—

za V. Dupuy M. Stawska-Höbel, odvetnica,

—

za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, agenta,

—

za grško vlado F. Dedousi in M. Skorila, agentki,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z L. D’Ascio, avvocato dello Stato,

—

za Evropsko komisijo A.‑M. Rouchaud-Joët in B. Eggers, agentki,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, str. 1).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov, in sicer, prvič, med družbo eco cosmetics GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: eco cosmetics) s sedežem v Nemčiji in V. Dupuy s prebivališčem v Franciji ter, drugič, med družbo Raiffeisenbank St. Georgen reg. Gen. mbH, s sedežem v Avstriji in T. Bonchyk s prebivališčem v Nemčiji, glede postopka za evropski plačilni nalog.

3

V uvodnih izjavah 13, 19 in od 23 do 25 Uredbe št. 1896/2006 je navedeno:

[…]

[…]

4

V uvodni izjavi 27 uredbe je navedeno, da mora „[…] postopke za izvršbo evropskega plačilnega naloga še naprej urejati nacionalno pravo.“

5

Člen 1(1)(a) Uredbe št. 1896/2006 določa:

„1.   Namen te uredbe je:

6

Člen 6 te uredbe, naslovljen „Pristojnost“, v odstavku 1 določa:

„Pri uporabi te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustreznimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo [Sveta] (ES) št. 44/2001 [z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42)].“

7

Člen 12(3) in (5) Uredbe št. 1896/2006 določa:

„3.   V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko pouči o možnosti, da:

[…]

5.   Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne standarde iz členov 13, 14 in 15.“

8

Člen 13 Uredbe št. 1896/2006, naslovljen „Vročitev z dokazilom o prejemu s strani tožene stranke“, določa:

„Evropski plačilni nalog se lahko toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, na enega izmed naslednjih načinov:

9

Člen 14(1) in (2) te uredbe, naslovljen „Vročitev brez dokazila o prejemu s strani tožene stranke“, določa:

„1.   Evropski plačilni nalog se toženi stranki lahko vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, tudi na enega od naslednjih načinov:

2.   Za namene te uredbe je vročanje po odstavku 1 nedopustno, če obstojijo kakršni koli dvomi glede naslova tožene stranke.“

10

Člen 15 iste uredbe, naslovljen „Vročitev zastopniku“, določa:

„Vročitev po členu 13 ali 14 se lahko opravi tudi zastopniku tožene stranke.“

11

Člen 16 Uredbe št. 1896/2006 določa:

„1.   Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, kot je določen v Prilogi VI, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom.

2.   Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3.   Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.

[…]“

12

Člen 17(1) navedene uredbe določa:

„Če se ugovor vloži v roku iz člena 16(2), se postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

[…]“

13

Člen 18 iste uredbe, naslovljen „Izvršljivost“, določa:

„1.   Če v roku iz člena 16(2), vendar ob upoštevanju primernega obdobja za zagotovitev zadostnega časa za dospetje ugovora, pri sodišču izvora ni bil vložen ugovor, sodišče izvora z uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v Prilogi VII, nemudoma razglasi evropski plačilni nalog za izvršljiv. Sodišče preveri datum vročitve.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 formalne zahteve za izvršljivost ureja pravo države članice izvora.

3.   Sodišče pošlje izvršljivi evropski plačilni nalog tožeči stranki.“

14

Člen 20 Uredbe št. 1896/2006, naslovljen „Ponovna preučitev v izrednih primerih“, določa:

„1.   Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2.   Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

3.   Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.“

15

Člen 21(1) te uredbe določa:

„Brez poseganja v določbe te uredbe ureja postopke izvršbe pravo države članice izvršbe.

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, se izvrši v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba, izdana v državi članici izvršbe.“

16

Člen 26 te uredbe, naslovljen „Razmerje do nacionalnega procesnega prava“, določa:

„Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, ureja nacionalno pravo.“

17

V nemškem pravu postopek v zvezi s plačilnim nalogom ureja zakonik o civilnih postopkih (Zivilprozessordnung).

18

eco cosmetics, družba nemškega prava, je pri predložitvenem sodišču predlagala izdajo evropskega plačilnega naloga zoper V. Dupuy s prebivališčem v Franciji.

19

Amtsgericht Wedding (Okrajno sodišče v Weddingu) je v skladu s členom 12 Uredbe št. 1896/2006 22. marca 2010 tej vlogi ugodilo in izdalo evropski plačilni nalog ter ga dalo v vročitev kot priporočeno mednarodno pošiljko s povratnico. Kot je razvidno iz povratnice, je bil ta nalog vročen 31. marca 2010 na naslovu, ki ga je navedla družba eco cosmetics. Iz povratnice ni mogoče razbrati drugih podrobnosti o vročitvi.

20

Predložitveno sodišče je 20. maja 2010 ta nalog razglasilo za izvršljiv.

21

V. Dupuy je z dopisom odvetnika z dne 28. julija 2010 ugovarjala zoper zadevni plačilni nalog. Predložitveno sodišče je z dopisom z dne 5. avgusta 2010 opozorilo, da je ugovor prepozen in da je v tej fazi mogoče vložiti le zahtevo za ponovno preučitev na podlagi člena 20 Uredbe št. 1896/2006.

22

Dva meseca kasneje je V. Dupuy z dopisom z dne 7. oktobra 2010 predložila zahtevo za ponovno preučitev, ne da bi podala podrobnejše vsebinske navedbe. Šest mesecev kasneje je z dopisom odvetnika z dne 13. aprila 2011 obrazložila svojo zahtevo za ponovno preučitev.

23

V. Dupuy zlasti trdi, da ji evropski plačilni nalog, ki je bil izdan zoper njo, nikoli ni bil vročen. Navaja, da se je že oktobra 2009 odselila z naslova, ki ga je navedla družba eco cosmetics, in da je jo je o tem nalogu obvestila njena banka šele 23. julija 2010.

24

Raiffeisenbank St. Georgen reg. Gen. mbH, banka avstrijskega prava, je pri predložitvenem sodišču predlagala izdajo evropskega plačilnega naloga zoper T. Bonchyk s prebivališčem v Nemčiji.

25

Amtsgericht Wedding je 2. septembra 2010 izdalo predlagani evropski plačilni nalog in ga dvakrat brez uspeha dalo vročiti po pošti na naslova, ki ju je navedla ta banka.

26

Pozneje je ista banka navedla nov naslov, na katerem je bil zadevni evropski plačilni nalog vročen 1. februarja 2011, in sicer tako, da je bil oddan v poštni nabiralnik.

27

Amtsgericht Wedding je 10. marca 2011 ta nalog razglasilo za izvršljiv.

28

T. Bonchyk je v telefaksu z dne 1. junija 2011 podala ugovor zoper zanjo izdani evropski plačilni nalog. Navedla je, da je za ta nalog izvedela zgolj slučajno in da na naslovu, na katerem je bila vročitev tega naloga opravljena, ne prebiva več od leta 2009.

29

Amtsgericht Wedding je z dopisom z dne 17. junija 2011 T. Bonchyk pojasnilo, da je njen ugovor prepozen in da lahko v tej fazi kvečjemu zahteva ponovno preučitev tega naloga v skladu s členom 20 Uredbe št. 1896/2006. T. Bonchyk je z dopisom odvetnika z dne 24. junija 2011 predložila zahtevo za ponovno preučitev.

30

V teh okoliščinah je Amtsgericht Wedding prekinilo odločanje in Sodišču zastavilo vprašanja, ki so v zadevah C‑119/13 in C‑120/13 ista, razen drugega vprašanja za predhodno odločanje, ki je zastavljeno le v zadevi C‑119/13, in sicer:

31

S sklepom predsednika Sodišča z dne 8. aprila 2013 sta bili zadevi C‑119/13 in C‑120/13 združeni za pisni in ustni postopek ter izdajo skupne sodbe.

32

Predhodno je treba opozoriti, da mora v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem iz člena 267 PDEU to podati nacionalnemu sodišču koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. Za to mora Sodišče po potrebi preoblikovati predložena vprašanja. Naloga Sodišča je namreč razložiti vse določbe prava Unije, ki jih nacionalna sodišča potrebujejo za odločanje v sporih, ki so jim predloženi, čeprav te določbe niso izrecno navedene v vprašanjih, ki jih Sodišču postavijo ta sodišča (sodba Worten, C‑342/12, EU:C:2013:355, točka 30 in navedena sodna praksa).

33

Zato, čeprav se zastavljena vprašanja formalno gledano nanašajo v glavnem na razlago člena 20 Uredbe št. 1896/2006, ta okoliščina ne preprečuje, da Sodišče poda vse elemente razlage prava Unije, ki bi lahko bili koristni za razsojo v zadevah v glavni stvari. Glede tega mora Sodišče iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvenih odločb, izluščiti elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta sporov (sodba Worten, EU:C:2013:355, točka 31 in navedena sodna praksa).

34

Konkretno je iz spisov pri Sodišču razvidno, da predložitveno sodišče v okoliščinah zadev v glavni stvari ne izključuje uporabe postopka z ugovorom iz členov 16 in 17 Uredbe št. 1896/2006. Poleg tega grška in italijanska vlada menita, da se v okoliščinah zadev v glavni stvari uporabljata le ti določbi.

35

Tudi razlaga členov 18 in 19 te uredbe je v okviru zadev v glavni stvari upoštevna, saj je predložitveno sodišče evropska plačilna naloga razglasilo za izvršljiva.

36

Da bi se predložitvenemu sodišču dal koristen odgovor, je v teh okoliščinah treba prvo vprašanje preoblikovati tako, da se v bistvu nanaša na to, ali je treba Uredbo št. 1896/2006 razlagati tako, da se postopki iz členov od 16 do 20 te uredbe uporabljajo, kadar se izkaže, da plačilni nalog ni bil vročen v skladu z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 te uredbe.

37

Glede tega je treba najprej poudariti, da je iz členov 12(5) in od 13 do 15 Uredbe št. 1896/2006 razvidno, da mora biti vsak nalog, ki spada na področje uporabe te uredbe, vročen tako, da je – ob uporabi enega od načinov, opisanih v omenjenih členih od 13 do 15 – ta vročitev skladna z minimalnimi standardi, ki jih določa ta uredba. Kot je v točkah od 36 do 41 sklepnih predlogov poudaril generalni pravobranilec, bi bilo v primeru kršitve teh minimalnih standardov ravnovesje med cilji, ki jim sledi Uredba št. 1896/2006, in sicer hitrost in učinkovitost na eni strani ter spoštovanje pravice do obrambe na drugi, porušeno.

38

Glede, prvič, morebitne uporabe postopka z ugovorom iz členov 16 in 17 Uredbe št. 1896/2006 je treba navesti, da – kot je razvidno iz uvodne izjave 24 te uredbe – ugovor običajno pomeni zaključek postopka za evropski plačilni nalog, s čimer pride do neposrednega prehoda zadeve na običajni civilni postopek.

39

Ko so zahtevki, ki so podlaga za evropski plačilni nalog, prerekani z ugovorom, se namreč posebni postopek, ki ga ureja Uredba št. 1896/2006, ne uporablja več, ker je v skladu s členom 1(1)(a) te uredbe njen cilj le „poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki“.

40

V zvezi s tem je treba spomniti, da lahko na podlagi člena 16 Uredbe št. 1896/2006 tožena stranka vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, ki ga prejme skupaj s standardnim obrazcem E, ki vsebuje nalog. Ugovor mora poslati v 30 dneh od vročitve naloga.

41

Če pa evropski plačilni nalog ni bil vročen na način, skladen z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 Uredbe št. 1896/2006, tožena stranka ne prejme standardnih obrazcev, omenjenih v točki 40 te sodbe, in torej ni pravilno obveščena o obstoju in podlagi evropskega plačilnega naloga, ki je bil zoper njo izdan. V takem primeru tožena stranka nima nujno vseh koristnih informacij, ki bi ji omogočale odločitev, ali temu nalogu ugovarja.

42

Tak položaj ne more biti skladen s pravico do obrambe, tako da v okoliščinah, kot so te, obravnavane v postopku v glavni stvari, ni mogoče predvideti uporabe postopka z ugovorom iz členov 16 in 17 Uredbe št. 1896/2006.

43

Drugič, treba je navesti, da v primeru neobstoja vročitve, ki bi bila skladna z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 Uredbe št. 1896/2006, rok za vložitev ugovora iz člena 16(2) te uredbe ne začne teči, tako da je veljavnost postopkov, ki so odvisni od poteka tega roka, kot je razglasitev izvršljivosti iz člena 18 te uredbe ali zahteva za ponovno preučitev iz člena 20 te uredbe, vprašljiva, čeprav so bili že uvedeni.

44

Glede, natančneje, postopka ponovne preučitve je treba opozoriti, da do njega pride, kot je določeno v samem naslovu člena 20 Uredbe št. 1896/2006, le „v izrednih primerih“, ki so taksativno našteti v tem členu, pri čemer neobstoj vročitve ni eden izmed teh izrednih primerov.

45

V vsakem primeru je treba opozoriti, da v skladu s členom 26 Uredbe št. 1896/2006 vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, „ureja nacionalno pravo“, zaradi česar je v takem primeru analogna uporaba te uredbe izključena.

46

Kar zadeva konkretni primer, pa Uredba št. 1896/2006 ne določa ničesar glede morebitnih pravnih sredstev tožene stranke, kadar se šele po razglasitvi izvršljivosti evropskega plačilnega naloga izkaže, da ta nalog ni bil vročen na način, skladen z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 te uredbe.

47

Iz tega sledi, da v takem primeru ta procesna vprašanja v skladu s členom 26 Uredbe št. 1896/2006 še naprej ureja nacionalno pravo.

48

Vsekakor pa je treba poudariti, da – kot je razvidno iz točke 43 te sodbe – evropski plačilni nalog, kadar ni bil vročen na način, skladen z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 Uredbe št. 1896/2006, ne sme biti predmet postopka izvršitve iz člena 18 te uredbe. Iz tega sledi, da je treba razglasitev izvršljivosti takega plačilnega naloga šteti za neveljavno.

49

Glede na prej navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba Uredbo št. 1896/2006 razlagati tako, da se postopki iz členov od 16 do 20 te uredbe ne uporabljajo, kadar se izkaže, da plačilni nalog ni bil vročen na način, skladen z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 te uredbe. Kadar se taka nepravilnost pokaže šele po razglasitvi izvršljivosti evropskega plačilnega naloga, mora imeti tožena stranka možnost uveljavljati to nepravilnost, ki povzroči, če je ustrezno izkazana, neveljavnost te razglasitve izvršljivosti.

50

Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje na drugo in tretje vprašanje ni treba odgovoriti.

51

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog je treba razlagati tako, da se postopki iz členov od 16 do 20 te uredbe ne uporabljajo, kadar se izkaže, da plačilni nalog ni bil vročen na način, skladen z minimalnimi standardi iz členov od 13 do 15 te uredbe.

Kadar se taka nepravilnost pokaže šele po razglasitvi izvršljivosti evropskega plačilnega naloga, mora imeti tožena stranka možnost uveljavljati to nepravilnost, ki povzroči, če je ustrezno izkazana, neveljavnost te razglasitve izvršljivosti.