država članica določi na nacionalni ali regionalni osnovi.

Upravičeni je samo govedo moškega spola, starejše od osem mesecev. Če se plačila na glavo izvedejo ob zakolu, lahko države članice določijo, da se ta pogoj nadomesti z najmanjšo maso klavnega trupa 180 kg.

2.  Plačila na glavo za krave dojilje in telice, ki izpolnjujejo pogoje za premijo za krave dojilje v skladu s členom 125(4) in členom 129, se lahko odobrijo samo kot dopolnilni znesek na premijsko enoto za kravo dojiljo, kakor je določeno v členu 125(4).

3.  Plačila na glavo za krave molznice se lahko odobrijo samo kot znesek na tono referenčne količine, upravičene do premije, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu, ki jo je treba določiti v skladu s členom 95(2).

Člen 134(2)(b) se ne uporablja.

4.  Plačila na glavo se za telice, razen tistih iz odstavka 2, lahko odobrijo na državo članico in koledarsko leto, in sicer za ne več kot za število telic, ki je enako povprečnemu številu zakolov telic v letih 1997, 1998 in 1999 po statistiki Eurostata za ta leta ali po katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za ta leta, ki jih prejme Komisija. ►M3  Referenčna leta za nove države članice so 2001, 2002 in 2003. ◄

Člen 136

Plačila na površino

1.  Plačila na površino se odobrijo na hektar trajnega pašnika:

2.  Površina trajnega travnika v regiji, za katerega se lahko odobrijo plačila na površino, ne sme presegati ustrezne regionalne osnovne površine.

Regionalne osnovne površine določijo države članice kot povprečno število hektarov trajnega travnika, ki je bil na voljo za rejo govedi v letih 1995, 1996 in 1997. ►M3  Referenčna leta za nove države članice so 1999, 2000 in 2001. ◄

3.  Najvišje plačilo na površino na hektar, ki se lahko odobri, vključno, odvisno od primera, s plačili na površino skladno s členom 96 ne sme presegati 350 EUR.

▼M3

Člen 136a

Pogoji uporabe v novih državah članicah

V novih državah članicah se skupni zneski iz člena 133(3) in maksimalno plačilo na površino na hektar v višini 350 evrov iz člena 136(3) uporabljajo v skladu z razporedom povečanj iz člena 143a.

▼B

Člen 137

Pošiljanje podatkov

Kakršne koli spremembe nacionalnih ureditev v zvezi z odobritvijo dodatnih plačil je treba poslati Komisiji najkasneje en mesec po njihovem sprejetju.

Člen 138

Skupne določbe

Da je žival upravičena do neposrednih plačil po tem poglavju, mora biti označena in registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000.

Člen 139

Zgornje meje

Vsota zneskov vsakega neposrednega plačila, zahtevanega po tem poglavju, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2) in ustreza sestavnemu delu vsakega od teh neposrednih plačil v zgornji meji iz člena 41. ►M3  Vendar v zvezi z novimi državami članicami zgornja meja, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), ustreza komponenti vsakega zadevnega neposrednega plačila v okviru zgornje meje iz člena 71c. ◄

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v navedenem letu sorazmerno zniža.

Člen 140

Prepovedane snovi v skladu z Direktivo 96/22/ES

1.  Kadar se v živali, ki pripada čredi goved kmeta, v skladu z določbami Direktive 96/23/ES ( 42 ) odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi 96/22/ES ( 43 ), ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po navedenem predpisu, vendar pa se uporabljajo nezakonito, ali kadar se na kmetovem kmetijskem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod oziroma snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi Sveta 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, je kmet za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov, predvidenih v tem poglavju.

Pri ponovni kršitvi se lahko dolžina obdobja izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila ponovna kršitev odkrita.

2.  Če lastnik ali imetnik živali ovira delo med inšpekcijskimi pregledi in med jemanjem vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi, ali med izvajanjem raziskav in pregledov, predvidenih v skladu z Direktivo 96/23/ES, se uporabijo kazni, predvidene v odstavku 1 tega člena.

POGLAVJE 13

POMOČ ZA ZRNATE STROČNICE

Člen 141

Področje uporabe

V primeru uporabe člena 71 zadevne države članice odobrijo pomoč za proizvodnjo naslednjih zrnatih stročnic:

Člen 142

Pomoč

1.  Pomoč se odobri za tržno leto za proizvodnjo zrnatih stročnic, ki jih zajema člen 141. Tržno leto traja od 1. julija do 30. junija.

Orna parcela, ki je predmet zahtevka za pomoč na hektar v okviru sistema, financiranega v skladu s členom 1(2)(b) Uredbe (ES) št. 1258/1999, je izključena iz upravičenosti do plačila pomoči, predvidene s tem sistemom.

2.  Brez poseganja v člen 143 znaša pomoč na hektar posejane in požete površine 181 EUR na hektar.

▼M3

Člen 143

Zgornja meja

Znesek zahtevane pomoči ne sme presegati zgornje meje, določene s strani Komisije v skladu s členom 64(2), ki ustreza komponenti plačil na površino za stročnice iz Priloge VI v okviru nacionalne zgornje meje iz člena 41. Vendar v zvezi z novimi državami članicami zgornja meja, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), ustreza komponenti plačila na površino za stročnice iz Priloge VI v okviru nacionalne zgornje meje iz člena 71c.

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tem letu sorazmerno zmanjša.

▼

TITLE IVA

IMPLEMENTATION OF SUPPORT SCHEMES IN THE NEW MEMBER STATES

Article 143a

Introduction of support schemes

In the new Member States direct payments shall be introduced in accordance with the following schedule of increments expressed as a percentage of the then applicable level of such payments in the Community as constituted on 30 April 2004:

Article 143b

Single Area Payment scheme

1.  The new Member States may decide not later than the date of accession to replace the direct payments during the period of application referred to in paragraph 9 with a single area payment which shall be calculated according to paragraph 2.

2.  The single area payment shall be made once a year. It shall be calculated by dividing the annual financial envelope established according to paragraph 3 by the agricultural area of each new Member State established according to paragraph 4.

3.  For any new Member State, the Commission shall establish an annual financial envelope:

4.  The agricultural area of a new Member State under the single area payment scheme shall be the part of its utilised agricultural area which has been maintained in good agricultural condition at 30 June 2003, whether in production or not at that date, and, where appropriate, adjusted in accordance with the objective criteria to be set by that new Member State after approval by the Commission.

“Utilised agricultural area” shall mean the total area taken up by arable land, permanent grassland, permanent crops and kitchen gardens as established by the Commission (EUROSTAT) for its statistical purposes.

5.  For the purpose of granting payments under the single area payment scheme, all agricultural parcels corresponding to the criteria provided for in paragraph 4 shall be eligible.

The minimum size of eligible area per holding for which payments may be requested shall be 0,3 ha. However, any new Member State may decide, on the basis of objective criteria and after approval by the Commission, to set the minimum size at a higher level not exceeding 1 ha.

6.  There shall be no obligation to produce or to employ the factors of production. However, farmers may use the land referred to in paragraph 4 for any agricultural purpose. In the case of production of hemp falling within CN code 5302 10 00, Article 5a(2) of Council Regulation (EC) No 1251/1999 ( 44 ) and Article 7b of Commission Regulation (EC) No 2316/1999 ( 45 ) as well as Article 52(1) of this Regulation shall apply.

Any land benefiting from payments under the single area payment scheme shall be maintained in good agricultural condition compatible with the protection of the environment.

As from 1 January 2005 the application of Articles 3, 4, 6, 7 and 9 shall be optional for the new Member States insofar as these provisions relate to statutory management requirements.

7.  Where in a given year the single area payments in a new Member State would exceed its annual financial envelope, the national amount per hectare applicable in that new Member State shall be reduced proportionately by application of a reduction coefficient.

8.  The Community rules on the integrated system laid down respectively in Council Regulation (EEC) No 3508/92 ( 46 ), and in particular Article 2 thereof, and in Chapter 4 of Title II of this Regulation, and in particular Article 18, shall apply to the single area payment scheme to the extent necessary. Accordingly, any new Member State choosing this scheme shall:

The application of the single area payment scheme shall not in any way affect the obligation of any new Member State with regard to the implementation of Community rules on the identification and registration of animals as provided for by Council Directive 92/102/EEC ( 47 ) and Regulation (EC) No 1760/2000 of the European Parliament and of the Council ( 48 ).

9.  For any new Member State the single area payment scheme shall be available for a period of application until the end of 2006 with the possibility of renewal twice by one year at the new Member State's request. Subject to the provisions of paragraph 11, any new Member State may decide to terminate the application of the scheme at the end of the first or the second year of the period of application with a view to applying the single payment scheme. New Member States shall notify the Commission of their intention to terminate by 1 August of the last year of application.

10.  Before the end of the period of application of the single area payment scheme, the Commission shall assess the state of preparedness of the new Member State concerned to apply fully the direct payments.

In particular, by the end of the period of application of the single area payment scheme, the new Member State shall have taken all necessary steps to set up the integrated system as referred to in Article 18 for running properly the direct payments in the form then applicable.

11.  On the basis of its assessment, the Commission shall:

Before the end of the extended application period referred to in point (b), paragraph 10 shall apply.

Until the end of the 5 year period of application of the single area payment scheme (i.e. 2008), the percentage rate set out in Article 143a shall apply. If the application of the single area payment scheme is extended beyond that date pursuant to a decision taken under point (b), the percentage rate set out in Article 143a for the year 2008 shall apply until the end of the last year of application of the single area payment scheme.

12.  After the end of the period of application of the single area payment scheme, the direct payments shall be applied according to the relevant Community rules and on the basis of the quantitative parameters, such as base area, premium ceilings and Maximum Guaranteed Quantities (MGQ), specified in the Act of Accession ( 49 ) for each direct payment and subsequent Community legislation. The percentage rates set out in Article 143a for the relevant years shall subsequently apply.

13.  New Member States shall inform the Commission in detail of the measures taken to implement this Article and in particular the measures taken pursuant to paragraph 7.

Article 143c

Complementary national direct payments and direct payments

1.  For the purposes of this Article: “CAP-like national scheme” shall mean any national direct payment scheme applicable prior to the date of accession of the new Member States under which the support was granted to farmers in respect of production covered by one of the direct payments.

2.  The new Member States shall have the possibility, subject to authorisation by the Commission, of complementing any direct payments up to:

3.  Cyprus may complement direct aid paid to a farmer under any direct payments listed in Annex I up to the total level of support the farmer would have been entitled to receive in Cyprus in 2001.

The Cypriot authorities shall ensure that the total direct support the farmer is granted after accession in Cyprus under the relevant direct payment including all complementary national direct payments in no case exceeds the level of direct support the farmer would be entitled to receive under that direct payment in the relevant year in the Community as constituted on 30 April 2004.

The total amounts of complementary national aid to be granted shall be those indicated in Annex XII.

The complementary national aid to be granted shall be subject to any adjustments which may be rendered necessary by developments in the common agricultural policy.

The paragraphs 2 and 5 shall not apply to Cyprus.

4.  If a new Member State decides to apply the single area payment scheme, that new Member State may grant complementary national direct aid under the conditions referred to in paragraphs 5 and 8.

5.  In respect of the year 2004, the total amount per (sub)sector of complementary national aid granted in that year when applying the single area payment scheme shall be limited by a specific financial envelope per (sub)sector. This envelope shall be equal to the difference between:

In respect of any year as from 2005 the requirement to operate the above limitation by means of applying (sub)sector specific financial envelopes shall not apply. However, the new Member States shall retain the right to apply (sub)sector specific financial envelopes, provided that such a (sub)sector specific financial envelope may only relate to

6.  The new Member State may decide on the basis of objective criteria and after authorisation by the Commission, on the amounts of complementary national aid to be granted.

7.  The authorisation by the Commission shall:

8.  No complementary national payments or aid shall be granted for agricultural activities in respect of which direct payments are not foreseen in the Community as constituted on 30 April 2004.

9.  Cyprus may, in addition to the complementary national direct payments, grant transitional and degressive national aid until the end of 2010. This State aid shall be granted in a form similar to Community aid, such as decoupled payments.

Taking into account the nature and amount of national support granted in 2001, Cyprus may grant State aid to the (sub)sectors listed in Annex XIII and up to the amounts specified in that Annex.

The State aid to be granted shall be subject to any adjustments which may be rendered necessary by developments in the common agricultural policy. Should such adjustments prove necessary, the amount of the aid or the conditions for the granting thereof shall be amended on the basis of a decision by the Commission.

Cyprus shall submit an annual report to the Commission on the implementation of the State aid measures, indicating the aid forms and amounts per (sub)sector.

10.  Latvia may, in addition to the complementary national direct payments, grant transitional and degressive national aid until the end of 2008. This State aid shall be granted in a form similar to Community aid, such as decoupled payments.

Latvia may grant State aid to the (sub)sectors listed in Annex XIV up to the amounts specified in that Annex.

The State aid to be granted shall be subject to any adjustments which may be rendered necessary by developments in the common agricultural policy. Should such adjustments prove necessary, the amount of the aid or the conditions for the granting thereof shall be amended on the basis of a decision by the Commission.

Latvia shall submit an annual report to the Commission on the implementation of the State aid measures, indicating the aid forms and amounts per (sub)sector.

▼M4

NASLOV IVB

FINANČNI PRENOSI

Člen 143d

Finančni prenosi za prestrukturiranje v proizvodnih regijah bombaža

Od proračunskega leta 2007 dalje bo znesek v višini [22 milijonov] evrov, ki izhaja iz povprečnih izdatkov za bombaž v letih 2000, 2001 in 2002, na voljo za vsako posamezno koledarsko leto kot dodatna pomoč Skupnosti za ukrepe v proizvodnih regijah bombaža v okviru načrtovanja razvoja podeželja, ki se financira iz EKUJS, jamstveni oddelek, v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

Člen 143e

Finančni prenos za prestrukturiranje v proizvodnih regijah tobaka

Od proračunskega leta 2011 dalje bo znesek v višini 484 milijonov evrov, ki predstavlja 50 % triletnega povprečnega skupnega zneska pomoči v letih v letih 2000, 2001 in 2002 za subvencionirani tobak, na voljo kot dodatna pomoč Skupnosti za ukrepe v proizvodnih regijah tobaka v okviru načrtovanja razvoja podeželja, ki se financira iz EKUJS, jamstveni oddelek, v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, za tiste države članice, v katerih so proizvajalci v letih 2000, 2001 in 2002 prejeli pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 2075/92.

▼B

NASLOV V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 144

Upravljalni odbor za neposredna plačila

1.  Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.

2.  Kadar je navedeno sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je določeno na en mesec.

3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 145

Izvedbena pravila

V skladu s postopkom iz člena 144(2) se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje te uredbe. Vključujejo zlasti:

▼M3

▼

▼B

▼M3

▼B

▼M3

▼M4

▼M3

Člen 146

Pošiljanje informacij Komisiji

Države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, sprejetih za izvedbo te uredbe, in zlasti tistih v zvezi s členi 5, 13, 42, 58, 71d in 71e.

▼B

Člen 147

Spremembe uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001

Člen 148

Spremembe Uredbe (ES) št. 1868/94

Uredba (ES) št. 1868/94 se spremeni:

Člen 149

Spremembe Uredbe (ES) št. 1251/1999

Uredba (ES) št. 1251/1999 se spremeni:

Člen 150

Spremembe Uredbe (ES) št. 1254/1999

Uredba (ES) št. 1254/1999 se spremeni:

Člen 151

Spremembe Uredbe (ES) št. 1673/2000

Uredba (ES) št. 1673/2000 se spremeni:

▼M4

Člen 151a

Spremembe Uredbe (ES) št. 546/2002

Uredba (ES) št. 546/2002 se spremeni na naslednji način:

Člen 151b

Sprememba Uredbe (ES) št. 2075/92

v členu 13(1) se doda naslednja alinea:

▼B

Člen 152

Spremembe drugih uredb

Črtajo se naslednje določbe:

▼M4

▼B

Člen 153

Razveljavitve

1.  Uredba (EGS) št. 3508/92 se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za zahtevke za neposredna plačila v zvezi s koledarskim letom pred letom 2005.

2.  Uredba (ES) št. 1017/94 se razveljavi s 1. januarjem 2005.

3.  Uredba (ES) št. 1577/96 in Uredba (ES) št. 1251/1999 se razveljavita. Vendar se še naprej uporabljata za tržno leto 2004/2005.

4.  Uredba (ES) št. 1259/1999 se razveljavi s 1. majem 2004. Vendar se člena 2a in 11 Uredbe (ES) št. 1259/1999 ter, za namene uporabe navedenih členov, Priloga navedene uredbe še naprej uporabljajo do 31. decembra 2005. Poleg tega se členi 3, 4, 5 in, za namene uporabe navedenih členov, Priloga Uredbe (ES) št. 1259/1999, še naprej uporabljajo do 31. decembra 2004. ►  The simplified scheme referred to in Article 2a of that Regulation shall not apply to the new Member States. ◄

▼M4

4a.  Uredba Sveta (ES) št. 1051/2001 ( 68 ) se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za tržno leto 2005/2006.

4b.  Uredba (ES) št. 1098/98 se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja do 31. decembra 2005, če se država članica odloči, da uporabi shemo enotnega plačila po prehodnem obdobju za hmelj iz tretjega pododstavka člena 71(1) te uredbe.

▼B

5.  Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 154

Prehodne določbe za poenostavljeno shemo

Kadar država članica uporabi poenostavljeno shemo iz člena 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999, se uporabljajo naslednje določbe:

▼M3

Člen 154a

Prehodna ureditev za nove države članice

1.  Če so potrebni prehodni ukrepi, ki bi novim državam članicam olajšali prehod iz sheme enotnih plačil na površino na shemo enotnih plačil ter druge sheme pomoči iz naslovov III in IV, se ti ukrepi sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo med 1. majem 2004 in 30. junijem 2009 ter se ne uporabljajo po tem datumu. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino podaljša to obdobje.

▼B

Člen 155

Druge prehodne določbe

Nadaljnji ukrepi, potrebni za lažji prehod iz ureditve, predvidene v uredbah iz členov 152 in 153, na tisto, vzpostavljeno s to uredbo, zlasti tisti, ki so povezani z uporabo členov 4 in 5 ter Priloge k Uredbi (ES) št. 1259/1999 in člena 6 Uredbe (ES) št. 1251/1999 ter za prehod iz tistih določb, povezanih z načrti za izboljšanje iz Uredbe (EGS) št. 1035/72, na določbe iz členov83 do 87 te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe. Uredbe in členi iz členov 152 in 153 se še naprej uporabljajo, da se določijo referenčni zneski iz Priloge VII.

▼M4

Člen 155a

Komisija do 31. decembra 2009 Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe v zvezi z bombažem, oljčnim oljem, namiznimi oljkami in oljčnimi nasadi, tobakom ter hmeljem, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.

▼B

Člen 156

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od začetka njene veljavnosti z naslednjimi izjemami:

▼M4

▼B

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M8

PRILOGA I

Seznam shem podpore, ki izpolnjujejo merila iz člena 1

▼M4

PRILOGA II

Nacionalne zgornje meje iz člena 12(2)

▼B

PRILOGA III

Predpisane zahteve ravnanja, navedene v členih 3 in 4

PRILOGA IV

Dobri kmetijski in okoljski pogoji, navedeno v členu 5

▼M4

PRILOGA V

Združljive sheme pomoči iz člena 26

▼M8

PRILOGA VI

Seznam neposrednih plačil v povezavi z enotnim plačilom iz člena 33

▼B

PRILOGA VII

Izračun referenčnega zneska, navedenega v členu 37

A.   Pomoč na površino

B.   Izplačilo za krompirjev škrob

Kadar kmet prejme plačilo za krompirjev škrob, se znesek izračuna tako, da se število ton, za katero je tako plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z 44,22 EUR na tono krompirjevega škroba. Države članice izračunajo število hektarjev, ki so vključeni v izračunu enotnega izplačila, sorazmerno s številom ton proizvedenega krompirjevega škroba, za katero je bila pomoč, predvidena v členu 8(2) Uredbe (EGS) št. 1766/92, odobrena za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi števila hektarjev, ki jih zajema pogodba o pridelavi v referenčnem obdobju, ki ga sporočijo države članice.

C.   Premije in dodatki za živino

Kadar kmet prejme premije in/ali dodatke za živino, se znesek izračuna tako, da se število določenih živali, za katere je tako plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z zneski na glavo, določenimi za koledarsko leto 2002 z ustreznimi členi, navedenimi v Prilogi VI, ob upoštevanju uporabe člena 4(4), člena 7(2) in člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 ali člena 8(3) Uredbe (ES) št. 2529/2001.

Z odstopanjem od člena 38 se pri dodatnih plačilih za koze in ovce, ki se odobrijo na podlagi prve, druge in četrte alinee člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2529/2001, povprečje izračuna na podlagi števila živali, za katere je bilo plačilo odobreno v koledarskem letu 2002.

Vendar pa se plačila v skladu s členom 4(2) drugega pododstavka Uredbe (ES) št. 1254/1999 ne upoštevajo.

Poleg tega z odstopanjem od člena 38 v primeru uporabe člena 32(11) in (12) Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999 in člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1458/2001 število živali, za katere je plačilo odobreno v letu, ko so bili uporabljeni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri izračunu referenčnega zneska, ni višje od povprečja števila živali, za katere je bilo odobreno plačilo v letu/letih, ko se taki ukrepi niso uporabljali.

D.   Posušena krma

Kadar kmet dobavi krmo v okviru pogodbe, določene v členu 9(c) Uredbe ES !!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώt. 603/95, ali prijave povr!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώin skladno s členom 10 iste uredbe, dr!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώave članice izračunajo znesek, ki se vključi v referenčni znesek, sorazmerno s !!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώtevilom ton proizvedene posu!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώene krme, za katero je bila odobrena pomoč, določena v členu 3 te uredbe, za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev naslednjih zgornjih meja, izra!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώenih v milijonih EUR.

Države članice izračunajo število hektarjev, ki se vključijo v izračun referenčnih zneskov, sorazmerno s številom ton proizvedene posušene krme, za katero je bila odobrena pomoč, določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 603/95, za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi števila hektarjev, ki ga zajema pogodba o pridelavi ali prijava površin v referenčnem obdobju, ki ga sporočijo države članice.

E.   Regionalne pomoči

V zadevnih regijah se naslednji zneski vključijo v izračun referenčnega zneska:

F.   Pomoči za seme

Kadar je kmet prejel pomoč za proizvodnjo semen, se znesek izračuna tako, da se število ton, za katero je plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z zneskom na tono, določeno pri uporabi člena 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71. Države članice izračunajo število hektarjev, ki se vključi v izračun enotnega plačila, sorazmerno s površino, sprejeto za certifikacijo, za katero je bila določena pomoč v členu 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71 v vsakem letu referenčnega območja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi celotne površine, sprejete za certifikacijo, kot je sporočeno Komisiji skladno z Uredbo (EGS) št. 3083/73. Ta celotna površina ne vsebuje površine, sprejete za certifikacijo za riž (Oryza sativa L.), piro (Triticum spelta L.), ter vlakna in lan za olje (Linum usitatissimum L.) ter konopljo (Cannabis sativa L.), ki so že prijavljene za poljščine.

▼M4

G.   Bombaž

Če kmet prijavi površine, zasajene z bombažem, države članice izračunajo znesek, katerega je treba vključiti v referenčni znesek z množenjem števila hektarjev (z do dvema decimalnima mestoma), na katerih se je proizvajal bombaž, v zvezi s katerim je dodeljena pomoč v skladu z odstavkom 3 Protokola št. 4 o bombažu ( 69 ) v vsakem referenčnem obdobju, z naslednjimi zneski na hektar:

H.   Oljčno olje

Če je kmet prejel pomoč za proizvodnjo oljčnega olja, se znesek izračuna z množenjem števila ton, v zvezi s katerimi je to plačilo izvršeno v referenčnem obdobju (tj. za vsako izmed tržnih let 1999/2000, 2000/2001, 2001/2002 in 2002/2003), z ustreznim zneskom na enoto pomoči, ki je izražen v evrih na tono, kakor je določeno v uredbah (ES) št. 1415/2001 ( 70 ), (ES) št. 1271/2002 ( 71 ), (ES) št. 1221/2003 ( 72 ) in ►M7  (ES) št. 1299/2004 ( 73 ) ◄ , ter pomnoži s koeficientom 0,6. Vendar se lahko države članice do 1. avgusta 2005 odločijo, da povišajo ta koeficient. Ta koeficient se ne uporablja za kmete, katerih povprečno število hektarov po GIS za oljke v referenčnem obdobju je manjše kakor 0,3, izključujoč število hektarov po GIS za oljke, ki ustreza dodatnim drevesom, posajenim po 1. maju 1998 izven katerega koli odobrenega programa sajenja. Število hektarov po GIS za oljke se izračuna ob uporabi skupne metode, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 144(2), ter na podlagi podatkov iz geografskega informacijskega sistema za pridelovanje oljk.

Če se plačila pomoči med referenčnim obdobjem izvedejo z uporabo ukrepov iz člena 2(3) Uredbe (EGS) št. 1638/98 ( 74 ), se izračun iz tretjega pododstavka prilagodi na naslednji način:

Države članice izračunajo število hektarov, ki jih je treba vključiti v izračun enotnega plačila, kot število hektarov po GIS za oljke, ob uporabi skupne metode, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 144(2), ter na podlagi podatkov iz geografskega informacijskega sistema za pridelovanje oljk, razen števila hektarov po GIS za dodatna drevesa, posajena izven odobrenega programa sajenja po 1. maju 1998, izključujoč Ciper in Malto, v zvezi s katerima velja datum 31. december 2001.

I.   Surovi tobak

Če je kmetu izplačana premija za tobak, se znesek, ki ga je treba vključiti v referenčni znesek, izračuna z množenjem triletnega povprečja števila kilogramov, v zvezi s katerimi je to plačilo dodeljeno, s ponderiranim triletnim povprečjem zneska pomoči, dodeljenega na kilogram, upoštevajoč skupno količino surovega tobaka vseh sortnih skupin, ter pomnoži s koeficientom 0,4. Države članice se lahko odločijo, da povečajo ta koeficient.

Od leta 2010 je ta koeficient 0,5.

Število hektarjev, ki jih je treba vključiti v izračun enotnega plačila, ustreza površini, navedeni v evidentiranih pogodbah o pridelavi, v zvezi s katero je odobreno plačilo premije v vsakem posameznem letu v referenčnem obdobju in v mejah osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi skupne površine, o kateri je Komisija obveščena v skladu s točko 1.3 Priloge 1 k Uredbi Komisije (ES) št. 2636/1999 ( 75 ).

Če se plačila pomoči med referenčnim obdobjem izvedejo z uporabo ukrepov iz člena 50 Uredbe (EGS) št. 2848/98, se izračun iz tretjega pododstavka prilagodi na naslednji način:

J.   Hmelj

Če je kmet prejel pomoč na površino za hmelj ali začasno mirovanje, države članice izračunajo zneske, ki jih je treba vključiti v referenčni znesek, z množenjem števila hektarov (z do dvema decimalnima mestoma), v zvezi s katerimi je plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobju, z zneskom v višini 480 evrov na hektar.

▼M4

PRILOGA VIII

Nacionalne zgornje meje iz člena 41

PRILOGA VIIIA

Nacionalne zgornje meje iz člena 71c

Zgornje meje se izračunajo ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 143a in jih zato ni treba zmanjšati.

▼B

PRILOGA IX

Seznam poljščin, navedenih v členu 66

PRILOGA X

Tradicionalna proizvodna območja za trdo pšenico, navedeno v členu 74

GRČIJA

Nomoi (prefekture) naslednjih regij

ŠPANIJA

Province

AVSTRIJA

Panonija:

FRANCIJA

Regije

Departmaji ( 76 )

ITALIJA

Regije

PORTUGALSKA

Okrožja

▼M3

CIPER

MADŽARSKA

Regije

▼B

PRILOGA XI

Seznam vrst semen, navedenih v členu 99

▼M3

PRILOGA XIA

Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 99(3)