1.

Ali je treba člen 1(2) Bruseljske uredbe I (1) razlagati tako, da zadeve, v katerih gre za izvršitev denarne kazni (astreinte), ki je bila določena v sporu, ki se nanaša na skrbništvo nad otrokom in pravico do stikov kot zagotovitev glavne dolžnosti, ne spadajo na področje uporabe te uredbe?

2.

Ali je, če zgoraj navedeni spori spadajo na področje uporabe Bruseljske uredbe I, treba člen 49 te uredbe razlagati tako, da denarna kazen, ki je določena na posamezen dan in ki je v državi članici izvora v določeni višini izvršljiva sama po sebi, njena dokončna višina pa se lahko spremeni na podlagi zahteve ali navedbe dolžnika denarne kazni, v državi članici izvršljiva šele tedaj, ko se njena višina v državi članici izvora posebej dokončno določi?

3.

Ali je, če zgoraj opisane zadeve ne spadajo na področje Bruseljske uredbe I, treba člen 47(1) Bruseljske uredbe IIa (2) razlagati tako, da ukrepi za uveljavljanje in zagotavljanje, ki zadevajo skrbništvo nad otrokom in pravico do stikov, spadajo v izvršilni postopek v smislu tega predpisa, za katerega je merodajno pravo države članice izvršiteljice, ali pa lahko predstavljajo del odločbe o skrbništvu nad otrokom in pravici do stikov, ki ga je možno po Bruseljski uredbi IIa izvršiti v drugi državi članici?

4.

Ali je, če se zahteva za izvršitev denarne kazni v drugi državi članici, treba zahtevati, da je bila višina denarne kazni, ki jo je treba izvršiti, posebej dokončno določena v državi članici, v kateri je bila sprejeta odločba, tudi če se pri izvrševanju ne uporablja Bruseljska uredba I?

5.

Če je denarna kazen, ki je bila naložena za uveljavitev pravice staršev do stikov, izvršljiva v drugi državi članici, ne da bi se višina denarne kazni, ki jo je treba izterjati, dokončno določila v državi članici izvora: