EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.5.2018

COM(2018) 296 final

2018/0148(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2018) 234 final}
{SWD(2018) 188 final}
{SWD(2018) 189 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zaradi izboljšanega označevanja pnevmatik bodo imeli potrošniki na voljo več informacij o izkoristku goriva, varnosti in hrupu, tako da bodo lahko pri nakupu pnevmatik pridobili točne, ustrezne in primerljive informacije o navedenih vidikih. To bo pomagalo izboljšati učinkovitost sistema označevanja pnevmatik ter zagotoviti čistejša, varnejša in tišja vozila ter kar največji prispevek sistema k razogljičenju prometnega sektorja.

S tem predlogom se razveljavlja in nadomešča Uredba (ES) št. 1222/2009 1 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (v nadaljnjem besedilu: uredba o označevanju pnevmatik).

Uredba o označevanju pnevmatik je bila pred začetkom uporabe spremenjena dvakrat, in sicer prvič zaradi vključitve nove metode za preskušanje oprijema pnevmatik C1 (za avtomobile) na mokri podlagi, pozneje pa za upoštevanje dejstva, da je bila ustrezna mednarodna metoda za preskušanje oprijema na mokri podlagi razvita tudi za pnevmatike C2 (za kombinirana vozila) in C3 (za težka vozila) 2 , ter vključitev postopka uskladitve laboratorijev glede merjenja kotalnega upora. Navedene spremembe so vključene v ta predlog.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

EU je leta 2009 sprejela dva sklopa pravil v zvezi s pnevmatikami:

–uredbo o označevanju pnevmatik, s katero so bile določene zahteve Unije za uskladitev informacij o parametrih pnevmatik, ki jih je treba zagotoviti končnim uporabnikom ter jim tako omogočiti, da so pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni, ter

–uredbo o zahtevah za homologacijo 3 za splošno varnost motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: uredba o splošni varnosti), s katero so bile uvedene usklajene tehnične zahteve, ki jih morajo pnevmatike izpolniti, da se lahko dajo na trg Unije.

Uredba o splošni varnosti med drugim določa minimalne zahteve za pnevmatike v zvezi s:

(i) kotalnim uporom;

(ii) oprijemom na mokri podlagi in

(iii) zunanjim kotalnim hrupom pnevmatik.

Te zahteve so se začele uporabljati 1. novembra 2012, druga faza strožjih zahtev za kotalni upor pa 1. novembra 2016 (pri čemer se dodatne prilagoditve začnejo uporabljati v letih 2018 in 2020).

Kot pri vsakem drugem izdelku, ki se da na trg Unije, morajo nacionalni organi za nadzor trga tudi pri pnevmatikah preveriti, ali izpolnjujejo veljavne zahteve. Uredba (ES) št. 765/2008 4 določa okvir za nadzor trga, ki ga morajo izvajati države članice, in zagotavlja učinkovit čezmejni nadzor trga.

Splošni okvir za označevanje z energijskimi nalepkami je bil posodobljen leta 2017 s sprejetjem Uredbe (EU) 2017/1369 5 . Z njo je bila razveljavljena in nadomeščena Direktiva 2010/30/EU, uvedeni pa so bili tudi številni novi elementi, kot je zbirka podatkov za registracijo izdelkov, in nova pravila o vizualnem oglaševanju ter prodaji na daljavo in prek spleta.

Označevanje pnevmatik je del zakonodaje Unije o energijski učinkovitosti izdelkov. Ta vključuje uredbe o okoljsko primerni zasnovi, v katerih so določene minimalne zahteve, ki jih morajo izdelki, povezani z energijo, izpolnjevati, da se lahko dajo na trg Unije, ter uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami, na podlagi katerih se potrošnikom zagotovijo informacije o porabi energije in drugih bistvenih vidikih izdelkov, da lahko pri nakupih sprejemajo informirane, stroškovno učinkovite in okolju prijazne odločitve, ki so dobre za okolje in s katerimi prihranijo denar.

Ta pobuda je usklajena z energetsko politiko Unije, saj se z njo posodablja sedanji pravni red na področju označevanja pnevmatik, ki bo tako postal učinkovitejši.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Pregled sistema označevanja pnevmatik prispeva k prizadevanjem EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka, ki jih povzroča prometni sektor.

Ta pobuda je del tretjega svežnja „Evropa v gibanju“, ki zagotavlja izvajanje nove strategije za industrijsko politiko iz septembra 2017, njen namen pa je končati postopek, po katerem bo lahko Evropa v celoti izkoristila ugodnosti posodobitve in razogljičenja mobilnosti. Ključno je, da se vsem državljanom EU v prihodnosti zagotovi varen, čist in učinkovit sistem mobilnosti. Cilj so varnejša in dostopnejša evropska mobilnost, konkurenčnejša evropska industrija, varnejša delovna mesta v Evropi ter zagotovitev večje čistoče in boljše prilagojenosti potrebi po spopadanju s podnebnimi spremembami. V ta namen bo potrebna popolna zavezanost EU, držav članic in zainteresiranih strani, tudi pri okrepitvi prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka.

Komisija se je v sporočilu z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ sklicevala na potrebo po proučitvi načinov, kako zmanjšati nenamerne izpuste mikroplastike iz pnevmatik.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Uredba (ES) št. 1222/2009 temelji na členu 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je postal člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Uredba je povezana z zahtevami za homologacijo za pnevmatike, ki se dajejo na trg Unije, zato je ustrezno zagotoviti pravno podlago na področju notranjega trga, ker pa uredba zajema tudi izkoristek goriva, je ustrezno dodati še pravno podlago na področju energije, tj. člen 194 PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V instrumentih za energijsko učinkovitost in izkoristek goriva, sprejetih na ravni EU, se izražata vse večji pomen energije kot političnega in gospodarskega izziva ter njena tesna povezanost s področji politike zanesljive oskrbe z energijo, podnebnih sprememb, trajnosti, okolja, notranjega trga in gospodarskega razvoja. Države članice same do zdaj niso mogle zadostno doseči ciljev glede energijske učinkovitosti, zato je potrebno ukrepanje na ravni Unije, da bi se olajšal in podprl sprejem dejavnosti na nacionalni ravni.

Bistveno je zagotoviti enake konkurenčne pogoje za proizvajalce in trgovce v smislu informacij, ki se zagotavljajo strankam v zvezi s pnevmatikami, ki so naprodaj po vsem notranjem trgu EU. Zato so potrebna pravila, ki so pravno zavezujoča po vsej EU.

Nadzor trga izvajajo organi držav članic. Da bi bil učinkovit, mora biti enoten po vsej Uniji, sicer je notranji trg ogrožen, podjetja pa se odvračajo od tega, da bi vlagala v zasnovo, izdelavo in prodajo energijsko učinkovitih izdelkov. Vključitev pnevmatik v zbirko podatkov o izdelkih bo pomagala izboljšati učinkovitost nadzora trga.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti predlagane spremembe veljavnega zakonodajnega okvira ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje določenih ciljev. Z njimi bo postal jasnejši in lažje izvedljiv.

Na podlagi predlaganih sprememb bo mogoče na oznaki navesti informacije o pnevmatikah za sneg/led, okrepiti zahtevo za prikaz oznake v primerih, ko potrošniki ne vidijo pnevmatik, o nakupu katerih razmišljajo (ker se skladiščijo drugje ali v primeru prodaje na daljavo ali prek spleta), ter vključiti pnevmatike v zbirko podatkov za registracijo izdelkov, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369, da bi se izboljšali nadzor trga in informacije za potrošnike.

Dobavitelji bodo morali vnesti informacije v novo zbirko podatkov o izdelkih. To so informacije, ki jih morajo zdaj nacionalnim organom za nadzor trga zagotoviti na zahtevo, zato se šteje, da je morebitno dodatno breme minimalno in sorazmerno s koristmi za izvrševanje in preglednost, ki jih bo predvidoma prinesla zbirka podatkov o izdelkih.

Predlogu je priložena ocena učinka SWD(2018) 189, sklicevati pa bi se bilo treba na dele, ki se nanašajo na sorazmernost.

•Izbira instrumenta

Sedanja uredba o označevanju pnevmatik je uredba Evropskega parlamenta in Sveta; ustrezno jo je nadomestiti z instrumentom iste vrste, saj vsebuje obveznosti, ki se uporabljajo neposredno za gospodarske subjekte.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Komisija je opravila naknadno oceno uredbe o označevanju pnevmatik, ki je na voljo v Prilogi 5 k poročilu o oceni učinka.

V oceni je bilo ugotovljeno, da je mogoče uspešnost in učinkovitost uredbe o označevanju pnevmatik dodatno izboljšati, zlasti s:

(i)    povečanjem ozaveščenosti potrošnikov o oznaki in njihovega zaupanja vanjo (zaradi česar bo verjetneje, da bodo pri nakupu pnevmatik uporabljali informacije na oznaki) ter

(ii)    izboljšanjem nadzora trga, da bi se vsi trije cilji uredbe o označevanju pnevmatik nazadnje izpolnili v celoti.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Novembra 2015 je bilo organizirano srečanje z zainteresiranimi stranmi, na katero je prišlo več kot 40 udeležencev.

Javno posvetovanje je od 10. oktobra 2017 do 8. januarja 2018 potekalo na spletni strani Komisije o posvetovanju 6 . Prispelo je 70 odgovorov, podroben povzetek o sodelujočih in odgovorih pa je na voljo v Prilogi 2 k poročilu o oceni učinka.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V okviru posebne in obsežne študije, naročene za pripravo pregleda 7 , je bila izvedena anketa, s katero je bilo zajetih 6 000 potrošnikov v šestih državah članicah.

•Ocena učinka

Temu predlogu je priložena ocena učinka, ki je objavljena na Komisijinem spletišču Europa skupaj s pozitivnim mnenjem Odbora za regulativni nadzor (Ares(2018) 1626237), sprejetim 23. marca 2018.

V oceni učinka so bile opredeljene številne težave s sedanjo uredbo, najpomembnejši med njimi pa sta bili:

–zmanjšana učinkovitost oznake pnevmatike zaradi slabe vidnosti;

–neskladnost zaradi slabega izvrševanja.

Proučene so bile naslednje možnosti politike:

1.neregulativni ukrepi, vključno z informacijskimi kampanjami, skupnimi izvršilnimi ukrepi in revizijo preskusnih metod;

2.ciljno usmerjene zakonodajne spremembe, da bi se omogočili:

·označevanje pnevmatik, dobavljenih z vozili, v vseh primerih;

·spletno označevanje;

·vključitev informacij o oprijemu na snegu in ledu na oznako;

·razširitev zahteve za označevanje na pnevmatike C3;

·okrepitev zahtev v zvezi s tehnično dokumentacijo;

·spremembe prilog o preskusnih metodah in razširitev postopka homologacije na navedbo na oznaki;

·prihodnja vključitev kilometrine in obrabe kot parametrov učinkovitosti;

·ponovna prilagoditev razredov na oznaki in

·vključitev pnevmatik v zbirko podatkov za registracijo izdelkov, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369.

Obravnavane so bile tudi podmožnosti, v okviru katerih so bile nekatere od zgoraj navedenih ciljno usmerjenih zakonodajnih sprememb izključene;

3.kombinacija možnosti politike 1 in 2.

Prednostna je bila možnost 3. V študiji te možnosti so bili ugotovljeni naslednji ocenjeni učinki (oddelek 6 poročila o oceni učinka):

·povečanje prometa podjetij za 9 milijard EUR na leto do leta 2030;

·129 PJ letnih prihrankov goriva do leta 2030;

·10 Mt letnih prihrankov ekvivalenta CO2 do leta 2030;

·zmanjšanje emisij hrupa iz pnevmatik in posledične koristi za zdravje ter

·večja varnost in manj nesreč.

S tem predlogom se izvaja zakonodajni del prednostne možnosti. Nadaljnji nezakonodajni ukrep za izvedbo možnosti je predstavljen v oceni učinka.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

S tem predlogom se revidira veljavna zakonodaja, zato se v njem obravnava, kako bi se lahko navedena zakonodaja poenostavila in izboljšala. Besedilo je bilo posodobljeno, da bi se zagotovila kar največja usklajenost z drugo posodobljeno zakonodajo na tem področju, zlasti novo uredbo o okviru za označevanje z energijskimi nalepkami.

Opredeljene so bile tri glavne možnosti za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje upravnega bremena, ki so bile vključene v predlog:

·zbirka podatkov za registracijo izdelkov;

·uskladitev s preskusnimi metodami iz uredbe o splošni varnosti in

·obsežnejša uporaba delegiranih aktov.

Ocenjeni prihranki stroškov na podlagi programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za te tri možnosti so:

Prihranki stroškov na podlagi REFIT – prednostne možnosti
Opis	Znesek	Opombe
Zbirka podatkov za registracijo izdelkov	80 000 EUR na leto	Večkratni prihranki stroškov za organe držav članic za nadzor trga, proizvajalce in trgovce na drobno. Morebitni prihranki stroškov tudi za proizvajalce. Začetni mejni stroški za Komisijo za vključitev pnevmatik v zbirko podatkov za izdelke, povezane z energijo.
Uskladitev z uredbo o splošni varnosti	420 000 EUR na leto	Od proizvajalcev bi se lahko zahtevalo, naj izvajajo dražje preskuse v potrjenih laboratorijih za preskušanje, vendar jim zato ne bo treba izvajati dodatnih preskusov. Nižji stroški nadzora trga (večkratni prihranki).
Uredba o označevanju pnevmatik/delegirani akti	110 000 EUR na delegirani akt	Znižali se bodo upravni stroški v institucijah EU za pripravo zakonodaje in državah članicah.

Da bi zagotovili pošteno konkurenco na enotnem trgu ter skladne in dosledne informacije za potrošnike, bi morala za vse gospodarske subjekte veljati enaka pravila. Zato bi morala za vse trgovce na drobno veljati enaka pravila, saj so oznake za pnevmatike za potrošnike uporabne samo, če so označeni vsi izdelki na vseh prodajnih mestih. Predlog kot tak ne izključuje MSP ali mikropodjetij. Vendar evropskih MSP ali mikropodjetij za proizvodnjo pnevmatik ni, morebitni stroški pa predvidoma ne bodo neznatni in so povezani predvsem z obveznostjo prikaza oznake v primeru prodaje pnevmatik prek spleta, ki velja za proizvajalce in trgovce na drobno.

Predlog je prilagojen internetni dobi, saj vključuje označevanje pnevmatik v spletni zbirki podatkov za registracijo izdelkov, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369, s katero se bo poenostavil, pospešil in izboljšal prenos informacij o izdelkih med proizvajalci, trgovci na drobno, organi za nadzor trga in potrošnikom. Kot za druge izdelke se za pnevmatike uporabljajo kode QR, s katerimi imajo potrošniki elektronski dostop do podrobnih informacij. Te kode bodo del nove oznake.

•Temeljne pravice

Šteje se, da predlog ne vpliva na temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

S tem predlogom se nadomešča veljavna uredba o označevanju pnevmatik, zato se ocenjuje, da bodo upravni učinek in stroški zmerni, saj je večina potrebnih struktur in pravil vzpostavljenih.

Ta odhodek se bo podprl z viri, ki so že predvideni v okviru uradnega finančnega načrtovanja. Dodatna sredstva iz proračuna EU ne bodo potrebna. Poleg tega ta pobuda ne vpliva na predlog Komisije o naslednjem večletnem finančnem okviru.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Učinek nove uredbe se bo spremljal in ocenil z ocenjevalno študijo, ki jo je treba izvesti šest let po začetku veljavnosti uredbe. Z oceno se bo ugotavljalo, ali so bili cilji pobude doseženi.

Države članice bodo s poročanjem strokovni skupini za označevanje pnevmatik – upravno sodelovanje za nadzor trga zagotovile podatke o dejavnostih nadzora trga in stopnjah skladnosti. Dodatni podatki bodo pridobljeni na podlagi ukrepa za skupni nadzor MSTyre15 8 , ki se že izvaja, in morebitnih nadaljnjih projektov.

Tudi predlagana obvezna zbirka podatkov za registracijo izdelkov bo vir podatkov, na podlagi katerih bo mogoče spremljati in oceniti napredek pri doseganju ciljev uredbe. Vsebovala bo podatke o razporeditvi pnevmatik v različne razrede glede na učinkovitost. Poleg tega bo podpirala nadzor trga, ki je ključen za izvrševanje uredbe. Izvrševanje bo podprto tudi z zahtevo, naj države članice obvestijo Komisijo o kaznih in izvršilnih mehanizmih, ki se uporabljajo za kršitve uredbe.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V predlogu so ohranjeni cilji in glavna načela sedanje uredbe o označevanju pnevmatik, vendar je njeno področje uporabe pojasnjeno, okrepljeno in razširjeno s:

·posodobitvijo oznake za pnevmatike in omogočanjem njene revizije;

·izboljšanjem vidnosti oznake za potrošnike z zahtevo, naj se prikaže v vseh primerih prodaje pnevmatik; določitvijo zahtev v zvezi s prodajo prek spleta in prodajo na daljavo pa tudi drugimi primeri, ko potrošnik ne vidi pnevmatik v živo;

·zahtevo, naj se na oznako vključijo informacije o oprijemu pnevmatik na snegu in ledu;

·omogočanjem prihodnje vključitve kilometrine in obrabe kot parametrov za oznako, če je ustrezno;

·omogočanjem prihodnje vključitve obnovljenih pnevmatik, če je ustrezno;

·zahtevo po prikazu oznake v vizualnih oglasih in tehničnem promocijskem gradivu;

·razširitvijo zahteve za prikaz oznake na pnevmatike C3;

·razširitvijo postopka homologacije na navedbo na oznaki;

·izboljšanjem izvrševanja z uvedbo obveznosti registracije pnevmatik v zbirki podatkov o izdelkih, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369;

·prilagoditvijo parametrov za razvrščanje pnevmatik iz Priloge I;

·posodobitvijo oznake iz Priloge II (zlasti za prikaz ikone za sneg);

·dodatnimi prilogami o zahtevah po informacijah;

·nadomestitvijo priloge o preskusni metodi za merjenje indeksa oprijema na mokri podlagi (G) pri pnevmatikah C1 s sklicem na ustrezne merilne metode.

Posodobitev oznake za pnevmatike in omogočanje njene revizije

Oznaka zajema tri parametre: kotalni upor, oprijem na mokri podlagi in zunanji kotalni hrup. Razrede za te parametre je treba prilagoditi, da bi se upoštevala tehnološki napredek in dejstvo, da zahteve uredbe o splošni varnosti pomenijo, da so najnižji razredi dejansko prazni, saj se take pnevmatike ne morejo več prodajati na trgu Unije.

Na podlagi člena 11 sedanje uredbe je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo nebistvenih elementov in dopolnitev Uredbe ter prilagoditev prilog tehničnemu napredku. Področje uporabe člena se razširi, da se vključijo spremembe same oznake, tako da bosta morebitna prihodnja vključitev parametrov v zvezi z ledom, kilometrino in obrabo ter prihodnja ponovna prilagoditev razredov oznake mogoči z delegiranimi akti.

Izboljšanje vidnosti oznake za potrošnike

2018/0148 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 9 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 10 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je odločena, da bo vzpostavila energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Izkoristek goriva je bistveni element okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 ter ključen za zmanjšanje povpraševanja po energiji.

(2)Komisija je pregledala 11 učinkovitost Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 12 ter ugotovila, da je treba posodobiti njene določbe za izboljšanje njene učinkovitosti.

(3)Uredbo (ES) št. 1222/2009 je primerno nadomestiti z novo uredbo, ki vključuje spremembe, uvedene leta 2011, ter s katero se spremenijo in okrepijo nekatere določbe navedene uredbe, da bi se pojasnila in posodobila njihova vsebina, ob upoštevanju tehnološkega napredka pri pnevmatikah v zadnjih letih.

(4)Prometni sektor obsega tretjino porabe energije v Uniji. Cestni promet je leta 2015 prispeval približno 22 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Pnevmatike prispevajo od 5 % do 10 % k porabi goriva, predvsem zaradi svojega kotalnega upora. Zato bi zmanjšanje kotalnega upora pnevmatik precej prispevalo k izkoristku goriva v cestnem prometu in s tem k zmanjšanju emisij.

(5)Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno povezanih parametrov. Izboljšanje enega parametra, npr. kotalnega upora, lahko negativno vpliva na druge parametre, npr. oprijem na mokri podlagi, medtem ko lahko izboljšanje oprijema na mokri podlagi negativno vpliva na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik bi bilo treba spodbujati k temu, da bi vse parametre izboljšali tako, da bi presegli že dosežene standarde.

(6)Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so lahko stroškovno učinkovite, saj prihranki goriva močno presegajo višjo nakupno ceno pnevmatik zaradi višjih proizvodnih stroškov.

(7)Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 13 določa minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je izgube energije, ki nastanejo zaradi kotalnega upora pnevmatik, mogoče še bistveno bolj zmanjšati, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Zato je za zmanjšanje vpliva, ki ga ima cestni promet na okolje, primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo posodobljenih usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z večjim izkoristkom goriva.

(8)Prometni hrup povzroča precejšnje težave in škoduje zdravju. Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče zmanjšati zunanji kotalni hrup precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Zato je za zmanjšanje prometnega hrupa primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z manjšim zunanjim kotalnim hrupom.

(9)Z zagotavljanjem usklajenih informacij o zunanjem kotalnem hrupu se olajša tudi izvajanje ukrepov za omejitev prometnega hrupa in prispeva k večji ozaveščenosti o učinku pnevmatik na prometni hrup v okviru Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta 14 .

(10)Uredba (ES) št. 661/2009 določa minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je oprijem na mokri podlagi mogoče izboljšati precej bolj, kot to določajo navedene zahteve, s tem pa tudi skrajšati zavorne razdalje na mokri podlagi. Zato je za izboljšanje varnosti v cestnem prometu primerno posodobiti določbe za označevanje pnevmatik, da bi z zagotovitvijo usklajenih informacij o navedenem parametru končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z dobrim oprijemom na mokri podlagi.

(11)Za zagotovitev uskladitve z mednarodnim okvirom se Uredba (ES) št. 661/2009 sklicuje na Pravilnik UN/ECE št. 117 15 , ki vključuje ustrezne metode za merjenje kotalnega upora, hrupa ter oprijema pnevmatik na mokri podlagi in snegu.

(12)Da bi se končnim uporabnikom zagotovile informacije o učinkovitosti pnevmatik, posebej zasnovanih za sneg in led, je primerno, da se zahteva vključitev zahtev za informacije o pnevmatikah za sneg in led na oznako.

(13)Obraba pnevmatik med uporabo je pomemben vir mikroplastike, ki škoduje okolju, zato Komisija v sporočilu z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ 16 navaja, da je treba obravnavati nenamerne izpuste mikroplastike iz pnevmatik, med drugim z ukrepi za obveščanje, kot so označevanje in minimalne zahteve za pnevmatike. Vendar primerna preskusna metoda za merjenje obrabe pnevmatike še ni na voljo. Zato bi morala Komisija naročiti njen razvoj, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati najsodobnejše, mednarodno razvite ali predlagane standarde ali predpise, da bi se čim prej določila primerna preskusna metoda.

(14)Obnovljene pnevmatike obsegajo precejšen del trga pnevmatik za težka vozila. Z obnavljanjem pnevmatik se podaljša njihova življenjska doba, to pa prispeva k ciljem krožnega gospodarstva, kot je zmanjšanje nastajanja odpadkov. Z uporabo zahtev za označevanje za take pnevmatike bi se zagotovili precejšnji prihranki energije. Vendar primerna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti obnovljenih pnevmatik še ni na voljo, zato bi bilo treba v tej uredbi predvideti njihovo vključitev v prihodnosti.

(15)Energijsko nalepko na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta 17 , s katero se poraba energije izdelkov razvršča na lestvici od A do G, priznava več kot 85 % potrošnikov v Uniji, ugotovljeno pa je bilo, da nalepka uspešno promovira učinkovitejše izdelke. Zasnova oznake za pnevmatike bi morala še naprej ostati čim bolj enaka, ob upoštevanju posebnosti parametrov pnevmatik.

(16)Navajanje primerljivih informacij o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali varnejše, tišje pnevmatike in pnevmatike z velikim izkoristkom goriva. To pa bo verjetno spodbudilo proizvajalce pnevmatik k optimizaciji navedenih parametrov, kar bi omogočilo bolj trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.

(17)Potreba po več informacijah o izkoristku goriva in ostalih parametrih pnevmatik je pomembna za vse končne uporabnike, vključno s kupci nadomestnih pnevmatik, kupci pnevmatik, nameščenih na nova vozila, upravljavci voznih parkov in prevoznimi podjetji, ki brez sistema označevanja in usklajenega preskušanja težko primerjajo parametre različnih znamk pnevmatik. Zato je ustrezno, da se vselej zahteva označevanje pnevmatik, dobavljenih z vozili.

(18)Zdaj se oznake izrecno zahtevajo za pnevmatike za avtomobile (pnevmatike C1) in kombinirana vozila (pnevmatike C2), ne pa tudi za težka vozila (pnevmatike C3). V primerjavi s pnevmatikami C1 in C2 sta pri pnevmatikah C3 poraba goriva in letno prevožena pot večji, zato je v zvezi z njimi možnost za zmanjšanje porabe goriva in emisij težkih vozil precejšnja.

(19)Popolna vključitev pnevmatik C3 na področje uporabe te uredbe je tudi v skladu s predlogom Komisije za uredbo o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih 18 ter predlogom Komisije o standardih za emisije CO2 za težka vozila 19 .

(20)Številni končni uporabniki sprejmejo odločitve o nakupu pnevmatik, ne da bi jih dejansko videli, zato ne vidijo oznake, nameščene nanje. V vseh takih primerih bi bilo treba oznako končnim uporabnikom pokazati pred sprejetjem odločitve o nakupu. S prikazom oznake na pnevmatikah na prodajnem mestu in v tehničnem promocijskem gradivu bi se moralo zagotoviti, da distributerji in morebitni končni uporabniki v trenutku in na kraju odločitve o nakupu prejmejo usklajene informacije o ustreznih parametrih pnevmatike.

(21)Nekateri končni uporabniki izberejo pnevmatike, preden prispejo na prodajno mesto, ali pa jih kupijo po pošti ali prek spleta. Za zagotovitev, da se lahko tudi navedeni končni uporabniki ozaveščeno odločajo na podlagi usklajenih informacij o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi, zunanjem kotalnem hrupu in drugih parametrih, bi morale biti oznake prikazane v vsem tehničnem promocijskem gradivu, tudi če je tako gradivo objavljeno na spletu.

(22)Morebitnim končnim uporabnikom bi bilo treba zagotoviti razlago vsake sestavine oznake in njenega pomena. Te informacije bi bilo treba zagotoviti v tehničnem promocijskem gradivu, na primer na spletnih mestih dobaviteljev.

(23)Izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi, zunanji hrup in drugi parametri v zvezi s pnevmatikami bi se morali meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše merilne in računske metode. Kolikor je mogoče, bi morale take metode upoštevati povprečno ravnanje potrošnikov in biti zanesljive, da bi odvračale od namernega in nenamernega izogibanja. Oznake na pnevmatikah bi morale izražati primerjalno učinkovitost pnevmatik pri dejanski uporabi v okviru omejitev zaradi potrebe po zanesljivem, točnem in ponovljivem laboratorijskem preskušanju, da bi lahko končni uporabniki primerjali različne pnevmatike in da bi se poleg tega omejili stroški, ki jih imajo proizvajalci zaradi preskušanja.

(24)Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v Uniji je ključno, da dobavitelji in distributerji izpolnjujejo določbe o označevanju pnevmatik. Zato bi morale države članice spremljati tako skladnost z nadzorom trga in rednimi naknadnimi nadzori v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(25)Da bi se olajšalo spremljanje skladnosti, končnim uporabnikom zagotovilo koristno orodje in trgovcem omogočilo, da na različne načine pridobijo informacijske liste izdelka, bi bilo treba pnevmatike vključiti v zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2017/1369 ustrezno spremeniti.

(26)Dobavitelji bi morali – brez poseganja v obveznosti držav članic glede nadzora trga in obveznosti dobaviteljev glede preverjanja skladnosti izdelkov – zahtevane informacije o skladnosti izdelka dati na voljo v elektronski obliki v zbirki podatkov o izdelkih.

(27)Da bi lahko končni uporabniki zaupali oznaki na pnevmatikah, druge oznake, ki jo posnemajo, ne bi smele biti dovoljene. Iz istega razloga ne bi smele biti dovoljene dodatne oznake, znaki, simboli ali napisi, ki bodo verjetno zavedli ali zmedli končne uporabnike glede parametrov, zajetih z oznako za pnevmatike.

(28)Kazni za kršitve te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(29)Za spodbujanje energijske učinkovitosti, blažitve podnebnih sprememb in varstva okolja bi morale imeti države članice možnost, da uvedejo spodbude za uporabo energijsko učinkovitih izdelkov. Države članice se lahko same odločijo, kakšna bo narava takih spodbud. Take spodbude bi morale biti skladne s pravili Unije o državni pomoči in ne bi smele ustvarjati neupravičenih tržnih ovir. Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi se lahko glede takih spodbud začeli v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(30)Za spremembo vsebine in oblike oznake, uvedbo zahtev v zvezi z obnovljenimi pnevmatikami, obrabo in kilometrino ter prilagoditev prilog tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 21 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi bilo treba omogočiti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(31)Pnevmatik, ki so bile dane na trg pred datumom uporabe zahtev iz te uredbe, ne bi bilo treba ponovno označevati.

(32)Za okrepitev zaupanja v oznako in zagotovitev njene točnosti bi bilo treba navedbo glede vrednosti za kotalni upor, oprijem na mokri podlagi in hrup, ki jo dobavitelji vključijo na oznako, vključiti v postopek homologacije na podlagi Uredbe (ES) št. 661/2009.

(33)Komisija bi morala opraviti vrednotenje te uredbe. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 bi moralo navedeno vrednotenje temeljiti na petih merilih, tj. uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, ter zagotoviti podlago za ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov.

(34)Ker države članice ciljev te uredbe, tj. povečanja varnosti ter gospodarske in okoljske učinkovitosti cestnega prometa z zagotovitvijo informacij končnim uporabnikom, da bi lahko ti izbrali pnevmatike, ki imajo boljši izkoristek goriva, so varnejše in povzročajo manj hrupa, ne morejo zadostno doseči, saj to zahteva usklajene informacije za končne uporabnike, ampak je mogoče te cilje zaradi harmoniziranega regulativnega okvira in enakih konkurenčnih pogojev za proizvajalce lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Uredba je še naprej ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in podrobna pravila, ki jih države članice ne morejo različno prenesti v nacionalno zakonodajo, s tem pa zagotavlja višjo stopnjo harmonizacije po vsej Uniji. S harmoniziranim regulativnim okvirom na ravni Unije namesto na ravni držav članic se znižajo stroški dobaviteljev ter zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prosti pretok blaga po vsem notranjem trgu. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(35)Uredbo (ES) št. 1222/2009 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Namen in predmet urejanja

1.Namen te uredbe je povečati varnost, varovanje zdravja ter gospodarsko in okoljsko učinkovitost cestnega prometa s spodbujanjem varnih pnevmatik z velikim izkoristkom goriva in nizkimi stopnjami hrupa.

2.Ta uredba določa okvir za zagotavljanje usklajenih informacij o parametrih pnevmatik z označevanjem, ki končnim uporabnikom omogočajo, da so pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za pnevmatike C1, C2 in C3.

2.Ta uredba se uporablja tudi za obnovljene pnevmatike po tem, ko je ustrezna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti takih pnevmatik dodana prilogam z delegiranim aktom v skladu s členom 12.

3.Ta uredba se ne uporablja za:

(a)profesionalne terenske pnevmatike;

(b)pnevmatike, zasnovane za namestitev na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990;

(c)zasilne rezervne pnevmatike tipa T;

(d)pnevmatike s hitrostnim razredom, manjšim od 80 km/h;

(e)pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več;

(f)pnevmatike z dodatnimi lastnostmi za boljši oprijem, npr. ježevke;

(g)pnevmatike, izdelane samo za namestitev v vozila, ki se uporabljajo izključno za dirke.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„pnevmatike C1, C2 in C3“ pomenijo razrede pnevmatik, opredeljene v členu 8 Uredbe (ES) št. 661/2009;

(2)„obnovljena pnevmatika“ pomeni rabljeno pnevmatiko, obnovljeno tako, da se obrabljena tekalna plast zamenja z novim materialom;

(3)„zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ pomeni zasilno rezervno pnevmatiko, zasnovano za uporabo pri višjem tlaku, kot je določen za standardne in ojačane pnevmatike;

(4)„oznaka“ pomeni grafični diagram v natisnjeni ali elektronski obliki, tudi v obliki nalepke, ki vključuje simbole za obveščanje končnih uporabnikov o učinkovitosti pnevmatike ali serije pnevmatik v zvezi s parametri iz Priloge I;

(5)„prodajno mesto“ pomeni kraj, kjer se pnevmatike razstavijo ali hranijo in prodajajo končnim uporabnikom, vključno z razstavnimi prostori, kjer so pnevmatike, ki se prodajajo končnim uporabnikom in niso nameščene na vozila;

(6)„tehnično promocijsko gradivo“ pomeni dokumentacijo v natisnjeni ali elektronski obliki, ki jo pripravi dobavitelj, da bi oglasno gradivo dopolnil vsaj s tehničnimi informacijami v skladu s Prilogo V;

(7)„informacijski list izdelka“ pomeni standardni dokument z informacijami iz Priloge IV v natisnjeni ali elektronski obliki;

(8)„tehnična dokumentacija“ pomeni dokumentacijo, ki organom za nadzor trga omogoča, da ocenijo točnost oznake in informacijskega lista izdelka, vključno z informacijami iz Priloge III;

(9)„zbirka podatkov o izdelkih“ pomeni zbirko podatkov, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369, ki vključuje javni del, namenjen potrošnikom, z elektronskim dostopom do informacij v zvezi s posameznimi parametri izdelka, spletni portal za dostopnost in del, ki zadeva skladnost, pri čemer so jasno določene zahteve glede dostopnosti in varnosti;

(10)„prodaja na daljavo“ pomeni ponujanje naprodaj, v najem ali v nakup s pridržanim lastništvom, izveden po pošti, prek kataloške prodaje, spleta, trženja po telefonu ali na kateri koli drug način, pri katerem ni mogoče pričakovati, da bo morebitni končni uporabnik videl razstavljeni izdelek;

(11)„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek ali za katero se tak izdelek zasnuje ali proizvaja in ki da ta izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(12)„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki izdelek iz tretje države da na trg Unije;

(13)„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

(14)„dobavitelj“ pomeni proizvajalca s sedežem v Uniji, pooblaščenega zastopnika proizvajalca, ki nima sedeža v Uniji, ali uvoznika, ki da izdelek na trg Unije;

(15)„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen dobavitelja, ki na trgu ponuja izdelek;

(16)„dostopnost na trgu“ pomeni dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo bodisi brezplačno;

(17)„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije;

(18)„končni uporabnik“ pomeni potrošnika, upravljavca voznega parka ali prevozno podjetje, ki kupuje ali naj bi kupilo pnevmatike;

(19)„parameter“ pomeni parameter pnevmatike iz Priloge I, npr. kotalni upor, oprijem na mokri podlagi, zunanji kotalni hrup, oprijem na snegu ali ledu, kilometrino ali obrabo, ki ima med uporabo precejšen vpliv na okolje, varnost v cestnem prometu ali zdravje;

(20)„tip pnevmatike“ pomeni različico pnevmatike, pri kateri imajo vse enote enake tehnične lastnosti, pomembne za oznako in informacijski list izdelka, ter enako identifikacijsko oznako.

Člen 4
Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik

1.Dobavitelji zagotovijo, da so pnevmatikam C1, C2 in C3, ki se dajo na trg, priloženi:

(a)za vsako posamezno pnevmatiko oznaka v skladu s Prilogo II v obliki nalepke, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I, ter informacijski list izdelka iz Priloge IV;

(b)za vsako serijo ene ali več identičnih pnevmatik natisnjena oznaka v skladu s Prilogo II, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I ter informacijski list izdelka iz Priloge IV.

2.V zvezi s pnevmatikami, ki se prodajajo prek spleta, dobavitelji zagotovijo, da je oznaka prikazana v bližini cene, in da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka.

3.Dobavitelji zagotovijo, da je oznaka prikazana v vsakem vizualnem oglasu za poseben tip pnevmatike, tudi na spletu.

4.Dobavitelji zagotovijo, da vsako tehnično promocijsko gradivo v zvezi s posebnim tipom pnevmatike, tudi na spletu, izpolnjuje zahteve iz Priloge V.

5.Dobavitelji zagotovijo, da se v zvezi z vrednostmi, povezanimi razredi in vsemi dodatnimi informacijami o učinkovitosti, ki jih navedejo na oznaki za bistvene parametre iz Priloge I, opravi postopek homologacije v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009.

6.Dobavitelji zagotovijo točnost oznak in informacijskih listov izdelka, ki jih predložijo.

7.Dobavitelji organom držav članic na zahtevo zagotovijo tehnično dokumentacijo, skladno s Prilogo III.

8.Dobavitelji sodelujejo z organi za nadzor trga in na lastno pobudo ali na zahtevo organov za nadzor trga nemudoma sprejmejo ukrepe za odpravo vseh primerov neskladnosti z zahtevami iz te uredbe, za katere so odgovorni.

9.Dobavitelji ne predložijo ali prikazujejo drugih oznak, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami iz te uredbe, če je verjetno, da bi to zavedlo ali zmedlo končne uporabnike glede bistvenih parametrov.

10.Dobavitelji ne zagotavljajo ali prikazujejo oznak, ki posnemajo oznako, določeno v tej uredbi.

Člen 5
Odgovornosti dobaviteljev pnevmatik v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih

1.Dobavitelji od 1. januarja 2020 pred dajanjem pnevmatike na trg vnesejo informacije iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369 v zbirko podatkov o izdelkih.

2.Kadar se pnevmatike dajo na trg med [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe] in 31. decembrom 2019, dobavitelj do 30. junija 2020 vnese informacije iz Priloge I k Uredbi (EU) 2017/1369 v zvezi z navedenimi pnevmatikami v zbirko podatkov o izdelkih.

3.Dokler informacije iz odstavkov 1 in 2 niso vnesene v zbirko podatkov o izdelkih, dobavitelj v desetih dneh po prejemu zahteve organov za nadzor trga zagotovi, da je elektronska različica tehnične dokumentacije na voljo za pregled.

4.Pnevmatika, ki je bila spremenjena tako, da bi bilo to treba navesti na oznaki ali informacijskem listu izdelka, se šteje za nov tip pnevmatike. Ko dobavitelj enot tipa pnevmatike ne daje več na trg, to navede v zbirki podatkov.

5.Potem ko je bila na trg dana zadnja enota tipa pnevmatike, dobavitelj pet let hrani informacije glede navedenega tipa pnevmatike v delu zbirke podatkov o izdelkih, ki zadeva skladnost.

Člen 6
Odgovornosti distributerjev pnevmatik

1.Distributerji zagotovijo:

(a)da imajo pnevmatike na prodajnem mestu na vidnem mestu oznako, skladno s Prilogo II, v obliki nalepke, ki jo zagotovijo dobavitelji v skladu s členom 4(1)(a);

(b)pred prodajo pnevmatike, ki je del serije ene ali več identičnih pnevmatik, da je oznaka iz člena 4(1)(b) končnemu uporabniku jasno prikazana in je v neposredni bližini pnevmatike na prodajnem mestu.

2.Distributerji zagotovijo, da je oznaka prikazana v vsakem vizualnem oglasu za poseben tip pnevmatike, tudi na spletu.

3.Distributerji zagotovijo, da vsako tehnično promocijsko gradivo v zvezi s posebnim tipom pnevmatike, tudi na spletu, izpolnjuje zahteve iz Priloge V.

4.Kadar končni uporabniki pnevmatik, ki se prodajajo, ne vidijo, jim distributerji pred prodajo zagotovijo izvod oznake.

5.Distributerji zagotovijo, da je pri vsaki prodaji na daljavo, ki temelji na papirnih dokumentih, oznaka prikazana in da lahko končni uporabnik dostopa do informacijskega lista izdelka na spletnem mestu z brezplačnim dostopom ali da lahko zahteva tiskani izvod navedenega lista.

6.Distributerji, ki uporabljajo prodajo na daljavo, ki temelji na trženju po telefonu, izrecno obvestijo končne uporabnike o razredih bistvenih parametrov na oznaki ter zagotovijo, da lahko končni uporabniki dostopajo do celotne oznake in informacijskega lista izdelka na spletnem mestu z brezplačnim dostopom ali na podlagi zahteve po tiskanem izvodu.

7.V zvezi s pnevmatikami, ki se prodajajo neposredno prek spleta, distributerji zagotovijo, da je oznaka prikazana v bližini cene in da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka.

Člen 7
Odgovornosti dobaviteljev in distributerjev vozil

Kadar nameravajo končni uporabniki kupiti novo vozilo, jim dobavitelji in distributerji vozil pred prodajo zagotovijo oznako za pnevmatike, ki se ponujajo skupaj z vozilom, pa tudi ustrezno tehnično promocijsko gradivo.

Člen 8
Preskusne in merilne metode

Informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členi 4, 6 in 7 o parametrih, navedenih na oznaki, se pridobijo z uporabo preskusnih in merilnih metod iz Priloge I ter postopka uskladitve laboratorijev iz Priloge VI.

Člen 9
Postopek preverjanja

Države članice ocenijo skladnost navedenih razredov za vsak bistveni parameter iz Priloge I v skladu s postopkom iz Priloge VII.

Člen 10
Obveznosti držav članic

1.Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja pnevmatik, ki so v skladu s to uredbo, na trg ali v uporabo.

2.Države članice ne spodbujajo pnevmatik, ki ne dosegajo razreda B glede na izkoristek goriva ali oprijem na mokri podlagi v smislu dela A oziroma B Priloge I. Davčni in fiskalni ukrepi se ne štejejo za spodbude za namene te uredbe.

3.Države članice določijo pravila o kaznih za kršitev te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih v skladu z njo, ter o mehanizmih za njihovo izvrševanje ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

4.Države članice do 1. junija 2020 uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 3, o katerih je še niso uradno obvestile, in jo nemudoma uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 11
Nadzor trga Unije in nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije

1.[Členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008/uredbe o skladnosti in izvrševanju, predlagane v predlogu COM(2017) 795 final] veljajo za izdelke, zajete s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z njo.

2.Komisija spodbuja in podpira sodelovanje in izmenjavo informacij o nadzoru trga v zvezi z označevanjem izdelkov med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za nadzor trga ali odgovorni za nadzor izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, ter med temi organi in Komisijo, zlasti z intenzivnejšim vključevanjem strokovne skupine za označevanje pnevmatik – upravno sodelovanje za nadzor trga.

3.Splošni programi držav članic za nadzor trga, določeni v skladu s [členom 13 Uredbe (ES) št. 765/2008/uredbe o skladnosti in izvrševanju, predlagane v predlogu COM(2017) 795 final], vključujejo ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvrševanja te uredbe.

Člen 12

Delegirani akti

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13, da bi:

(a)uvedla spremembe vsebine in oblike oznake;

(b)uvedla zahteve za parametre ali informacije v priloge, zlasti za kilometrino in obrabo, če so na voljo ustrezne preskusne metode;

(c)prilagodila vrednosti, računske metode in zahteve iz prilog tehničnemu napredku.

Komisija med pripravo delegiranih aktov po potrebi preskusi zasnovo in vsebino oznak za posebne skupine izdelkov pri skupinah predstavnikov strank Unije, da zagotovi, da bodo oznake nedvoumno razumeli.

Člen 13
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za pet let od [vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz člena 12 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 14
Ocenjevanje in poročanje

Komisija do 1. junija 2026 izvede oceno te uredbe ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo.

Navedeno poročilo vsebuje oceno o tem, kako uspešno so ta uredba in delegirani akti, sprejeti v skladu z njo, omogočili končnim uporabnikom, da izberejo učinkovitejše pnevmatike, pri čemer se upoštevajo njihovi vplivi na poslovanje, porabo goriva, varnost, emisije toplogrednih plinov in dejavnosti nadzora trga. Vsebuje tudi oceno stroškov in koristi neodvisnega in obveznega preverjanja informacij z oznake, ki ga izvajajo tretje osebe, pri čemer se upoštevajo tudi izkušnje s širšim okvirom iz Uredbe (ES) št. 661/2009.

Člen 15
Sprememba Uredbe (EU) 2017/1369

V členu 12(2) Uredbe (EU) 2017/1369 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)    podpirati delo organov za nadzor trga pri opravljanju nalog v skladu s to uredbo in ustreznimi delegiranimi akti, vključno z njihovim izvrševanjem, ter v skladu z Uredbo (EU) [vstavite sklic na to uredbo]“.

Člen 16
Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1222/2009

Uredba (ES) št. 1222/2009 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 17
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. junija 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

   1.1    Naslov predloga/pobude

   1.2    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

   1.3    Vrsta predloga/pobude

   1.4    Cilji

   1.5    Utemeljitev predloga/pobude

   1.6    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

   1.7    Načrtovani načini upravljanja

2.    UKREPI UPRAVLJANJA

   2.1    Pravila o spremljanju in poročanju

   2.2    Upravljavski in kontrolni sistem

   2.3    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

   3.1    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

   3.2    Ocenjene posledice za odhodke

   3.2.1    Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

   3.2.2    Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   3.2.3    Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

   3.2.4    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   3.2.5    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

   3.3    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 22

1.3.Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2019,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 23

Neposredno upravljanje – Komisija:

z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Upravljavski in kontrolni sistem

2.1.1.Ugotovljena tveganja

2.1.2.Informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Številka [razdelek………………………...………]	dif./nedif. 24	držav Efte 25	držav kandidatk 26	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
1a Konkurenčnost za rast in delovna mesta	32 02 02 Podporne dejavnosti na področju evropske energetske politike in notranjega trga	Dif.	DA	NE	NE	NE
5 Uprava	32 01 01 Odhodki za uradnike in začasne uslužbence na področju „energetika“	Nedif.	NE	NE	NE	NE
5 Uprava	32 01 02 Odhodki za zunanje sodelavce in drugi odhodki za upravljanje v podporo področju „energetika“	Nedif.	NE	NE	NE	NE

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Številka [razdelek………………………...………]	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Številka

1a Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

GD ENER				Leto 2019 27	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
32 02 02 Dopolnitev informacijske zbirke podatkov za registracijo izdelkov, povezanih z energijo, vključno z informacijsko kampanjo in skupnimi izvršilnimi ukrepi.	obveznosti	(1)		1,3	1,62						2,92
	plačila	(2)		0,8	1,12	1,0					2,92
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 28
32 04 03 Družbeni izzivi		(3)
Odobritve za GD ENER SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 3		1,3	1,62						2,92
	plačila	= 2 + 3		0,8	1,12	1,0					2,92

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	1,3	1,62						2,92
	plačila	(5)	0,8	1,12	1,0					2,92
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA 1a večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	= 4 + 6	1,3	1,62						2,92
	plačila	= 5 + 6	0,8	1,12	1,0					2,92

Razdelek večletnega finančnega okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
GD ENER
• Človeški viri			0,055	0,055						0,110
• Drugi upravni odhodki			0,007	0,007						0,014
GD ENER SKUPAJ	odobritve		0,062	0,062						0,124

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,062

0,062

0,124

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto 2019 29	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti		1,362	1,682						3,044
	plačila		0,862	1,182	1,000					3,044

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ⇩			Leto 2019		Leto 2020		Leto 2021		Leto 2022		Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)						SKUPAJ
	REALIZACIJE
	vrsta 30	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ: spodbujanje zmanjšanja povpraševanja po energiji
Posodobitev informacijske zbirke podatkov za registracijo izdelkov, povezanih z energijo		0,2	1	0,2													1	0,2
Vzdrževanje posodobljene informacijske zbirke podatkov za registracijo izdelkov, povezanih z energijo		0,02			1	0,02											1	0,02
Tehnična pomoč in/ali študije za oceno vidikov pnevmatik, potrebne za izvajanje uredbe in podporo standardizaciji		0,1	1	0,1	1	0,1											2	0,2
Informacijska kampanja		2,0	0,5	1,0	0,5	1,0											1	2,0
Skupni izvršilni ukrepi					1	0,5											1	0,5
STROŠKI SKUPAJ				1,3		1,62												2,92

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2019 31

Leto 2020

Leto 2021

Leto 2022

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,055	0,055						0,110
Drugi upravni odhodki	0,007	0,007						0,014
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	0,062	0,062						0,124

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 32 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,062

0,062

0,124

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto 2019	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
32 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0,36	0,36
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 33
32 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)		0,03	0,03
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy  34	– na sedežu
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		0,39	0,39

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Upravni uslužbenci: 0,03 EPDČ kot vodja skupine 0,3 EPDČ kot referenti za uredbo, delegirane akte in za podporo usklajevanju izvrševanja s strani organov za nadzor trga Asistenti: 0,03 EPDČ kot podpora za zakonodajne postopke in komunikacijo
Zunanji sodelavci	0,03 EPDČ (PU) kot tajnik skupine in odgovorna oseba za logistiko

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

(1)    Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).

(2)    Uredba Komisije (EU) št. 228/2011 z dne 7. marca 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z metodo za preskušanje oprijema pnevmatik razreda C1 na mokri podlagi ter Uredba Komisije (EU) št. 1235/2011 z dne 29. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z razvrščanjem pnevmatik glede na oprijem na mokri podlagi, merjenjem kotalnega upora in postopkom preverjanja.

(3)    Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).

(4)    UL L 218, 13.8.2008, str. 30. Glej predlog Komisije za uredbo o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje, s katero se bo nadomestila Uredba (ES) št. 765/2008, (COM(2017) 795 final).

(5)    UL L 198, 28.7.2017, str. 1.

(6)    https://ec.europa.eu/info/consultations/public-consultation-evaluation-and-review-eu-tyres-labelling-scheme_sl.

(7)    https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Study%20in%20support%20of%20the%20Review%20of%20the%20Tyre%20Labelling%20Regulation_final.pdf.

(8)    Za več informacij glej http://www.mstyr15.eu/index.php/en/.

(9)    UL C […], […], str. […].

(10)    UL C […], […], str. […].

(11)    COM(2017) 658 final.

(12)    Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).

(13)    Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).

(14)    Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

(15)    UL L 307, 23.11.2011, str. 3.

(16)    COM(2018) 28 final.

(17)    Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).

(18)    COM(2017) 279 final.

(19)    Sklic bo dodan po sprejetju predloga.

(20)    Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(21)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(22)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(23)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(24)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(25)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(26)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(27)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(28)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(29)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(30)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(31)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(32)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(33)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(34)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,17.5.2018

COM(2018) 296 final

PRILOGE

k

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009

{SEC(2018) 234 final}
{SWD(2018) 188 final}
{SWD(2018) 189 final}

PRILOGA I
Preskušanje, razvrščanje in merjenje parametrov pnevmatik

Del A: razredi glede na izkoristek goriva

Razred glede na izkoristek goriva se določi in prikaže na oznaki na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v nadaljevanju, izmeri v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter uskladi po postopku iz Priloge VI.

Če je tip pnevmatike homologiran za več kot en razred pnevmatik (npr. C1 in C2), se za opredelitev razreda glede na izkoristek goriva pri tem tipu pnevmatike uporabi lestvica, ki se uporablja za najvišji razred pnevmatik (npr. C2 in ne C1).

Pnevmatike C1		Pnevmatike C2		Pnevmatike C3
KKU v kg/t	Razred energijske učinkovitosti	KKU v kg/t	Razred energijske učinkovitosti	KKU v kg/t	Razred energijske učinkovitosti
KKU ≤ 5,4	A	KKU ≤ 4,4	A	KKU ≤ 3,1	A
5,5 ≤ KKU ≤ 6,5	B	4,5 ≤ KKU ≤ 5,5	B	3,2 ≤ KKU ≤ 4,0	B
6,6 ≤ KKU ≤ 7,7	C	5,6 ≤ KKU ≤ 6,7	C	4,1 ≤ KKU ≤ 5,0	C
7,8 ≤ KKU ≤ 9,0	D	6,8 ≤ KKU ≤ 8,0	D	5,1 ≤ KKU ≤ 6,0	D
9,1 ≤ KKU ≤ 10,5	E	8,1 ≤ KKU ≤ 9,2	E	6,1 ≤ KKU ≤ 7,0	E
KKU ≥ 10,6	F	KKU ≥ 9,3	F	KKU ≥ 7,1	F

Del B: razredi glede na oprijem na mokri podlagi

1.Razred glede na oprijem na mokri podlagi se določi in prikaže na oznaki na podlagi indeksa oprijema na mokri podlagi (G) v skladu z lestvico oznak „A“ do „G“, ki je določena v preglednici v nadaljevanju, ter izračuna v skladu s točko 2 in izmeri v skladu s Prilogo 5 k Pravilniku UN/ECE št. 117.

2.Izračun indeksa oprijema na mokri podlagi (G)

G = G(T) – 0,03

pri čemer je:

G(T) = indeks oprijema preskušane pnevmatike na mokri podlagi, kot je izmerjen v enem preskusnem ciklu

Pnevmatike C1		Pnevmatike C2		Pnevmatike C3
G	Razred glede na oprijem na mokri podlagi	G	Razred glede na oprijem na mokri podlagi	G	Razred glede na oprijem na mokri podlagi
1,68 ≤ G	A	1,53 ≤ G	A	1,38 ≤ G	A
1,55 ≤ G ≤ 1,67	B	1,40 ≤ G ≤ 1,52	B	1,25 ≤ G ≤ 1,37	B
1,40 ≤ G ≤ 1,54	C	1,25 ≤ G ≤ 1,39	C	1,10 ≤ G ≤ 1,24	C
1,25 ≤ G ≤ 1,39	D	1,10 ≤ G ≤ 1,24	D	0,95 ≤ G ≤ 1,09	D
1,10 ≤ G ≤ 1,24	E	0,95 ≤ G ≤ 1,09	E	0,80 ≤ G ≤ 0,94	E
G ≤ 1,09	F	G ≤ 0,94	F	0,65 ≤ G ≤ 0,79	F
Prazno	G	Prazno	G	G ≤ 0,64	G

Del C: razredi in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa

Izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa (N) se izrazi v decibelih in izračuna v skladu s Prilogo 3 k Pravilniku UN/ECE št. 117.

Razred zunanjega kotalnega hrupa se določi in prikaže na oznaki na podlagi mejnih vrednosti (LV) iz dela C Priloge II k Uredbi (ES) št. 661/2009, kot sledi.

N v dB

Razred zunanjega kotalnega hrupa

N ≤ LV – 6

LV – 6 < N ≤ LV – 3

N > LV – 3

Del D: oprijem na snegu

Oprijem na snegu se preskusi v skladu s Prilogo 7 k Pravilniku UN/ECE št. 117.

Pnevmatika, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117, se opredeli kot zimska pnevmatika, na oznako pa se vključi naslednja ikona.

Del E: oprijem na ledu

Oprijem na ledu se preskusi v skladu s standardom ISO 19447.

Pnevmatika, ki izpolnjuje minimalno vrednost indeksa oprijema na ledu iz standarda ISO 19447, se opredeli kot pnevmatika za led, na oznako pa se vključi naslednja ikona.

PRILOGA II
Oblika oznake

1.Oznake

1.1.Oznake vsebujejo naslednje informacije v skladu z ilustracijami v nadaljevanju.

   

I.    Ime dobavitelja ali blagovna znamka.

II.    Dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela, pri čemer „identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen tip pnevmatike razlikuje od drugih tipov iste blagovne znamke ali z istim dobaviteljevim imenom.

III.    Koda QR.

IV.    Izkoristek goriva.

V.    Oprijem na mokri podlagi.

VI.    Zunanji kotalni hrup.

VII.    Oprijem na snegu.

VIII.    Oprijem na ledu.

2.Zasnova oznake

2.1.Zasnova oznake je takšna, kot je prikazana na spodnji sliki:

2.2.Oznaka je široka najmanj 90 mm in visoka najmanj 130 mm. Če je natisnjena oznaka večja, je njena vsebina vseeno sorazmerna z zgornjimi specifikacijami.

2.3.Oznaka izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna – in so prikazane v skladu z naslednjim primerom: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna;

(b)spodnje številke se nanašajo na legendo iz točke 2.1:

(1)rob oznake: črta: 1,5 pt – barva: X-10-00-05;

(2)Calibri navadno 8 pt;

(3)evropska zastava: širina: 15 mm, višina: 10 mm;

(4)pasica: širina: 51,5 mm, višina: 13 mm;

besedilo „BRAND“:Calibri navadno 15 pt, 100 % bela;

besedilo „Model Number“:Calibri navadno 13 pt, 100 % bela;

(5)koda QR: širina: 13 mm, višina: 13 mm;

(6)lestvica A–F:

puščice: višina: 5,6 mm, presledek: 0,78 mm, črna črta: 0,5 pt – barve:

–A: X-00-X-00;

–B: 70-00-X-00;

–C: 30-00-X-00;

–D: 00-00-X-00;

–E: 00-30-X-00;

–F: 00-70-X-00;

(7)vrstica: širina: 88 mm, višina: 2 pt – barva: X-00-00-00;

(8)piktogram za zunanji kotalni hrup:

piktogram, kot sledi: širina: 25,5 mm, višina: 17 mm – barva: X-10-00-05;

(9)puščica:

puščica: širina: 20 mm, višina: 10 mm, 100 % črna;

besedilo: Helvetica krepko 20 pt, 100 % bela;

besedilo enote: Helvetica krepko 13 pt, 100 % bela;

(10)piktogram za led:

piktogram, kot sledi: širina: 15 mm, višina: 15 mm – črta: 1,5 pt – barva: 100 % črna;

(11)piktogram za sneg:

piktogram, kot sledi: širina: 15 mm, višina: 15 mm – črta: 1,5 pt – barva: 100 % črna;

(12)lestvica A–G: Calibri navadno 13 pt, 100 % bela;

(13)puščice:

puščice: širina: 11,4 mm, višina: 9 mm, 100 % črna;

besedilo: Calibri krepko 17 pt, 100 % bela;

(14)piktogram za izkoristek goriva:

piktogram, kot sledi: širina: 19,5 mm, višina: 18,5 mm – barva: X-10-00-05;

(15)piktogram za oprijem na mokri podlagi:

piktogram, kot sledi: širina: 19 mm, višina: 19 mm – barva: X-10-00-05;

(c)ozadje je belo.

2.4.Razred pnevmatike se na oznaki navede v obliki, predpisani na sliki iz točke 2.1.

PRILOGA III
Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija iz člena 4(7) vsebuje:

(a)ime in naslov dobavitelja;

(b)identifikacijo in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja;

(c)trgovsko ime ali blagovno znamko dobavitelja;

(d)model pnevmatike;

(e)dimenzije, indeks obremenitve in hitrostni razred pnevmatike;

(f)sklice uporabljene merilne metode.

PRILOGA IV
Informacijski list izdelka

Informacije o pnevmatikah na informacijskem listu izdelka se vključijo v prospekt o izdelku ali drugo gradivo, ki je priloženo izdelku, ter vključujejo:

(a)ime dobavitelja ali blagovno znamko;

(b)dobaviteljevo identifikacijsko oznako modela;

(c)razred glede na izkoristek goriva pnevmatike v skladu s Prilogo I;

(d)razred glede na oprijem pnevmatike na mokri podlagi v skladu s Prilogo I;

(e)razred in decibele zunanjega kotalnega hrupa v skladu s Prilogo I;

(f)ali je pnevmatika zimska pnevmatika;

(g)ali je pnevmatika pnevmatika za led.

PRILOGA V
Informacije, navedene v tehničnem promocijskem gradivu

1.Informacije o pnevmatikah, vključene v tehnično promocijsko gradivo, se navedejo v naslednjem vrstnem redu:

(a)razred glede na izkoristek goriva (črke „A“ do „F“);

(b)razred glede na oprijem na mokri podlagi (črke „A“ do „G“);

(c)razred in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa (dB);

(d)ali je pnevmatika zimska pnevmatika;

(e)ali je pnevmatika pnevmatika za led.

2.Informacije iz točke 1 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)so preprosto berljive;

(b)so preprosto razumljive;

(c)če je določen tip pnevmatike glede na dimenzije ali druge parametre mogoče različno uvrstiti, se navede razpon med najmanj in najbolj učinkovito pnevmatiko.

3.Dobavitelji na svojih spletnih mestih objavijo tudi naslednje:

(a)povezavo na ustrezno spletno stran Komisije, namenjeno tej uredbi;

(b)razlago piktogramov, natisnjenih na oznaki;

(c)opozorilo, da so dejanski prihranki goriva in varnost v cestnem prometu močno odvisni od ravnanja voznikov ter zlasti naslednjega:

–okolju prijazna vožnja lahko bistveno zmanjša porabo goriva;

–za kar najboljši oprijem na mokri podlagi in izkoristek goriva je treba redno preverjati tlak v pnevmatikah;

–vedno je treba strogo upoštevati zavorno razdaljo.

PRILOGA VI
Postopek uskladitve laboratorijev glede merjenja kotalnega upora

1.Opredelitev pojmov

Za namene postopka uskladitve laboratorijev se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„referenčni laboratorij“ pomeni laboratorij, ki je del mreže laboratorijev, katerih imena so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije zaradi postopka uskladitve, in ki lahko s svojo referenčno napravo doseže točnost rezultatov preskusa, določeno v oddelku 3;

2.„laboratorij kandidat“ pomeni laboratorij, ki sodeluje v postopku uskladitve in ni referenčni laboratorij;

3.„nastavitvena pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki se preskusi za potrebe izvajanja postopka uskladitve;

4.„komplet nastavitvenih pnevmatik“ pomeni komplet petih ali več nastavitvenih pnevmatik za uskladitev ene naprave;

5.„dodeljena vrednost“ pomeni teoretično vrednost koeficienta kotalnega upora (KKU) ene nastavitvene pnevmatike, kot jo je izmeril teoretični reprezentativni laboratorij mreže referenčnih laboratorijev, ki se uporablja za postopek uskladitve;

6.„naprava“ pomeni vsako os za preskušanje pnevmatik v okviru ene določene merilne metode. Na primer dve osi, ki delujeta na isti boben, se ne štejeta za eno napravo.

2.Splošne določbe

2.1.Načelo

V referenčnem laboratoriju (l) izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm,l) se uskladi z dodeljenimi vrednostmi mreže referenčnih laboratorijev.

Izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm,c), pridobljen z napravo v laboratoriju kandidatu (c), se uskladi prek enega referenčnega laboratorija mreže, ki ga izbere laboratorij kandidat.

2.2.Zahteve glede izbire pnevmatik

Za postopek uskladitve se v skladu s spodnjimi merili izbere komplet petih ali več nastavitvenih pnevmatik. En komplet se izbere za pnevmatike C1 in C2 skupaj, en komplet pa za pnevmatike C3.

(a)Komplet nastavitvenih pnevmatik se izbere tako, da zajema razpon različnih KKU pnevmatik C1 in C2 skupaj ali pnevmatik C3. Vsekakor je pred uskladitvijo in po njej razlika med najvišjim in najnižjim KKUm kompleta pnevmatik enaka najmanj:

(i)    3 kg/t za pnevmatike C1 in C2 ter

(ii)    2 kg/t za pnevmatike C3.

(b)KKUm v laboratoriju kandidatu ali referenčnem laboratoriju (KKUm,c ali KKUm,l) se na podlagi navedenih vrednosti KKU vsake nastavitvene pnevmatike kompleta enakomerno porazdeli.

(c)Vrednosti indeksa obremenitve ustrezno zajemajo skupino pnevmatik, ki jih je treba preskusiti, pri čemer se zagotovi, da tudi vrednosti sile kotalnega upora zajemajo skupino pnevmatik, ki jih je treba preskusiti.

Vsaka nastavitvena pnevmatika se pred uporabo preveri in zamenja, kadar:

(a)je v stanju, ki onemogoča njeno uporabo za nadaljnje preskuse, in/ali

(b)so odstopanja KKUm,c ali KKUm,l po korekciji morebitnega odstopanja naprave v primerjavi s prejšnjimi meritvami večja od 1,5 odstotka.

2.3.Merilna metoda

Referenčni laboratorij izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko štirikrat in shrani tri zadnje rezultate za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter ob uporabi pogojev iz odstavka 3 Priloge 6 k navedenemu pravilniku in njegovih naknadnih sprememb.

Laboratorij kandidat izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko (n + 1)-krat, pri čemer je n določen v oddelku 5, in shrani n zadnjih rezultatov za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami ter ob uporabi pogojev iz odstavka 3 Priloge 6 k navedenemu pravilniku in njegovih naknadnih sprememb.

Pri vsakem merjenju nastavitvene pnevmatike se sklop pnevmatika/kolo odstrani iz naprave, celotni preskusni postopek iz odstavka 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb pa se ponovno izvede od začetka.

Laboratorij kandidat ali referenčni laboratorij izračuna:

(a)izmerjeno vrednost vsake nastavitvene pnevmatike za vsako meritev, kot je določeno v odstavkih 6.2 in 6.3 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih spremembah (tj. popravljeno za temperaturo 25 °C in premer bobna 2 m);

(b)srednjo vrednost treh (v primeru referenčnih laboratorijev) ali n-tih (v primeru laboratorijev kandidatov) zadnjih izmerjenih vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike ter

(c)standardno odstopanje (σm) po naslednji enačbi:

pri čemer je:

i števec za število nastavitvenih pnevmatik in znaša od 1 do p;
j števec n zadnjih ponovitev vsake meritve za določeno nastavitveno pnevmatiko in znaša od 2 do n + 1;
n + 1 število ponovitev meritev pnevmatike (n + 1 = 4 za referenčne laboratorije in n + 1 ≥ 4 za laboratorije kandidate);
p število nastavitvenih pnevmatik (p ≥ 5).

2.4.Oblike podatkov, ki se uporabljajo za izračune in rezultate

–Izmerjene vrednosti KKU, popravljene za premer bobna in temperaturo, se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

–Izračuni se nato opravijo z vsemi števkami: dodatnih zaokrožanj ni, razen pri končnih enačbah za uskladitev.

–Vse vrednosti standardnega odstopanja se navedejo na tri decimalna mesta.

–Vse vrednosti KKU bodo navedene na dve decimalni mesti.

–Vsi koeficienti usklajevanja (A1l, B1l, A2c in B2c) se zaokrožijo in navedejo na štiri decimalna mesta.

3.Zahteve za referenčne laboratorije in določanje dodeljenih vrednosti

Dodeljene vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike določi mreža referenčnih laboratorijev. Mreža vsako drugo leto oceni stabilnost in veljavnost dodeljenih vrednosti.

Vsak referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži, spoštuje specifikacije iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb ter ima naslednje standardno odstopanje (σm):

(a)    ne večje od 0,05 kg/t za pnevmatike razredov C1 in C2 ter

(b)ne večje od 0,05 kg/t za pnevmatike razreda C3.

Komplet nastavitvenih pnevmatik, skladnih s specifikacijami iz oddelka 2.2, izmeri vsak referenčni laboratorij v mreži v skladu z oddelkom 2.3.

Dodeljena vrednost za vsako nastavitveno pnevmatiko je povprečje izmerjenih vrednosti, ki so jih predložili referenčni laboratoriji v mreži za to nastavitveno pnevmatiko.

4.Postopek za uskladitev referenčnega laboratorija z dodeljenimi vrednostmi

Vsak laboratorij kandidat (l) se uskladi z vsakim novim naborom dodeljenih vrednosti in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.

Pri uskladitvi se za vse posamezne podatke uporabi tehnika linearne regresije. Koeficienta regresije A1i in B1l se izračunata na naslednji način:

pri čemer je:

RRC (KKU) dodeljena vrednost koeficienta kotalnega upora;

RRCm,l (KKUm,l) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna).

5.Zahteve za laboratorije kandidate

Laboratoriji kandidati postopek uskladitve ponovijo vsaj vsako drugo leto za vsako napravo in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.

Običajen komplet petih različnih pnevmatik, skladnih s specifikacijami iz oddelka 2.2, najprej v skladu z oddelkom 2.3 izmeri laboratorij kandidat in zatem en referenčni laboratorij. Na zahtevo laboratorija kandidata se lahko preskusi več kot pet nastavitvenih pnevmatik.

Komplet nastavitvenih pnevmatik izbranemu referenčnemu laboratoriju zagotovi laboratorij kandidat.

Laboratorij kandidat (c) spoštuje specifikacije iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 in njegovih naknadnih sprememb ter ima po možnosti naslednji standardni odstopanji (σm):

(a)ne večje od 0,075 kg/t za pnevmatike C1 in C2 ter

(b)ne večje od 0,06 kg/t za pnevmatike C3.

Če je standardno odstopanje (σm) laboratorija kandidata večje od zgornjih vrednosti pri štirih merjenjih, od katerih se zadnja tri uporabijo za izračune, se število n + 1 ponovitev meritev poveča za celotno serijo, kot sledi:

n + 1 = 1 + (σm/γ)2,, zaokroženo navzgor na vrednost najbližjega celega števila,

pri čemer je:

γ = 0,043 kg/t za pnevmatike razredov C1 in C2;

γ = 0,035 kg/t za pnevmatike razreda C3.

6.Postopek za uskladitev laboratorija kandidata

En referenčni laboratorij (l) iz mreže izračuna funkcijo linearne regresije za vse posamezne podatke laboratorija kandidata (c). Koeficienta regresije A2c in B2c se izračunata na naslednji način:

pri čemer je:

RRCm,l (KKUm,l) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna);

RRCm,c (KKUm,c) posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (c) (vključno s korekcijami temperature in premera bobna).

Če je determinacijski koeficient R2 manjši kot 0,97, se laboratorij kandidat ne uskladi.

Usklajeni KKU pnevmatik, ki jih je preskusil laboratorij kandidat, se izračuna po naslednji enačbi:

ANNEX VII
Postopek preverjanja

Skladnost na oznaki navedenih razredov glede na izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in zunanji kotalni hrup ter navedenih vrednostih, pa tudi vseh dodatnih informacij o učinkovitosti s to uredbo se oceni za vsak tip pnevmatike ali vsako skupino pnevmatik, ki jo določi dobavitelj, po enem od naslednjih postopkov:

(a)najprej se preskusi ena pnevmatika ali komplet pnevmatik:

1.če izmerjene vrednosti ustrezajo navedenim razredom ali navedeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v okviru tolerance, opredeljene v preglednici 1, je preskus uspešno opravljen;

2.če izmerjene vrednosti ne ustrezajo navedenim razredom ali navedeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v razponu, opredeljenem v preglednici 1, se preskusijo še tri pnevmatike ali trije kompleti pnevmatik. Povprečna vrednost meritev, pridobljena s preskusom treh pnevmatik ali treh kompletov pnevmatik, se uporabi za oceno skladnosti z navedenimi informacijami v razponu, opredeljenem v preglednici 1;

(b)če označeni razredi ali vrednosti izhajajo iz rezultatov homologacijskih preskusov, pridobljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009 ali Pravilnikom UN/ECE št. 117 in njegovimi naknadnimi spremembami, lahko države članice uporabijo podatke meritev, pridobljene pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje.

Pri oceni podatkov meritev, pridobljenih pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje, se upoštevajo odstopanja, ki so opredeljena v preglednici 1.

Preglednica 1

Izmerjeni parameter	Tolerance pri preverjanju
Koeficient kotalnega upora (izkoristek goriva)	Usklajena izmerjena vrednost ne presega zgornje meje (najvišji KKU) navedenega razreda za več kot 0,3 kg/1 000 kg.
Zunanji kotalni hrup	Izmerjena vrednost ne presega navedene vrednosti N za več kot 1 dB(A).
Oprijem na mokri podlagi	Izmerjena vrednost G(T) ni manjša od spodnje meje (najmanjša vrednost G) navedenega razreda.
Oprijem na snegu	Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na snegu.
Oprijem na ledu	Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na ledu.

PRILOGA VIII
Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1222/2009	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2)	Člen 1(2)
Člen 2(1)	Člen 2(1)
Člen 2(2)	Člen 2(2)
Člen 3(1)	Člen 3(1)
Člen 3(2)	Člen 3(2)
–	Člen 3(3)
Člen 3(3)	Člen 3(4)
Člen 3(4)	Člen 3(5)
–	Člen 3(6)
Člen 3(5)	Člen 3(7)
–	Člen 3(8)
–	Člen 3(9)
Člen 3(6)	Člen 3(10)
Člen 3(7)	Člen 3(11)
Člen 3(8)	Člen 3(12)
Člen 3(9)	Člen 3(13)
Člen 3(10)	Člen 3(14)
Člen 3(11)	Člen 3(15)
–	Člen 3(16)
Člen 3(12)	Člen 3(17)
Člen 3(13)	Člen 3(18)
–	Člen 3(19)
Člen 4	Člen 4
Člen 4(1)	Člen 4(1)
Člen 4(1)(a)	Člen 4(1)(b)
Člen 4(1)(b)	Člen 4(1)(b)
Člen 4(2)	–
–	Člen 4(2)
–	Člen 4(3)
Člen 4(3)	Člen 4(4)
Člen 4(4)	Člen 4(6)
–	Člen 4(5)
–	Člen 4(6)
–	Člen 4(7)
–	Člen 4(8)
–	Člen 4(9)
–	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člen 5(1)	Člen 6(1)
Člen 5(1)(a)	Člen 6(1)(a)
Člen 5(1)(b)	Člen 6(1)(b)
–	Člen 6(2)
–	Člen 6(3)
Člen 5(2)	Člen 6(4)
Člen 5(3)	–
–	Člen 6(5)
–	Člen 6(6)
–	Člen 6(7)
Člen 6	Člen 7
Člen 7	Člen 8
Člen 8	Člen 9
Člen 9(1)	Člen 10(1)
Člen 9(2)	–
Člen 10	Člen 10(2)
Člen 11	Člen 12
–	Člen 12(a)
–	Člen 12(b)
–	Člen 12(c)
Člen 11(a)	–
Člen 11(b)	–
Člen 11(c)	Člen 12(d)
Člen 12	Člen 11
–	Člen 11(1)
–	Člen 11(2)
–	Člen 11(3)
–	Člen 13
Člen 13	–
Člen 14	–
–	Člen 14
Člen 15	–
–	Člen 15
–	Člen 16
Člen 16	Člen 17