EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.1.2024

COM(2024) 49 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Naknadna ocena okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020

{SEC(2024) 52 final} - {SWD(2024) 29 final} - {SWD(2024) 30 final}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Naknadna ocena okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020

1.Uvod

Evropa od leta 1984 vlaga v raziskave in inovacije, da bi celini zagotovila konkurenčno prednost, odpornost in tehnološko neodvisnost. Obzorje 2020, osmi okvirni program EU za raziskave in inovacije, je bil pomembna pobuda za spodbujanje te dolgoročne naložbe. Izvajal se je v obdobju 2014–2020, dodeljen pa mu je bil proračun v višini 75,6 milijarde EUR.

Namen tega poročila je predstaviti ugotovitve končne ocene 1 programa Obzorje 2020 ob upoštevanju vmesne ocene iz leta 2017.

Glavna naloga programa Obzorje 2020 je bila spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest z ustvarjanjem sinergij med raziskavami in inovacijami ter močnim poudarkom na odlični znanosti, vodilnem položaju industrije in spopadanju z družbenimi izzivi. Program je vzbudil ogromno zanimanje, saj je v sedmih letih pritegnil več kot milijon posameznih prijav iz 177 držav. Z njim je bilo financiranih skoraj 35 000 projektov, v katere je bilo vključenih 40 000 organizacij. Zaradi tega obsežnega odziva bi bilo za financiranje vseh visokokakovostnih predloženih predlogov potrebnih dodatnih 159 milijard EUR.

V tej oceni so preučeni učinki programa Obzorje 2020. V njej so ocenjeni tudi učinkovitost programa, njegova skladnost z drugimi pobudami, ustreznost za družbene potrebe in splošna dodana vrednost, ki jo zagotavlja za EU.

Ocena temelji na obsežnih dokazih, ki vključujejo:

(I)več kot 1 000 razgovorov z upravičenci ter nacionalnimi in izvajalskimi organi;

(II)anketo, v kateri so sodelovali uspešni in neuspešni kandidati;

(III)kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod ocenjevanja;

(IV)posvetovanje z deležniki, v okviru katerega je bilo prejetih 1 818 odgovorov.

2.Kakšen je bil učinek programa?

Program Obzorje 2020 je bil v skladu s svojimi temeljnimi cilji ključen za spodbujanje družbe in gospodarstva, ki temeljita na znanju in inovacijah. Imel je ključno vlogo pri mobilizaciji dodatnih sredstev za raziskave in inovacije ter je znatno prispeval k cilju EU, da se do leta 2020 v raziskave in razvoj vloži 3 % bruto domačega proizvoda (BDP). Kljub temu so naložbe v okviru programa Obzorje 2020 predstavljale le 10 % javnofinančnih odhodkov za raziskave in razvoj v EU, pri čemer so večino sredstev zagotovili države članice in regionalni organi. Naložbe EU v raziskave in razvoj so se do konca leta 2020 povečale na 2,32 % BDP, kar je 15 % več kot na začetku izvajanja programa (2,02 %).

Program je spodbudil tudi druge politike EU ter je bil ključen za razvoj in delovanje evropskega raziskovalnega prostora (ERA). Izkazal se je kot ustrezen za zadovoljevanje potreb družbe ter prilagodljiv in prožen pri odzivanju na izredne razmere, kot je bil izbruh ebole ali COVID-19. Program Obzorje 2020 je bil ključen pri ustvarjanju vplivne znanosti, zlasti pri usmerjanju globalnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. V oceni je poudarjeno, da je za dosego želenih rezultatov bistveno, da se ta ukrep na področju raziskav in inovacij ohrani v naslednjih okvirnih programih. Poudariti je treba, da je med končnim ocenjevanjem še vedno potekalo 41 % projektov programa Obzorje 2020, iz česar je razvidno, da učinki programa še trajajo in še naprej prinašajo rezultate.

Vmesna ocena iz leta 2017 je spodbudila izboljšave druge polovice programa, vključno s pobudami za okrepitev odprte znanosti, spodbuditev mednarodnega sodelovanja in poenostavitev izvajanja programa. Privedla je tudi do več novosti, kot sta začetek pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije za zadnja leta programa Obzorje 2020 in uvedba misij EU v okviru naslednjega programa, tj. Obzorje Evropa (2021–2027).

2.1    Znanstveni učinek

Program Obzorje 2020 je bil strateško zasnovan za krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev Evrope z vlaganjem v znanje, spretnosti in infrastrukturo. Te dolgoročne naložbe so ključne za sedanjo in prihodnjo zmožnost EU, da ima vodilno vlogo pri dinamičnih spremembah v znanstvenem in tehnološkem napredku ter v spreminjajočem se socialno-ekonomskem okolju, se nanje odziva ali se jim prilagaja.

Program Obzorje 2020 je bil ključen za spodbujanje znanstvenih prebojev in pionirskih dosežkov na novih področjih znanosti in tehnologije. Ključni primeri vključujejo: ·razvoj eksperimentalnih posamezniku prilagojenih cepiv proti raku, kar je velik korak pri zdravljenju raka; ·podporo razvoju prvih cepiv proti COVID-19, kar dokazuje prožnost in odzivnost programa na svetovne zdravstvene krize; ·uporabo umetne inteligence pri napovedovanju strukture beljakovin, kar močno vpliva na odkrivanje zdravil; ·napredek na področju datiranja starodavne DNK, vključno z odkrivanjem dokazov o prvih primerkih vrste homo sapiens v Evropi; ·preboje na področju kemijskega inženirstva, kompozitnih materialov (uporabnih v tehnologijah za čisto energijo) in kvantne mehanike ter ·prvi posnetek črne luknje, kar je bil prelomen dosežek v astrofiziki, ki je odprl nove možnosti za preučevanje najskrivnostnejših pojavov v vesolju. S programom Obzorje 2020 je bilo podprtih 33 dobitnikov Nobelove nagrade, in sicer pred ali po sprejetju nagrade, kar poudarja pomembno vlogo programa pri spodbujanju vrhunske znanstvene odličnosti.

Program je po uspehu na področju znanstvenih prispevkov presegel predhodni program (sedmi okvirni program), kar dokazuje število znanstvenih objav. V času ocenjevanja so upravičenci poročali o več kot 276 000 recenziranih objavah, od tega 18 % iz projektov, ki so prejeli nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). To število naj bi se z dokončanjem več projektov še povečalo. Poudariti je treba, da so objave v okviru programa Obzorje 2020 dvakrat pogosteje citirane od svetovnega povprečja, 3,9 % pa se jih uvršča med 1 % najpogosteje citiranih objav na svetu, kar presega uspeh glavnih mednarodnih financerjev, vključno z ameriško nacionalno znanstveno fundacijo.

Program Obzorje 2020 je znatno prispeval k znanstvenim prebojem in napredku na novih področjih v znanosti in tehnologiji, zlasti na področjih medicine, kvantne mehanike, kemijskega inženirstva in kompozitnih materialov. Financiranje čezmejnih projektov na področju raziskav in inovacij je omogočilo obsežno sodelovanje, ki sicer morda ne bi bilo mogoče. 26 % vseh objav v okviru programa Obzorje 2020 je povezanih z novimi, hitro razvijajočimi se raziskovalnimi področji. V okviru programa Obzorje 2020 je bilo več kot 13 milijard EUR dodeljenih projektom, pomembnim za nastajajoče digitalne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in kvantno računalništvo.

Program je močno vplival tudi na kroženje znanja, saj je bilo 82 % z njim povezanih objav prosto in javno dostopnih na spletu, kar je dokaz močne zavezanosti odprtemu dostopu. Ta delež je v primerjavi s 65 % na začetku programa leta 2014 znatno večji in se lahko primerja s podobnimi mednarodnimi programi. Trend zagotavljanja odprtega dostopa je 19 držav članic spodbudil, da so sprejele podobne politike.

Program Obzorje 2020 je bil ključnega pomena pri diverzifikaciji in izboljšanju spretnosti in znanja raziskovalcev. S programom so se izboljšale tudi njihove poklicne možnosti, kar je koristilo zlasti raziskovalcem na začetku poklicne poti, kot so štipendisti ukrepa Marie Skłodowske-Curie, prejemniki nepovratnih sredstev ERC za začetek samostojne poti raziskovalca in utrditev položaja, prejemniki nepovratnih sredstev na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ter začetniki v skupinah, ki so podprte s projekti v okviru cilja Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe. S programom je podprtih skoraj 50 000 raziskovalcev na področju medsektorske in meddržavne mobilnosti, zato je na dobri poti, da doseže svoje cilje glede mobilnosti raziskovalcev, predvsem z ukrepom Marie Skłodowske-Curie. Program Erasmus+ in ukrep Marie Skłodowske-Curie sta bila zgledna primera ustvarjanja sinergij med programi EU, saj sta spodbujala mobilnost, usposabljanje in poklicni razvoj študentov in raziskovalcev.

Poleg tega je program Obzorje 2020 v EU omogočil razvoj in nadgradnjo obsežne raziskovalne infrastrukture na evropski in svetovni ravni. Dostop do teh infrastruktur je pridobilo več kot 24 000 raziskovalcev in organizacij, s čimer so se povečale možnosti za sodelovanje in znanstveni napredek. Program Vodilni položaj na področju industrijskih tehnologij je olajšal dostop do tehnološke infrastrukture, kot so evropska vozlišča za digitalne inovacije in preizkusni poligoni za odprte inovacije, kar je podjetjem omogočilo preizkušanje inovacij v realnih pogojih. Še en pomemben dosežek je bila uvedba skupne raziskovalne infrastrukture v okviru časovnega načrta za Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture. To so pomembni dosežki, čeprav je iz ocene razvidno, da bi bilo mogoče izboljšati sinergije med programi EU ter nacionalnimi in regionalnimi programi za raziskovalno infrastrukturo, zlasti za zagotovitev vzdržnosti njihovega delovanja.

2.2    Družbeni učinek

S programom Obzorje 2020 so se okrepile raziskave in inovacije za spopadanje s ključnimi družbenimi izzivi, vključno z izzivi na področju zdravja, prehranske varnosti, energije, prometa, okoljske trajnostnosti, podnebnih ukrepov, vključujočih družb in varnosti. Prispevek programa k tem izzivom je pomemben ne le v smislu obsega, temveč tudi v smislu poglobljenosti, saj vpliva na več vidikov družbe in svetovnega okolja.

Odličen primer je ključna vloga programa Obzorje 2020 pri napredku v našem razumevanju podnebnih sprememb. Naložbe v okviru programa, ki gradijo na temeljih sedmega okvirnega programa, so bile pomembne, saj 10 % vseh znanstvenih objav, ki jih citira Medvladni panel ZN za podnebne spremembe (IPCC) izhaja iz teh dveh programov.

Program Obzorje 2020 je bil ključen tudi pri podpiranju razvoja praktičnih rešitev za podnebne ukrepe. Odličen primer je napredek, dosežen na področju alternativnih goriv in goriv z nizkimi emisijami. Pionirsko delo v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020 je EU zagotovilo vodilno vlogo pri preizkušanju in uporabi vodikovih gorivnih celic v avtobusih ter spodbuja inovacije na področju zračnega prevoza z nizkimi emisijami, ki se pričakuje za leto 2030.

Program Obzorje 2020 je presegel 60-odstotni cilj pri naložbah v trajnostni razvoj, saj je bilo s tem povezanim pobudam dodeljenih 64,4 % njegovega celotnega proračuna. Vendar program kljub znatnim prispevkom k podnebnim ukrepom ni dosegel cilja, da bi 35 % proračuna namenili podnebnim temam, za katere je bilo na koncu dodeljenih 32 %. Zato sta pomembna nadaljnja osredotočenost na podobne cilje v programu Obzorje Evropa in njihovo spremljanje, da se zagotovi večja usklajenost prihodnjih pobud z zastavljenimi cilji.

Družba EU se sooča z zelo raznolikimi zapletenimi izzivi, za katere so bistvenega pomena raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju družboslovnih in humanističnih ved, kot so sociologija, ekonomija, psihologija, politične vede, zgodovina in kulturne vede. Te vede so ključne za boljše razumevanje zapletenih družbenih vprašanj in učinkovit odziv nanje. V primerjavi s prejšnjimi programi se je s programom Obzorje 2020 znatno povečala vloga družboslovnih in humanističnih ved, saj je bilo več kot 20 % proračuna programa namenjenega s tem povezanim področjem, kar je dokaz zavezanosti programa interdisciplinarnim raziskavam.

Vendar je iz ocene razvidno, da so bile družboslovne in humanistične vede neenakomerno vključene v različne dele programa. To je razvidno iz predlogov za izboljšanje iz vmesne ocene programa Obzorje 2020. Program Obzorje Evropa je bil v odziv na to prilagojen tako, da so bili uvedeni novi ukrepi za boljše vključevanje družboslovnih in humanističnih ved. Predlogi so zdaj slabše ocenjeni, kadar vanje niso zadostno vključene družboslovne in humanistične discipline in je bilo to opredeljeno kot pomembno.

Še en ključni izziv, ugotovljen v okviru programa Obzorje 2020, je dolgo obdobje, ki je potrebno, da se pokažejo družbeni učinki projektov, kar otežuje postopke spremljanja in ocenjevanja. Izkušnje so pokazale, da so bili postopki spremljanja preozki v obsegu, kar je omejevalo možnost zajetja celotnega spektra družbenih učinkov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bili kazalniki slabo zasnovani, kar je oviralo učinkovito ocenjevanje rezultatov. Za odpravo teh pomanjkljivosti potekajo usklajena prizadevanja, da bi se izboljšala razpoložljivost podatkov in okvir za spremljanje v programu Obzorje Evropa.

2.3    Gospodarski učinek

Program Obzorje 2020 je pomembno prispeval k evropskemu gospodarstvu, ne le s spodbujanjem zaposlovanja in rasti gospodarske proizvodnje, temveč tudi s privabljanjem drugih sredstev in povečanjem produktivnosti vključenih podjetij. Privedel je tudi do več tisoč rezultatov inovacij. Seznam teh rezultatov še ni dokončen, saj velik delež projektov, podprtih s programom, v času ocenjevanja še ni bil končan in še vedno prinaša rezultate.

Program Obzorje 2020 je prispeval k povečanju porabe za raziskave in razvoj v Evropi ne le s svojim nominalnim proračunom, temveč tudi tako, da je pritegnil sovlagatelje iz javnega in zasebnega sektorja. Sodelujoči pri projektu so za vsak euro, porabljen iz proračuna programa Obzorje 2020, prispevali 0,23 EUR lastnih sredstev za izvajanje projektov. Program je bil zlasti učinkovit v zasebnem pridobitnem sektorju, v katerem so sodelujoči pri projektu za vsak euro, zagotovljen iz sredstev programa Obzorje 2020, vložili dodatnih 0,57 EUR. Najvišja stopnja finančnega vzvoda je bila dosežena v evropskih partnerstvih: v skupnih podjetjih se je s prispevki sredstev zasebnih partnerjev (v denarju ali naravi) več kot podvojil ali celo potrojil obseg financiranja EU.

Poleg tega so imela nepovratna sredstva iz programa Obzorje 2020 pozitiven učinek na prihodke in zaposlovanje v sodelujočih družbah v primerjavi s podjetji s podobnimi značilnostmi, ki niso prejela sredstev.

Program Obzorje 2020 je znatno prispeval k napredku na področju pravic intelektualne lastnine, saj so upravičenci do programa poročali o skoraj 4 000 prijavah za pravice intelektualne lastnine, od tega tri četrtine za patente, ki so jim sledile blagovne znamke z 12 %. Zaradi pogosto dolgotrajnega postopka patentiranja se pričakuje, da se bodo rezultati na področju pravic intelektualne lastnine v okviru programa Obzorje 2020 znatno povečali tudi po koncu programa. Iz dolgoročne analize je razvidno, da patenti, ki izhajajo iz sedmega okvirnega programa, ne le presegajo svetovno povprečje v smislu ekonomske vrednosti, temveč so zelo pogosto tudi interdisciplinarni. Poleg tega je približno 40 % patentov, ki so jih sami prijavili sodelujoči v delu programa Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij, prispevalo h ključnim omogočitvenim tehnologijam, vključno s fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko. V okviru stebra Družbeni izzivi je bilo ustvarjenih približno 20 % vseh inovacij v okviru programa Obzorje 2020, doprinos stebra Odlična znanost pa je znašal 31 % inovacij, čeprav večinoma na nižji ravni tehnološke pripravljenosti.

Inovacijski radar v okviru programa Obzorje 2020, ki je orodje za prepoznavanje inovacij z velikim potencialom v programu, kaže, da so bile s programom Obzorje 2020 financirane potencialno prelomne tehnološke inovacije. Inovacije, najbolj pripravljene za trg, so nastale v okviru stebra Vodilni položaj v industriji, zlasti v projektih iz programa Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij. Pri teh projektih se je pokazala večja nagnjenost k inovacijam, pripravljenim za trg, zlasti na področjih, kot so nastajajoče digitalne tehnologije, visokozmogljivostno računalništvo in sodobni materiali.

V vmesni oceni programa Obzorje 2020 je bilo ugotovljeno opazno pomanjkanje tveganega kapitala in kapitala za rast v EU za povečanje obsega inovacij. Za odpravo tega pomanjkanja se je v zadnjih treh letih programa Obzorje 2020 začel izvajati pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije. Po prvih znakih je pilotni projekt Evropskega sveta za inovacije pozitivno vplival na promet in število zaposlenih pri upravičencih do projekta. V okviru projekta je bilo obravnavano tudi kritično pomanjkanje financiranja na visokotveganih področjih, na katerih so na nacionalni in regionalni ravni na voljo omejene alternative. Evropski svet za inovacije v primerjavi z državami s podobnimi podpornimi strukturami izstopa kot edina pobuda, ki je dovolj obširna in zagotavlja dovolj financiranja za podporo globokotehnološkim podjetjem.

Organizacije, ki se financirajo iz programa, so bile zmožnejše privabiti več tveganega kapitala kot kandidati, ki niso prejeli financiranja, čeprav se ocene razlikujejo. Zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ki so sodelovala v delu programa Vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij, so bila uspešna pri črpanju kapitalskih naložb, ki so bile štirikrat višje od prispevka EU, ki so ga prejela. Finančni instrument InnovFin, ki ga upravlja skupina Evropske investicijske banke in ki je podprt s 3,7 milijarde EUR sredstev iz programa Obzorje 2020, je bil učinkovit pri mobilizaciji zasebnega financiranja za inovativna zagonska podjetja in druge akterje v ekosistemu v Evropi. Z njim je bilo več kot 38 000 organizacijam zagotovljenih 77,5 milijarde EUR v obliki dolžniških in lastniških instrumentov, kar je precej nad zastavljenimi cilji iz tega instrumenta, spodbudil pa je tudi razvoj ekosistemov in mrež tveganega kapitala.

Čeprav je bil v programu Obzorje 2020 dosežen napredek pri premoščanju vrzeli med visokokakovostnimi evropskimi raziskavami in tržnimi inovacijami, ta dolgotrajna vrzel ni bila v celoti odpravljena. Iz ukrepov za spremljanje širjenja inovacij je razvidno, da se je uspešnost EU v obdobju izvajanja programa Obzorje 2020 izboljšala, vendar EU na tem področju še vedno zaostaja za svojimi glavnimi mednarodnimi konkurenti. S programom Obzorje Evropa, zlasti prek Evropskega sveta za inovacije, so bila obnovljena prizadevanja za uvajanje inovacij na trg.

3.Kdo je prejel sredstva iz programa?

Program Obzorje 2020 je pomembno vplival na področje raziskav in inovacij, saj so ga izkoristili zelo raznoliki udeleženci, od znanstvenikov in raziskovalcev, ki delajo v visokošolskih ustanovah, do raziskovalnih organizacij in zasebnih pridobitnih subjektov, kot so mala in velika podjetja.

V okviru programa je bilo objavljenih več kot 1 000 razpisov za zbiranje predlogov, ki so pritegnili več kot 285 000 upravičenih predlogov projektov, kar je dvakrat več kot v predhodnem sedmem okvirnem programu. To povečanje zanimanja kaže na privlačnost in ustreznost programa. Vendar je bilo financiranih le 35 426 projektov, kar pomeni 12-odstotno splošno stopnjo uspešnosti. Poudariti je treba, da 74 % predlogov, ki so jih neodvisni strokovnjaki ocenili kot visokokakovostne, ni bilo mogoče financirati zaradi proračunskih omejitev. V programu Obzorje 2020 s proračunom v višini 75,6 milijarde EUR bi bilo za financiranje vseh visokokakovostnih predlogov potrebnih dodatnih 159 milijard EUR.

Da bi za izvrstne predloge, ki niso prejeli financiranja, zagotovili več možnosti za pridobitev podpore na nacionalni ali regionalni ravni, je 20 890 od skoraj 100 000 visokokakovostnih predlogov, ki niso bili izbrani za financiranje, prejelo  pečat odličnosti . Ta znak kakovosti EU, ki se je prvotno uporabljal le za predloge v okviru ukrepa Marie Skłodowske-Curie ali Evropskega sveta za inovacije, je bil pozneje v programu Obzorje Evropa razširjen na druge dele programa. Analiza Evropskega računskega sodišča je pokazala, da je bilo v treh državah za 26 % predlogov v okviru instrumenta za MSP, ki so prejeli ta pečat, zagotovljeno naknadno financiranje iz evropskih strukturnih skladov. Vendar je bilo pomanjkanje dostopa držav članic do informacij o predlogih, ki so jim bili podeljeni pečati odličnosti, opredeljeno kot ovira za povečanje učinka tega pečata.

Kar zadeva porazdelitev financiranja, so 78 % sredstev pridobili skupni projekti, pri čemer je povprečno število sodelujočih v skoraj 15 000 projektih znašalo 11. Nepovratna sredstva za posamezne upravičence so predstavljala 22 % sredstev, vendar 59 % vseh nepovratnih sredstev, predvsem v okviru ERC, ukrepa Marie Skłodowske-Curie in instrumenta za MSP. Povprečni znesek nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 se je z 1,8 milijona EUR v sedmem okvirnem programu povečal na 2,3 milijona EUR, kar pomeni tudi realno povečanje.

Kar zadeva vrste upravičencev, so visokošolske ustanove prejele največji delež financiranja (40 %), sledile pa so jim zasebne pridobitne organizacije (28 %) in raziskovalne organizacije (25 %). MSP so prejela 17 % sredstev v višini 11,4 milijarde EUR. Uveljavljene visokošolske ustanove in raziskovalne organizacije so prejele velik delež sredstev, kar kaže določeno stopnjo koncentracije, vendar manj kot v sedmem okvirnem programu. 100 najuspešnejših upravičencev je prejelo 32 % sredstev (v primerjavi s 34 % v sedmem okvirnem programu). Vendar je program privabil tudi nove udeležence (organizacije, ki niso sodelovale v sedmem okvirnem programu), zlasti manjše zasebne pridobitne subjekte. Novi udeleženci so prejeli 19 % sredstev iz programa Obzorje 2020 oziroma 50 %, če se upoštevajo le sredstva za zasebne družbe v okviru celotnega programa. Novim udeležencem, ki so bili skupna podjetja, je bilo namenjenih 19 % vseh sredstev.

Enakost spolov se je v okviru programa Obzorje 2020 izboljšala, pri čemer je delež žensk v ocenjevalnih odborih dosegel 42 %, kar je nad 40-odstotnim ciljem. Vendar je delež žensk v znanstvenih svetovalnih odborih in delež raziskovalk v projektih ostal pod 50-odstotnim ciljem, in sicer je znašal 43 % oziroma 23 %. V odziv na to je bil program Obzorje Evropa prilagojen, da bi se razsežnost spola vključila v celoten program.

Globalna privlačnost programa je razvidna iz porazdelitve prijav po 177 državah. Polovico vseh sredstev se prejele le štiri države (Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija in Španija). Vendar so bile manjše države, kot so Estonija, Grčija, Ciper in Latvija, izjemno uspešne, če se višina sredstev iz programa Obzorje 2020 primerja z njihovimi bruto domačimi odhodki za raziskave in razvoj.

Države s potencialom za izboljšanje raziskovalne odličnosti so prejele 8-odstotni delež skupnega prispevka EU, kar je nekoliko več kot v sedmem okvirnem programu. Čeprav se to morda zdi malo, so vse te države razen dveh povečale svojo udeležbo v programu. V oceni je bilo opredeljenih več izzivov za te države, med drugim omejena zmogljivost za upravljanje mednarodnih projektov na področju raziskav in inovacij, beg možganov, šibki nacionalni podporni sistemi ter razpoložljivost drugih možnosti financiranja. V odziv na to se je proračun programa Obzorje Evropa za povečanje udeležbe držav potrojil na 3 %, v program pa je bilo uvedenih več ukrepov za izboljšanje sodelovanja teh držav, vključno s krepitvijo sistema nacionalnih kontaktnih točk ter ponudbo prehodnega preverjanja predlogov in nepovratnih sredstev za kroženje možganov.

4.Kakšna je bila vrednost programa za EU?

Zaradi programa Obzorje 2020 sta se znatno povečala obseg in kakovost raziskav in inovacij v Evropi, pri čemer so bili doseženi učinki, ki daleč presegajo to, kar bi bilo mogoče doseči na nacionalni ali regionalni ravni. S programom so bile podprte obsežnejše, kompleksnejše in ambicioznejše dejavnosti na področju raziskav in inovacij, kot bi bile mogoče brez podpore EU. Program je pospešil razvoj rešitev za pereče svetovne izzive z združevanjem prizadevanj in virov iz vse Evrope. To je bilo razvidno iz težav neuspešnih kandidatov, od katerih številni niso mogli izvesti svojih projektov ali pa so morali marsikaj spremeniti, predvsem zaradi pomanjkanja alternativnih virov financiranja na nacionalni ali regionalni ravni.

Ključna prednost programa Obzorje 2020 je bila multidisciplinarno in vseevropsko sodelovanje na področju raziskav in inovacij. Ta pristop se je izkazal za učinkovitega pri združevanju strokovnega znanja, spretnosti in virov iz več držav, kar je privedlo do kritične mase za izboljšanje kakovosti rezultatov raziskav in inovacij. Zaradi konkurenčnosti postopka financiranja na ravni EU se je dodatno izboljšala kakovost in zagotovilo izvajanje raziskav na tistih področjih, ki so bistvenega pomena za evropsko družbo.

Kot je podrobno opisano v oddelku o gospodarskem učinku, je program uspešno spodbudil tako zasebno kot tudi javno financiranje raziskav in inovacij. Vsak euro, vložen v program Obzorje 2020, naj bi po ocenah do leta 2040 prinesel pet eurov koristi za državljane EU. Ta naložba je prispevala k povečanju deleža BDP, dodeljenega raziskavam in razvoju, kar je dodatno okrepilo evropski raziskovalni prostor.

Dolgoročna vrednost naložb v raziskave in inovacije na podlagi okvirnega programa na ravni EU je jasno razvidna iz postavljenih znanstvenih in tehnoloških temeljev, potrebnih za prihodnjo pripravljenost in strateško avtonomijo EU pri odzivanju na krize. To je bilo zlasti razvidno iz hitrega in učinkovitega odziva programa na izbruh pandemije COVID-19, ki je temeljil na dolgotrajnih naložbah v raziskave mRNA.

5.Kako učinkovit je bil program Obzorje 2020?

Program Obzorje 2020 je pokazal, da je za evropsko družbo zelo stroškovno učinkovit. Kar zadeva gospodarski učinek, se ocenjuje, da bo za vsak euro, porabljen za program (za stroške programa in stroške kandidatov), do leta 2040 nastalo približno pet eurov koristi za državljane EU, merjeno na podlagi učinka programa na BDP.

Številni ukrepi za poenostavitev so bili učinkoviti pri zmanjševanju upravnega bremena za kandidate in upravičence. Pomembne izboljšave vključujejo uporabo elektronskih podpisov in obrazloženega vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih. Te spremembe so prispevale k pospešitvi postopka dodeljevanja nepovratnih sredstev, znižanim stopnjam napak in upravnim odhodkom, ki so bili po referenčnih merilih učinkoviti. Ključna navedena dejavnika podpore sta bila nov delovni postopek elektronskega upravljanja nepovratnih sredstev in opustitev faze pogajanj. Vendar je iz ocene razvidno, da morda ne bo treba postaviti še strožjih ciljev glede rokov za dodelitev nepovratnih sredstev, saj bi se lahko zaradi tega nenamerno povečalo tveganje finančnih napak.

Kljub temu napredku iz ocene ni razvidno splošno pozitivno stanje v zvezi s stopnjo napake v programu. Evropsko računsko sodišče je poudarilo, da je zlasti pri odhodkih iz poslovanja in stroških dela zaposlenih stopnja napake še vedno visoka in se ji je pogosto mogoče izogniti.

V prihodnje bi bilo mogoče izboljšati učinkovitost okvirnega programa EU. Številni deležniki so navedli, da je za sodelovanje v programu Obzorje 2020 potrebnega več truda kot za druge programe financiranja raziskav in inovacij. To je glede na razmeroma nizko stopnjo uspešnosti v programu pomembno, saj pomeni, da znaten delež stroškov, povezanih s prijavami, predstavlja neto izgubo za družbo EU. Vsak učinkovit ukrep, ki znižuje te stroške, ima velik potencial za izboljšanje učinkovitosti programa.

6.Sklepne ugotovitve in pridobljena spoznanja

V oceni je ugotovljeno, da je program Obzorje 2020 znatno prispeval k oblikovanju družbe in gospodarstva EU, ki temeljita na znanju in inovacijah. Z zagotavljanjem dodatnih sredstev za raziskave in inovacije je ne le podprl izvajanje drugih politik EU, temveč je imel tudi ključno vlogo pri uresničevanju in ohranjanju evropskega raziskovalnega prostora. Ustreznost programa Obzorje 2020 za družbene potrebe je bila razvidna iz njegovega hitrega in prilagodljivega odziva na izredne razmere, kot sta izbruha ebole in COVID-19, ter njegove pomembne vloge v svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam. V oceni je poudarjeno, da je treba za dosego teh rezultatov ukrep ohraniti v več okvirnih programih.

Čeprav so bili s programom Obzorje 2020 doseženi nekateri njegovi cilji ali ključni kazalniki uspešnosti, pa niso bili doseženi vsi. Ta delni uspeh je mogoče pripisati naravi naložb v raziskave in inovacije, pri katerih je za pridobitev uporabnih rezultatov pogosto potrebno daljše obdobje. Številni projekti še potekajo, poleg tega so bile pri začetni določitvi kazalnikov programa pomanjkljivosti. Ocena kljub tem izzivom potrjuje, da imajo rezultati, pridobljeni s sredstvi iz programa Obzorje 2020, visoko vrednost.

Vmesna ocena programa Obzorje 2020 je privedla do nekaterih pomembnih prilagoditev v drugi polovici programa. Novi ukrepi za povečanje odprte znanosti so obrodili sadove, raven mednarodne udeležbe pa je bila ohranjena. Nadaljnje izboljšave, kot so spodbujanje udeležbe žensk, boljše vključevanje družboslovnih in humanističnih ved ter zmanjšanje upravnega bremena, so bile prenesene in okrepljene v okviru programa Obzorje Evropa. Poleg tega je bil okvir spremljanja in ocenjevanja spremenjen za boljše spremljanje učinka skozi čas. Učinkovitost teh ukrepov bo podrobno preučena v vmesni oceni programa Obzorje Evropa.

V tej končni oceni programa Obzorje 2020 je bilo izpostavljenih več ključnih področij, na katerih so potrebne nadaljnje izboljšave, kar zagotavlja spoznanja, ki bodo upoštevana pri prihodnjih izboljšavah.

·Razširitev sodelovanja. Sodelovanje v programu je mogoče razširiti. To bi zajemalo sodelovanje z netradicionalnimi akterji iz več sektorjev, znanstvenih disciplin in držav. Čeprav lahko nacionalne reforme sistemov raziskav in inovacij vplivajo na pripravljenost za sodelovanje v projektih na evropski ravni, je mogoče sam program izboljšati z večjo poenostavitvijo, prepoznavnostjo in dostopnostjo.

·Potrebna je nadaljnja poenostavitev. Program bi lahko vključeval ciljno usmerjeno uporabo dvostopenjskega postopka prijave, zlasti na področjih z nizko stopnjo uspešnosti in velikim številom neuspešnih kandidatov. Z razširitvijo uporabe certifikacijske sheme pečata odličnosti bi se lahko omogočilo tudi, da bi se več prijav ponovno uporabilo za druge programe, s čimer bi se zmanjšal zapravljen trud. Prav tako obstajajo dodatne možnosti poenostavitve pri razširitvi spremljane uporabe pavšalnega financiranja ter dodatne možnosti za izboljšanje dosega, razširjanja informacij in uporabniških izkušenj s programskimi orodji.

·Razširjanje, izkoriščanje in uporaba rezultatov. Postopek razširjanja, izkoriščanja in uporabe rezultatov projektov je neenoten in mu je treba nameniti več pozornosti. Program Obzorje Evropa kandidate spodbuja, naj bodo v svojih prijavah bolj osredotočeni na načine doseganja učinka. Izboljšati je treba tudi zagotavljanje prepoznavnosti, razširjanja in praktične uporabe rezultatov projektov, da bi se omogočile širše gospodarske in družbene koristi.

·Podpora ženskam pri raziskavah in inovacijah. Uresničevanje uravnotežene zastopanosti spolov na področju raziskav, podjetništva in inovacij kljub prizadevanjem ostaja izziv. Potrebni so odločnejši ukrepi za podporo raziskovalkam, podjetnicam in inovatorkam tako po vsej Evropi in kot tudi v okvirnem programu.

·Omogočanje več sinergij z drugimi pobudami. Okrepiti bi bilo mogoče sinergije z drugimi pobudami EU ter nacionalnimi in regionalnimi pobudami, zlasti za podporo uvajanju in uporabi rezultatov projektov. To vključuje boljšo uskladitev, da se zagotovi nemoteno delovanje raziskovalnih infrastruktur.

7.Naslednji koraki

Spoznanja in ključne ugotovitve iz te končne ocene programa Obzorje 2020 bodo imele ključno vlogo ne le pri oblikovanju tekočega izvajanja programa Obzorje Evropa, temveč tudi pri vplivu na razvoj politike v zvezi s prihodnjimi pobudami na področju raziskav in inovacij. S tem bo zagotovljena učinkovita vključitev spoznanj, pridobljenih iz programa Obzorje 2020, v sedanje in prihodnje programe za dodatno izboljšanje njihove učinkovitosti, ustreznosti in učinka na Evropejce.

(1) Na podlagi člena 32(4) Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020, dopolnjene z Uredbo (EU) št. 1290/2013 in Sklepom Sveta 2013/743/EU.