12.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 327/52

1.1

Državljani so v središču evropskega povezovanja. Poročilo o državljanstvu EU poudarja, da državljanstvo EU prinaša državljanom nove pravice in možnosti. Opozarja na to, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU pravica, ki je najbližje prebivalcem držav članic: možnost gibanja med državami članicami EU za daljše ali krajše obdobje, zaradi dela, študija, usposabljanja, poslovnega potovanja ali čezmejnih nakupov (1).

1.2

Poročilo o državljanstvu EU za leto 2013 predstavlja dvanajst novih ukrepov na šestih področjih, s katerimi naj bi nadalje odpravili ovire, ki državljanom EU preprečujejo uveljavljanje njihovih pravic, vključno s pravico do prostega gibanja znotraj meja EU. Med temi šestimi področji so naslednja (2):

1.3

EESO pozdravlja predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih javnih listin v Evropski uniji ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (COM(2013) 228 final – 2013/0119 (COD)).

1.4

Predlog je v skladu s poročilom o državljanstvu EU, saj uvaja ukrepe, ki bodo olajšali možnosti državljanov EU, da resnično uživajo bistvo pravic, ki jih imajo kot državljani EU.

1.5

Čeprav sta Lizbonska pogodba in Listina EU o temeljnih pravicah okrepili državljanske pravice EU, ki jih je opredelila Maastrichtska pogodba, vključno s pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU, ni bilo ustrezne reforme upravnih postopkov, ki podpirajo uveljavljanje te pravice. Predložitev žiga Apostille, ki je postopek, ki temelji na Haaški konvenciji iz leta 1961 in naj bi olajšal gibanje prek mednarodnih meja v svetu brez tehnologije, ne odraža dejstva, da v EU ni meja, in zato omejuje, namesto da bi olajševal uveljavljanje pravice do prostega gibanja znotraj EU, ki izvira iz državljanstva EU.

1.6

Poenostavitev naslednjih javnih listin v EU, ki je predstavljena v predlogu, je eden od pomembnih ukrepov, ki bo poenotil pravni okvir in olajšal uveljavljanje pravice do gibanja znotraj EU:

Poenostavitev teh javnih dokumentov bo nedvomno spodbudila prosto gibanje državljanov in podjetij, saj bo nadalje povečala trgovino na notranjem trgu in državljanom iz vseh držav članic olajšala zbiranje teh dokumentov.

1.7

Uvedbo poenostavljenega okvira za sprejemanje nekaterih javnih listin vse do ravni lokalne uprave je treba obravnavati kot pomemben politični instrument, ker ima tudi naslednje učinke:

1.8

EESO obžaluje, da so spremembe, ki jih prinaša predlog za lažje uveljavljanje pravice državljanov in podjetij do gibanja znotraj EU, predstavljene 20 let po uvedbi državljanstva EU in 42 let po Haaški konvenciji. EU ni v koraku s tehnološkim napredkom, ki bi ga lahko izkoristili za zmanjšanje ali odpravo ovir za državljane in podjetja pri uveljavljanju pravice do gibanja. EESO poudarja, da je informacijski sistem za notranji trg (IMIS) pomembno orodje, ki bi ga bilo treba intenzivneje izkoriščati pri omogočanju državljanom EU, da uveljavljajo svoje temeljne pravice.

1.9

EESO zato meni, da je politično priporočilo, ki ga je pripravila Komisija za

1.10

Priporočila EESO:

2.1

V stockholmskem programu iz leta 2009 z naslovom Odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje  (6) sta bila poudarjena pomen učinkovitega državljanstva Unije in osrednja vloga državljanov v politikah EU na področju pravosodja. S tem povezani akcijski načrt (7) je potrdil to nalogo in navaja, da bi "dobro delujoče evropsko pravosodno območje moralo biti na voljo državljanom in podjetjem kot podpora gospodarskim dejavnostim na enotnem trgu (…)". Evropska komisija se je odzvala tako, da je potrdila svojo zavezo za olajšanje prostega pretoka javnih listin v EU v svojem poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 in je decembra 2010 konkretno vizijo javnosti predstavila v zeleni knjigi z naslovom Manj upravnih formalnosti za državljane: spodbujanje prostega pretoka javnih listin in priznavanje pravnih učinkov listin o osebnem stanju  (8).

2.2

Hkrati je bil predstavljen Akt za enotni trg  (9), usmerjen v krepitev zaupanja državljanov v notranji trg in povečanje njegovega potenciala kot gonila za rast v gospodarstvu EU. Zato je bilo med drugim treba odpraviti nesorazmerne ovire, ki državljanom in podjetjem EU preprečujejo uživanje svoboščin notranjega trga. Krepitev mobilnosti državljanov in podjetij v EU je eden od temeljev Akta za enotni trg II (10).

2.3

Akcijski načrt Evropske komisije za upravljanje in pravo družb (11) je usmerjen v podporo evropskih podjetij, zlasti v zvezi s krepitvijo pravne varnosti čezmejnega poslovanja. Evropska digitalna agenda (12) se nanaša na predlagano zakonodajo o elektronski identifikaciji in e-podpisih (13), kar obsega tudi uvedbo regulativnega okvira za skupne upravne zmogljivosti za elektronsko identifikacijo državljanov in podjetij.

2.4

V nedavnem akcijskem načrtu za podjetništvo 2020 (14) je poudarjeno, da je zmanjševanje prevelikih regulativnih bremen še vedno med glavnimi cilji političnega programa Komisije. Akcijski načrt poziva k odpravi oziroma zmanjšanju administrativnih postopkov, kjer je to mogoče, za vsa podjetja, še zlasti za mikro podjetja. Posledično zmanjšanje birokracije, poenostavitev postopkov za čezmejno uporabo in sprejem javnih listin med državami članicami ter tudi uskladitev z njim povezanih pravil prispevajo k uresničevanju vseh dejavnosti, ki so usmerjene v prizadevanja za oblikovanje Evrope državljanov in dobro delujočega enotnega trga za podjetja EU.

2.5

Poročilo o državljanstvu EU poudarja, da državljanstvo EU prinaša državljanom nove pravice in možnosti. Opozarja na to, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU pravica, ki je najbližje prebivalcem držav članic: možnost gibanja med državami članicami EU za daljše ali krajše obdobje, zaradi dela, študija, usposabljanja, poslovnega potovanja ali čezmejnega nakupovanja. Poročilo o državljanstvu EU za leto 2013 predstavlja dvanajst novih ukrepov na šestih področjih, s katerimi naj bi nadalje odpravili ovire, ki državljanom EU preprečujejo uveljavljanje njihovih pravic, vključno s pravico do prostega gibanja in ustanavljanja podjetij znotraj meja EU. Med temi šestimi področji so (15):

2.6

Čeprav sta Lizbonska pogodba in Listina EU o temeljnih pravicah okrepili državljanske pravice EU, ki jih je opredelila Maastrichtska pogodba, vključno s pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU, ni bilo ustrezne reforme upravnih postopkov, ki podpirajo uveljavljanje te pravice. EU ima še vedno razdrobljen pravni okvir, saj države članice še vedno izvajajo upravne formalnosti, kot je predložitev žiga Apostille za overjanje kopij in prevodov, ki temelji na Haaški konvenciji iz leta 1961 in katere namen je olajšati gibanje prek mednarodnih meja. Ta formalnost ne odraža dejstva, da v EU ni meja, zato ovira in ne olajšuje uveljavljanje pravice do prostega gibanja znotraj EU, ki izhaja iz državljanstva EU.

2.7

Trenutno državljani, ki se preselijo v drugo državo članico, porabijo veliko časa in denarja za to, da zagotovijo verodostojnost javnih listin iz države članice, iz katere prihajajo. Priznava se, da bodo podjetja in državljani nedvomno imeli koristi od okvira skladnih in preglednih pravil za nekatere javne listine, ki so ključnega pomena za pretok blaga, storitev in oseb znotraj EU in na enotnem trgu.

2.8

EU ni v koraku s tehnološkim napredkom, s katerim je mogoče zmanjšati ali odpraviti ovire za državljane in podjetja pri uveljavljanju pravice do gibanja. EESO razume, da naj bi bila spletna aplikacija IMIS, ki nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem omogoča hitro in enostavno komunikacijo s sogovorniki v tujini, ustrezna platforma IKT, ki bi olajšala upravno sodelovanje, ko se bo predlog izvajal. IMIS bo tudi pomembna baza vzorcev najpogosteje uporabljenih nacionalnih javnih listin v EU, vključno z njihovimi prevodi v vse uradne jezike Unije, kar bo v podporo oblastem z nezadostnim jezikovnim znanjem pri ocenjevanju pravilnosti ali kakovosti prevodov predloženih javnih listin (16).

2.9

EESO obžaluje, da so spremembe, ki jih prinaša predlog za lažje uveljavljanje pravice državljanov in podjetij do gibanja znotraj EU, predstavljene 20 let po uvedbi državljanstva EU in 42 let po Haaški konvenciji.

3.1.1

EESO se strinja, da opredelitev "javnih listin" v členu 3(1) predloga vključuje pomembne javne listine, ki so povezane s pravicami EU za državljane in podjetja EU.

3.1.2

Vendar pa EESO poudarja, da bi morale biti javne listine, opredeljene v predlogu, prve v vrsti javnih listin, za katere bi moral veljati poenostavljeni postopek, ki naj bi okrepil mobilnost znotraj EU, čezmejne dejavnosti in delovanje enotnega trga EU.

3.1.3

EESO poudarja, da bi morali prihodnji postopki poenostavitve v zvezi z javnimi listinami veljati za pomembne javne listine, ki se na primer nanašajo na mobilnost delavcev znotraj EU (ki je temeljnega pomena za razvoj čezmejnih poslovnih dejavnosti in trgovine) ali invalidov, če te listine niso predmet drugih direktiv EU. Med te javne listine sodijo na primer nacionalna spričevala o izobraževanju in javne listine v zvezi s socialnim varstvom.

3.2.1

EESO poudarja, da sedanje zahteve, v skladu s katerimi je potreben žig Apostille, odražajo mednarodne postopke in tako ne upoštevajo razvoja EU kot enotnega trga. Približno 12,5 milijona državljanov EU živi v državi članici, ki ni njihova matična država, in več kot 380 000 mikro, malih in srednjih podjetij EU opravlja čezmejna podizvajalska dela ter se pri čezmejnem poslovanju in pri gibanju iz ene države članice v drugo stalno sooča z birokratskimi in nepotrebnimi upravnim postopki. To je položaj, ki ne odraža EU brez meja.

3.2.2

EESO se zato strinja s ciljem predloga Komisije, da se javne listine izvzamejo iz pravnih in upravnih zahtev, ki veljajo v državah članicah. EESO meni, da je to prva faza v stalnem programu poenostavitve javnih listin.

3.2.3

EESO se strinja, da je treba uvesti določbe, da se zagotovi potrebna raven overovitve v primeru upravičenega dvoma. EESO se zaveda, da bo v nekaterih primerih potrebno upravno usklajevanje med državami članicami, da se zagotovi verodostojnost javne listine ali njene overovljene kopije.

3.2.4

EESO močno podpira načelo, da se državljanu ali podjetju zagotovi največja gotovost v zvezi s tem, v kolikšni meri so predložene javne listine oproščene vseh oblik legalizacije ali podobnega postopka. Ta gotovost bo državljanu ali podjetju omogočila, da proaktivno načrtuje svoje dejavnosti ter tako zagotovi, da se uresničijo oprijemljive in neoprijemljive prednosti in koristi, ki jih je Komisija ugotovila v oceni učinka (17).

3.2.5

EESO ugotavlja, da v sedanjem sistemu 99 % od približno 1,4 milijona žigov Apostille, ki se letno predložijo v zvezi z dejavnostmi znotraj EU, ne povzroča težav. EESO zato meni, da bi morala politična možnost, ki jo predstavlja Komisija v zvezi z upravnim sodelovanjem (ki temelji na sistemu IMIS v primeru upravičenega dvoma o verodostojnosti javnih listin, predloženih v večjezičnih obrazcih), izboljšati rezultate.

3.2.6

EESO priporoča, da bi morala biti opredelitev "upravičenega dvoma" v predlogu Komisije nedvoumna, da se odpravi negotovost. EESO v zvezi s tem predlaga naslednje spremembe:

3.2.7

V primeru, da bi država članica na podlagi te nove opredelitve uradno vložila zahtevo zaradi upravičenega dvoma pri ustreznih organih države članice, kjer je bil izdan dokument, mora zadevno osebo izrecno obvestiti o razlogih za vložitev zahteve.

3.2.8

EESO je prepričan, da bodo zahteve za upravno usklajevanje med državami članicami veliko učinkovitejše in krajše od obdobja največ enega meseca, predvidenega v predlogu, ko se bo sistem IMIS izvajal v vseh državah članicah in bodo redna poročila o napredku pokazala, da je stabilen in deluje ter da ima osebje v državah članicah potrebno znanje. EESO zato predlaga, da bi morala Komisija v primeru, da rezultati pokažejo tak bistven napredek, skrajšati navedeno obdobje na največ dva tedna. Ta popravek bo močan signal za državljane in podjetja, da si EU resnično prizadeva za učinkovito državljanstvo EU in da postavlja državljane v središče politik EU.

3.2.9

EESO meni, da je pomemben uravnotežen sistem odgovornosti, ki ocenjuje, v kolikšni meri države članice učinkovito uresničujejo predlog. EESO priporoča, naj Komisija letno opravlja primerjalno analizo uspešnosti držav članic pri izvajanju.

3.6.1

EESO se strinja, da je namen izmenjave in posredovanja informacij in listin s strani držav članic vzpostavitev možnosti preverjanja verodostojnosti javnih listin prek informacijskega sistema za notranji trg (člen 19). Odbor se tudi strinja, da države članice Komisiji sporočijo imenovanje osrednjih organov in naknadne spremembe teh podatkov ter da Komisija poskrbi, da so te informacije javno na voljo (člen 20). EESO se tudi strinja, da Komisija najmanj vsaka tri leta Evropskemu parlamentu predloži poročilo o uporabi te uredbe (člen 21).

3.6.2

EESO poudarja, da je treba v zvezi s členom 19 z naslovom Varstvo podatkov zagotoviti, da izmenjava in posredovanje informacij in listin s strani držav članic v skladu s predlogom poteka ob spoštovanju načel EU v zvezi z varstvom podatkov.