–

za A. M. A. Chołub, adwokat,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za belgijsko vlado S. Baeyens in P. Cottin, agenta,

–

za dansko vlado J. Nymann-Lindegren, M. S. Wolff in P. Z. L. Ngo, agenti,

–

za grško vlado L. Kotroni, S. Charitaki in S. Papaioannou, agentke,

–

za litovsko vlado K. Dieninis in K. Juodelytė, agenta,

–

za nizozemsko vlado M. Bulterman in M. Noort, agentki,

–

za Evropsko komisijo M. Jáuregui Gómez in B. Sasinowska, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 19(1)(f) in člena 19(2) Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL 2009, L 342, str. 59).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med A. M. in E. M. v zvezi z odstopom od pogodbe o nakupu kozmetičnih izdelkov, sklenjene med tema strankama.

3

V uvodnih izjavah 3, 4, 6, 7, 9 in 46 Uredbe št. 1223/2009 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

4

S to uredbo so v skladu z njenim členom 1 uvedena pravila, s katerimi morajo biti skladni vsi kozmetični izdelki, dostopni na trgu, da se zagotovita delovanje notranjega trga in visoka raven varovanja zdravja ljudi.

5

V členu 2(1)(a) navedene uredbe je „kozmetični izdelek“ opredeljen kot „kater[a] koli snov ali zmes, namenjen[a] stiku z zunanjimi deli človeškega telesa (povrhnjico, lasiščem, nohti, ustnicami in zunanjimi spolnimi organi) ali z zobmi in sluznico ustne votline zaradi izključno ali predvsem njihovega čiščenja, odišavljenja, spreminjanja njihovega videza, njihovega varovanja, ohranjanja v dobrem stanju ali korekcije telesnega vonja“.

6

Člen 3 Uredbe št. 1223/2009, naslovljen „Varnost“, določa:

„Kozmetični izdelek, ki je dostopen na trgu, je varen za zdravje ljudi, če je uporabljen pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, zlasti ob upoštevanju:

[…]“

7

Poglavje VI te uredbe, naslovljeno „Informacije za potrošnike“, vsebuje člene od 19 do 21 te uredbe. Člen 19 navedene uredbe, naslovljen „Označevanje“, določa:

„1.   Brez poseganja v druge določbe tega člena so kozmetični izdelki dostopni na trgu samo, če so na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov naslednje informacije v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi:

[…]

[…]

[…]

2.   Kadar iz praktičnih razlogov ni mogoče navesti informacij iz točk (d) in (g) odstavka 1, kot je določeno, se uporablja naslednje:

3.   Pri milih, kopalnih kroglicah in drugih majhnih izdelkih, pri katerih iz praktičnih razlogov ni mogoče, da bi bile informacije navedene v točki (g) odstavka 1, na etiketi, nalepki, traku ali kartici ali na priloženem listku, se te informacije navedejo na obvestilu v neposredni bližini zbirnega mesta (posode, škatle, itd…), na katerem se kozmetični izdelek prodaja.

4.   Za kozmetične izdelke, ki niso predpakirani, ki so pakirani na kraju prodaje na zahtevo kupca ali pa so predpakirani za takojšnjo prodajo, države članice sprejmejo predpise za navedbo informacij, predvidenih v odstavku 1.

5.   Jezik, v katerem so navedene informacije iz točk (b), (c), (d) in (f) odstavka 1 in iz odstavkov (2), (3) in (4), se določi z zakonodajo države članice, v kateri je izdelek dostopen končnemu uporabniku.

[…]“

8

Člen 20 Uredbe št. 1223/2009, naslovljen „Navedbe na izdelkih“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Kozmetičnim izdelkom se pri označevanju, dostopnosti na trgu in oglaševanju ne sme z uporabo besedil, imen, blagovnih znamk, slik ter simboličnih in drugih oznak pripisovati značilnosti ali funkcij, ki jih v resnici nimajo.

2.   Komisija, ob sodelovanju z državami članicami, pripravi akcijski načrt glede navedb, ki se uporabljajo, in določi prednostne naloge za določitev skupnih meril za utemeljitev uporabe navedbe.

[…]“

9

V Prilogi VII k tej uredbi, naslovljeni „Simboli, uporabljeni na sekundarni/primarni embalaži“, je določeno:

„1. Napotilo na priložene ali pripete informacije

[…]“

10

Člen 2 ustawa o kosmetykach (zakon o kozmetičnih izdelkih) z dne 30. marca 2001 (Dz. U. št. 42, pozicija 473) v različici, ki je veljala na dan sklenitve prodajne pogodbe iz postopka v glavni stvari (Dz. U. iz leta 2013, pozicija 475), določa:

„1.   V smislu tega zakona kozmetični izdelek pomeni katero koli kemično snov ali zmes, namenjeno stiku z zunanjimi deli človeškega telesa – koža, lasje in dlake, ustnice, nohti, zunanji spolni organi, zobje in sluznica ustne votline – zaradi izključno ali predvsem njihovega čiščenja, nege, varovanja, odišavljenja, spreminjanja videza telesa ali izboljšanja njegovega vonja.

2.   Minister za zdravje z uredbo določi kategorije najbolj razširjenih kozmetičnih izdelkov glede na merila, opredeljena v odstavku 1.“

11

Člen 6 tega zakona določa:

„1.   Posamična embalaža kozmetičnega izdelka mora biti vidno in čitljivo označena tako, da označbe ni mogoče zlahka odstraniti.

2.   Ob upoštevanju določb iz odstavka 3 mora označba embalaže kozmetičnega izdelka, podana na primarni in posamični sekundarni embalaži, vsebovati te informacije:

[…]

[…]

[…]

4.   Informacije iz odstavka 2, točka 8, je mogoče navesti le na sekundarni embalaži kozmetičnega izdelka.

[…]

6.   Če zaradi velikosti ali oblike sekundarne embalaže na njej ni mogoče podati navedb v zvezi z opozorili iz odstavka 2, točki 5 in 8, se te lahko navedejo na priloženem listku, etiketi, traku ali kartici. V tem primeru mora biti na primarni ali sekundarni embalaži posamičnega kozmetičnega izdelka povzetek teh podatkov ali grafični znak, ki označuje, da so te informacije priložene.

7.   Če navedb iz odstavka 2, točka 8, zaradi velikosti ali oblike sekundarne embalaže ni mogoče podati na priloženem listku, etiketi, traku ali kartici, morajo biti nameščene neposredno na primarni embalaži ali morajo biti v prostoru, v katerem se kozmetični izdelek ponuja na prodaj in do katerega ima kupec dostop.

8.   Kadar izdelek ni predpakiran kot komplet izdelkov, ampak se na prošnjo kupca zapakira na prodajnem mestu, ali kadar gre za predpakiran komplet izdelkov za takojšnjo prodajo, se informacije iz odstavka 2, točke 1, 2 in od 4 do 8, navedejo na primarni ali sekundarni embalaži, v kateri se izdelek ponudi v prodajo.

[…]“

12

Oseba A. M., ki je med drugim lastnica lepotnega salona, je pri osebi E. M., ki je distributerka kozmetičnih izdelkov ameriškega proizvajalca, kupila navedene izdelke.

13

Iz spisa, predloženega Sodišču, je natančneje razvidno, da je oseba A. M. sodelovala na izobraževanju, ki ga je pripravil trgovski zastopnik osebe E. M., nanašalo pa se je na izdelke, ki jih je tržila zadnjenavedena oseba. Na tem izobraževanju ji je bilo predstavljeno označevanje teh izdelkov in so ji bile pojasnjene značilnosti vsakega od njih. Navedeni zastopnik ji je predal dokumentacijo, ki je bila v ta namen sestavljena v poljščini, ter maloprodajne prospekte in izroček izobraževanja. Oseba A. M. je bila poleg tega obveščena, da gre za ameriške kozmetične izdelke, katerih sekundarna embalaža ne vsebuje informacij o njihovem delovanju v poljščini, temveč je na njej simbol, ki ponazarja roko z odprto knjigo kot napotilo na katalog, ki vsebuje vse informacije o teh izdelkih v poljščini.

14

Oseba A. M. je po tem izobraževanju 28. in 29. januarja 2016 od osebe E. M. kupila 40 maloprodajnih prospektov po ceni 0,01 poljskega zlota (PLN) na enoto (približno 0,002 EUR) in 10 katalogov podjetja po ceni 0,01 PLN na enoto ter različne kozmetične izdelke, in sicer kreme, maske in pudre v znesku 3184,25 PLN (711,61 EUR). Na embalaži izdelkov je bilo navedeno ime odgovorne osebe, izvirno ime kozmetičnega izdelka, njegova sestava, rok uporabnosti in serijska številka ter simbol, ki ponazarja roko z odprto knjigo kot napotilo na katalog v poljščini.

15

Oseba A. M. je odstopila od pogodbe o prodaji teh izdelkov zaradi napak prodane stvari, pri čemer je trdila, da na sekundarni embalaži ni informacije o namenu izdelka v poljščini, zaradi česar naj ga ne bi bilo mogoče identificirati in ugotoviti njegovih učinkov, saj te značilnosti niso jasno razvidne iz njegovega videza. Navedla je, da maloprodajni kozmetični izdelki, ki jih je prejela ob zadnji dobavi, na svoji sekundarni embalaži niso vsebovali informacij v poljščini, ki se zahtevajo v skladu s pravom, ki se na Poljskem uporablja za trgovino s kozmetičnimi izdelki, in sicer informacij, ki izhajajo iz člena 19(1)(f) in člena 19(5) Uredbe št. 1223/2009. Prav tako je trdila, da so bile informacije, ki se zahtevajo z zakonom, v poljščini vnesene le v katalog, ki ni povezan z izdelkom.

16

Oseba E. M. je zagotovila, da so bili izdelki označeni v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami in s členom 19 Uredbe št. 1223/2009. Tako je navedla, da je na izdelkih simbol, ki ponazarja roko z odprto knjigo, ki končnega uporabnika izdelka napotuje na navodilo, v tem primeru na katalog v poljščini, ki se posreduje z vsakim izdelkom. Pojasnila je, da je v tem katalogu – v poljščini – celotna predstavitev izdelkov in njihovih namenov, skupaj z navedbami o njihovih kontraindikacijah, načinu uporabe in sestavinah.

17

Oseba A. M. je pri Sąd Rejonowy dla m. st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi, Poljska) vložila tožbo za povračilo stroškov nakupa teh izdelkov. To sodišče je tožbo zavrnilo, ker oseba A. M. ni mogla dokazati, da ni vedela, da na izdelkih ni bilo informacij v poljščini. To sodišče je upoštevalo zlasti prejšnje sodelovanje strank, dejstvo, da se oseba A. M. ni predhodno sklicevala na napake blaga, in okoliščino, da je bil v tem primeru na sekundarni embalaži posamičnih izdelkov naveden simbol, ki napotuje na priložene informacije, pri čemer je bil namen zadevnega simbola izboljšati berljivost in komunikacijo s potrošnikom.

18

Oseba A. M. je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Sąd Okręgowy w Warszawie, XXIII Wydział Gospodarczy Odwoławczy (okrožno sodišče v Varšavi, 23. gospodarski pritožbeni oddelek, Poljska). Izpodbijala je zlasti presojo sodišča prve stopnje, v skladu s katero je katalog, na katerega se je napotovalo, pomenil pravilno označbo kozmetičnih izdelkov, ki so ji bili prodani, pri čemer je menila, da iz zbranih dokazov ni bilo jasno razvidno, da zahtevanih informacij ni bilo mogoče navesti na zadevnih izdelkih.

19

V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Warszawie, XXIII Wydział Gospodarczy Odwoławczy (okrožno sodišče v Varšavi, 23. gospodarski pritožbeni oddelek), prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

20

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 razlagati tako, da mora biti informacija o „namenu kozmetičnega izdelka“, ki mora biti v skladu s to določbo na primarni in sekundarni embalaži takega izdelka, taka, da potrošnika obvešča le o namenih uporabe izdelka, kot so navedeni v členu 2(1)(a) te uredbe – in sicer da se uporablja za čiščenje, odišavljenje, spreminjanje videza, varovanje, ohranjanje v dobrem stanju in korekcijo telesnega vonja – ali taka, da ga obvešča tudi o vseh namenih, ki omogočajo določitev posebnih značilnosti zadevnega izdelka.

21

V skladu s členom 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 so kozmetični izdelki dostopni na trgu samo, če je na primarni in sekundarni embalaži teh izdelkov v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi naveden „namen kozmetičnega izdelka, razen če je razviden iz njegovega videza“.

22

Za razlago izraza „namen kozmetičnega izdelka“ v smislu te določbe je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso poleg njenega besedila upoštevati tudi sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (sodba z dne 2. aprila 2020, kunsthaus muerz, C‑20/19, EU:C:2020:273, točka 28 in navedena sodna praksa).

23

Na prvem mestu, besedilo navedene določbe ne opredeljuje „namena kozmetičnega izdelka“. Ta izraz prav tako ni povzet v drugih določbah Uredbe št. 1223/2009.

24

V členu 2(1)(a) te uredbe je ta izdelek opredeljen z navedbo treh meril. Najprej je v njem določeno merilo v zvezi z naravo zadevnega izdelka, in sicer da mora iti za snov ali zmes snovi, nato merilo v zvezi z delom človeškega telesa, s katerim naj bi ta izdelek prišel v stik, in nazadnje merilo, ki se nanaša na namen uporabe navedenega izdelka (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2015, Colena, C‑321/14, EU:C:2015:540, točka 19).

25

Navedena določba glede tega zadnjega merila določa, da mora biti izključni ali glavni namen kozmetičnega izdelka, da bi bil opredeljen kot tak, čiščenje, odišavljenje, spreminjanje videza, varovanje ali ohranjanje v dobrem stanju delov telesa, naštetih v navedeni določbi, ali korekcija telesnega vonja.

26

Na drugem mestu je treba tako v zvezi z okvirom, v katerega se umešča člen 19(1) Uredbe št. 1223/2009, kot tudi s cilji, ki jim sledijo predpisi, katerih del je, navesti, da ta člen – ki je prvi v poglavju VI te uredbe, naslovljenem „Informacije za potrošnike“ – določa pravila označevanja, ki jih je treba upoštevati pri vseh kozmetičnih izdelkih, danih na trg Evropske unije.

27

Iz skupnega branja vseh določb Uredbe št. 1223/2009, zlasti njenega člena 1 v povezavi z njenima uvodnima izjavama 3 in 4, je razvidno, da se ta uredba nanaša na celovito harmonizacijo pravil v Uniji z namenom vzpostavitve notranjega trga za kozmetične izdelke ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi (glej v tem smislu sodbo z dne 12. aprila 2018, Fédération des entreprises de la beauté, C‑13/17, EU:C:2018:246, točke od 23 do 25 in navedena sodna praksa).

28

V zvezi s tem je pomembno, kot je navedeno v uvodni izjavi 9 Uredbe št. 1223/2009, da bi morali biti kozmetični izdelki varni pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe. Vendar kot je razvidno iz člena 3, prvi odstavek, točki (a) in (b), te uredbe, je kozmetični izdelek, ki je dostopen na trgu, varen za zdravje ljudi, če je uporabljen „pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe“, ob upoštevanju zlasti elementov v zvezi z njegovo predstavitvijo in označevanjem. Tako obstaja tesna povezava med varnostjo kozmetičnih izdelkov, danih na trg, na eni strani, ter zahtevami v zvezi z njihovo predstavitvijo in označevanjem, na drugi.

29

S členom 19 Uredbe št. 1223/2009 se skušajo celovito harmonizirati pravila o embaliranju in označevanju kozmetičnih izdelkov, ker taka harmonizacija – poleg tega, da olajšuje uresničitev cilja trženja kozmetičnih izdelkov v Uniji – sledi tudi cilju varovanja zdravja oseb v smislu, da bi informacija, ki potrošnika lahko zavaja glede značilnosti kozmetičnega izdelka, prav tako lahko vplivala na zdravje ljudi.

30

Iz vseh teh ugotovitev izhaja, da se zahteva, da se informacije glede namena kozmetičnega izdelka podajo v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnih izdelkov, določena v členu 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009, ne sme omejiti le na informacijo o namenih uporabe izdelka, navedenih v členu 2(1)(a) te uredbe, ki so čiščenje, odišavljenje, spreminjanje videza, varovanje ali ohranjanje v dobrem stanju enega od delov telesa, naštetih v navedeni določbi, in korekcija telesnega vonja.

31

Iz tega prav tako sledi, da se – čeprav je na podlagi teh namenov uporabe mogoče ugotoviti, ali je zadevni izdelek, glede na njegovo uporabo in namen, mogoče opredeliti za kozmetični izdelek (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2015, Colena, C‑321/14, EU:C:2015:540, točki 19 in 22) in ga zato, kot je razvidno iz uvodne izjave 6 te uredbe, razlikovati od drugih izdelkov, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe št. 1223/2009 – „namen kozmetičnega izdelka“ v smislu člena 19(1)(f) te uredbe nanaša na navedbo podrobnejših značilnosti tega izdelka.

32

Na podlagi teh zadnjenavedenih informacij mora biti potrošniku, če to ni jasno razvidno iz videza izdelka, na voljo popolnejša informacija na primarni in sekundarni embalaži tega izdelka. Tako te iste informacije potrošniku omogočajo, da izdelek izbere ob popolnem poznavanju dejstev, ne da bi bil zaveden v zmoto, in da ga uporabi na ustrezen način, da bi se dosegel cilj zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

33

Pojma „namen kozmetičnega izdelka“ v smislu člena 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 se poleg tega ne sme zamenjevati z „navedbami na izdelkih“ iz člena 20 te uredbe, glede katerih so v Uredbi Komisije (EU) št. 655/2013 z dne 10. julija 2013 o določitvi skupnih meril za utemeljitev navedb, uporabljenih v zvezi s kozmetičnimi izdelki (UL 2013, L 190, str. 31) določena posebna pravila, saj je cilj teh „navedb“ podati več informacij v zvezi z značilnostmi ali lastnostmi teh izdelkov.

34

Zato je treba v odgovor na posebne dvome, ki jih je izrazilo predložitveno sodišče, navesti, da med informacijami, ki bi morale biti navedene glede „namena kozmetičnega izdelka“ iz člena 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009, ni podrobnih informacij, ki bi se nanašale na lastnosti kozmetičnega izdelka, zlasti informacij o želenem učinku in ciljni skupini naslovnikov izdelka.

35

Naravo in obseg informacij glede namena kozmetičnega izdelka, ki morajo biti v skladu s to določbo na primarni in sekundarni embalaži tega izdelka, je treba presojati posamično glede na značilnosti in lastnosti vsakega zadevnega izdelka, ob upoštevanju predvidenih pričakovanj običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika (glej v tem smislu sodbi z dne 13. januarja 2000, Estée Lauder, C‑220/98, EU:C:2000:8, točki 27 in 28 ter navedena sodna praksa, in z dne 24. oktobra 2002, Linhart in Biffl, C‑99/01, EU:C:2002:618, točka 31).

36

Z navedeno določbo se zahteva, da je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečen potrošnik z informacijami, ki so na primarni in sekundarni embalaži kozmetičnega izdelka – po potrebi omejenimi na enostavno generično označbo zadevnega izdelka ali na njegov normalen opis – jasno obveščen o namenu zadevnega izdelka, da ne bi bil zaveden v zmoto glede njegove uporabe in načina njegove uporabe ter da bi ga uporabljal tako, da ne bi škodil njegovemu zdravju.

37

Glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009 razlagati tako, da mora biti potrošnik z informacijo o „namenu kozmetičnega izdelka“, ki mora biti v skladu s to določbo na primarni in sekundarni embalaži takega izdelka, jasno obveščen o njegovi uporabi in načinu njegove uporabe, da se zagotovi, da ga potrošnik lahko brez škode za svoje zdravje varno uporablja, ter ta informacija torej ne sme biti omejena le na navedbo namenov uporabe izdelka, kakršni so ti, ki izhajajo iz člena 2(1)(a) te uredbe. Predložitveno sodišče mora glede na značilnosti in lastnosti zadevnega izdelka ter glede na pričakovanje običajno obveščenega ter razumno pozornega in preudarnega povprečnega potrošnika preveriti naravo in obseg informacije, ki mora biti v zvezi s tem na primarni in sekundarni embalaži izdelka, da ga je mogoče uporabiti brez nevarnosti za zdravje ljudi.

38

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(2) Uredbe št. 1223/2009 razlagati tako, da so lahko informacije iz člena 19(1)(d), (f) in (g) te uredbe, in sicer informacije v zvezi s podrobnimi varnostnimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi kozmetičnega izdelka, namenom tega izdelka oziroma njegovimi sestavinami, v katalogu podjetja, v katerem so predstavljeni tudi drugi izdelki, če je na sekundarni ali primarni embalaži kozmetičnega izdelka uporabljen simbol iz Priloge VII, točka 1, k navedeni uredbi.

39

Člen 19(2) Uredbe št. 1223/2009 določa, da se informacije, ki se nanašajo na podrobne varnostne ukrepe in sestavine, iz točk (d) oziroma (g) člena 19(1) te uredbe navedejo „na priloženem ali pripetem listku, etiketi, traku, nalepki ali kartici“, kadar jih iz praktičnih razlogov ni mogoče navesti na označbi. V tem primeru ta določba določa, da se te informacije, razen če je to neizvedljivo, navedejo v skrajšani obliki ali z grafičnim simbolom, navedenim v Prilogi VII, točka 1, k navedeni uredbi, pri čemer morajo biti te skrajšane informacije ali simbol, če gre za informacije iz točke (d) odstavka 1, navedeni na primarni ali sekundarni embalaži, in če gre za informacije iz točke (g) odstavka 1, na sekundarni embalaži.

40

Iz tega na prvem mestu izhaja, da je treba razlikovati med informacijo glede namena izdelka, kakor je določena v členu 19(1)(f) Uredbe št. 1223/2009, na eni strani, ter informacijami v zvezi z varnostnimi ukrepi in sestavinami iz točk (d) in (g) člena 19(1) navedene uredbe, na drugi, saj so le zadnjenavedene lahko pod pogoji iz odstavka 2 tega člena navedene na nosilcu, ki ni označba izdelka.

41

Na drugem mestu, odstopanje – določeno v členu 19(2) Uredbe št. 1223/2009 – od obveznosti na področju označevanja iz odstavka 1 tega člena je treba razlagati glede na uvodno izjavo 46 te uredbe, v kateri je navedeno, da „[k]jer teh sestavin iz praktičnih razlogov ni mogoče označiti na embalaži, bi bilo treba te informacije priložiti tako, da ima lahko potrošnik dostop do teh informacij“.

42

S členom 19(2) Uredbe št. 1223/2009 je tako vzpostavljena ureditev, ki odstopa od splošne ureditve označevanja, in to ureditev je treba zato razlagati ozko (glej po analogiji sodbo z dne 13. septembra 2001, Schwarzkopf, C‑169/99, EU:C:2001:439, točka 31).

43

Le predložitveno sodišče je v postopku v glavni stvari pristojno, da za vsak posamični primer glede na dejansko stanje v zadevi, ki jo obravnava, ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo te določbe. Vendar je mogoče navesti, da je razvidno, da napotitev na „ločeni katalog podjetja, v katerem je predstavljenih več izdelkov“, kakršen je ta, ki je bil priložen ob prodaji zadevnih izdelkov, ni v skladu z določbami Uredbe št. 1223/2009.

44

Prvič, kadar pride do take napotitve, se lahko kot zunanji nosilec za kozmetični izdelek v skladu s členom 19(2) te uredbe uporabijo le „priložen ali pripet listek, etiketa, trak, nalepka ali kartica“. Priloga VII k navedeni uredbi, v kateri so trije simboli, ki jih je mogoče uporabiti na sekundarni ali primarni embalaži tega izdelka, izrecno določa, kot je razvidno iz naslova točke 1 te priloge, „[n]apotilo na priložene ali pripete informacije“, ki mu ustreza simbol, ki ponazarja roko z odprto knjigo. Ločeno posredovani katalog podjetja, ki vsebuje opis enega ali več zadevnih kozmetičnih izdelkov, pa tudi drugih izdelkov iz ponudbe proizvajalca, ni priložen ali pripet h konkretnemu izdelku.

45

Drugič, iz člena 19(2) Uredbe št. 1223/2009 je razvidno, da je navedba informacij iz odstavka 1 tega člena na zunanjem nosilcu za kozmetični izdelek dovoljena le, kadar teh informacij „iz praktičnih razlogov“ ni mogoče navesti na označbi. Ta nemožnost se nanaša na primere, v katerih nekaterih informacij fizično, zaradi same narave in videza izdelka, na njem ni mogoče navesti.

46

V tem okviru dejstvo, na katerega se sklicuje predložitveno sodišče, in sicer da so zadevni kozmetični izdelki uvoženi – kar lahko, glede na zahtevo, da se zahtevane informacije navedejo v jeziku, določenem v skladu s členom 19(5) Uredbe št. 1223/2009, povzroči organizacijske in finančne težave, povezane s potrebo po prevodu nekaterih informacij in izvedbi ponovnega označevanja oziroma prepakiranja – samo po sebi ne pomeni praktične nemožnosti navedbe zadevnih informacij na označbi. Stroškov, nastalih zaradi novega označevanja teh izdelkov v drugem jeziku za njihovo trženje v drugih državah članicah, nikakor ni mogoče šteti za upravičen razlog za nepopolno označbo izdelka na primarni in sekundarni embalaži.

47

Z zahtevo iz te zadnjenavedene določbe, da se informacije iz člena 19(1), od (b) do (d) in (f), ter iz odstavkov od 2 do 4 tega člena navedejo v jeziku, določenem z zakonodajo države članice, v kateri je izdelek dostopen končnemu uporabniku, je zagotovljena visoka raven varstva potrošnikov. Varovanja zdravja ljudi namreč ni mogoče v celoti zagotoviti, če se potrošniki ne bi mogli v celoti seznaniti zlasti z informacijo o namenu zadevnega kozmetičnega izdelka in o varnostnih ukrepih, ki jih je treba upoštevati pri njegovi uporabi, ter jo razumeti. Informacije, ki jih morajo proizvajalci ali distributerji kozmetičnih izdelkov iz Uredbe št. 1223/2009 navesti na primarni in sekundarni embalaži izdelka – razen kadar jih je mogoče učinkovito posredovati z uporabo piktogramov ali znakov, ki niso besede – so praktično neuporabne, če niso podane v jeziku, razumljivem osebam, ki so jim namenjene (glej po analogiji sodbo z dne 13. septembra 2001, Schwarzkopf, C‑169/99, EU:C:2001:439, točka 40 in navedena sodna praksa).

48

Poleg tega dejstvo, da je za označevanje kozmetičnih izdelkov zadolžena tretja oseba, ki ni stranka prodajne pogodbe iz postopka v glavni stvari, in sicer proizvajalec teh izdelkov, in ne distributer zadnjenavedenih, prav tako ne pomeni, da zahtevanih informacij praktično ni mogoče navesti na označbi navedenih izdelkov. V zvezi s tem, kot je pojasnilo Sodišče, volja proizvajalca ali distributerja takih izdelkov, da olajša njihovo kroženje znotraj Unije, sama po sebi ne zadostuje za utemeljitev nepopolne navedbe obveznih informacij. Ker se pojem „nemožnost“ na splošno nanaša na dano dejstvo, na katero tisti, ki se nanj sklicuje, ne more vplivati, ga ni mogoče razumeti tako, da proizvajalcu ali distributerju kozmetičnih izdelkov zaradi številnih jezikov – ki so jeziki Unije ali ne – ki se jih odloči uporabiti, dopušča, da se po lastni presoji sklicuje na „dejansko nemožnost“ v smislu člena 19(2) Uredbe št. 1223/2009 (glej po analogiji sodbo z dne 13. septembra 2001, Schwarzkopf, C‑169/99, EU:C:2001:439, točka 35).

49

Na drugo vprašanje je treba torej odgovoriti, da je treba člen 19(2) Uredbe št. 1223/2009 razlagati tako, da informacije iz člena 19(1)(d), (f) in (g) te uredbe, in sicer informacije v zvezi s podrobnimi varnostnimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi kozmetičnega izdelka, namenom tega izdelka oziroma njegovimi sestavinami, ne smejo biti v katalogu podjetja, na katerega napotuje simbol iz Priloge VII, točka 1, k navedeni uredbi, ki je uporabljen na sekundarni ali primarni embalaži navedenega izdelka.

50

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: