2.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 351/29

A.

ker so se zaradi gospodarske krize stopnje brezposelnosti v državah članicah EU močno povečale; ker je to gibanje nesorazmerno prizadelo mlade; ker se stopnja brezposelnosti mladih povečuje hitreje od povprečne stopnje brezposelnosti; ker je bilo decembra 2009 v EU brezposelnih več kot 5,5 milijona mladih, mlajših od 25 let, ali 21,4 % vseh mladih, kar vodi v protislovje, da mladi, ki glede na staranje prebivalstva predstavljajo temelj sistemov socialne varnosti, istočasno ostajajo na gospodarskem obrobju,

B.

ker imajo mladi le malo možnosti, da bi našli stalno in redno zaposlitev; ker mladi vstopajo na trg dela zlasti prek nestandardnih, zelo prožnih, ne-varnih in negotovih oblik zaposlovanja (postransko delo s krajšim delovnim časom, začasna zaposlitev ali zaposlitev za določen čas itd.), pri čemer je verjetnost, da je to vendarle korak na poti k stalni zaposlitvi, majhna,

C.

ker se zdi, da delodajalci pogosteje uporabljajo pripravništva in delovne prakse za nadomestitev rednega zaposlovanja, s čimer izkoriščajo ovire, s katerimi se mladi soočajo pri vstopu na trg dela; ker morajo države članice takšne oblike izkoriščanja mladih obravnavati in učinkovito odpraviti,

D.

ker štirje od desetih ukrepov, ki so bili leta 2009 sprejeti na izrednem vrhu EU o zaposlovanju v Pragi, temeljijo na izobraževanju, poklicnem usposabljanju, vseživljenjskem učenju, pripravništvu, večji mobilnosti in boljšemu predvidevanju potreb na trgu dela in ustreznega znanja in spretnosti,

E.

ker predstavljata brezposelnost in premajhna zaposlenost mladih velike socialne in ekonomske stroške za družbo, kar pomeni manj priložnosti za gospodarsko rast, zmanjšanje davčne osnove, kar spodkopava vlaganje v infrastrukturo in javne storitve, večje socialne izdatke, premalo izkoriščeno vlaganje v izobraževanje in usposabljanje ter tveganje za dolgoročno brezposelnost in socialno izključenost,

F.

ker bodo morale mlajše generacije zmanjšati izjemno velik javni dolg, ki ga ustvarja sedanja generacija,

G.

ker ekonomske in demografske projekcije poudarjajo, da bo v EU v naslednjem desetletju 80 milijonov novih zaposlitvenih možnosti, pri čemer bo za večino potrebna visokokvalificirana delovna sila; ker je stopnja zaposlenosti visokokvalificiranih oseb v EU kot celoti približno 85 %, srednjekvalificiranih oseb 70 % in nizkokvalificiranih oseb 50 %,

H.

ker je gospodarska rast ključna za ustvarjanje delovnih mest, saj večja gospodarska rast pomeni več zaposlitvenih možnosti; ker več kot 50 % novih delovnih mest v Evropi ustvarijo mala in srednja podjetja,

I.

ker je prehod od izobraževanja k delu ter med delovnimi mesti strukturni izziv za mlade po vsej EU; ker vajeništvo zelo pozitivno vpliva na dostop mladih do zaposlitve, še zlasti če omogoča neposredno notranje usvajanje delovnih znanj in spretnosti,

J.

ker je treba programe izobraževanja znatno izboljšati ter spodbujati partnerstva med univerzami in podjetji, učinkovite sheme vajeništva, posojila za razvoj poklicnih poti in naložbe delodajalcev v usposabljanje,

K.

ker so mladi ob vstopu na trg dela in pri ukinjanju delovnih mest pogosto žrtve diskriminacije na podlagi svoje starosti; ker se mlade ženske pogosteje soočajo z brezposelnostjo in revščino oziroma so večkrat vključene v priložnostno ali neprijavljeno delo kot mladi moški; ker je po drugi strani nezaposlenost v sedanji gospodarski krizi najbolj prizadela mlade moške; ker se mladi invalidi soočajo s še večjimi ovirami pri svojem vključevanju na trg dela,

L.

ker pomeni dostojno delo premik mladih od socialne odvisnosti k samozadostnosti, jim pomaga, da se izognejo revščini, in jim omogoča aktivno prispevati k družbi tako v ekonomskem kot socialnem smislu; ker zakonodaja nekaterih držav članic uvaja diskriminacijo na podlagi starosti z omejevanjem pravic mladih, ki temelji zgolj na starosti, na primer nižji prag minimalne plače za mlade v Združenem kraljestvu, omejen dostop do posebnega dodatka za socialno ogrožene delavce (Revenu de solidarité active) v Franciji in manjše ugodnosti v primeru brezposelnosti za mlade na Danskem; namen vsega tega je sicer mlade spodbujati k delu, vendar je nesprejemljivo in ima lahko nasproten učinek ter mladim onemogoča, da bi postali finančno neodvisni, zlasti v času krize, ko je stopnja brezposelnosti mladih večja,

M.

ker merila lizbonske strategije glede mladih in posodobitve poklicnega usposabljanja niso bila v celoti izpolnjena,

N.

ker je prožna varnost splošna strategija za trge dela EU, ki je usmerjena k prožnim in zanesljivim pogodbam, vseživljenjskemu učenju, aktivni politiki trga dela in socialni varnosti; ker je bila ta strategija v veliko državah žal razložena le kot „prožnost“, s čimer se je izgubil vidik celostnega pristopa ter zaposlitvene in socialne varnosti,

O.

ker bo po letu 2020 občuten primanjkljaj kvalificirane delovne sile, pogojen z demografskimi spremembami, resno vplival na evropsko gospodarsko območje, pri čemer je ta trend mogoče preprečiti le z ustreznim izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in prekvalifikacijo,

P.

ker so mala in srednja podjetja del evropske gospodarske strukture zaradi svoje številnosti in strateške vloge v boju proti brezposelnosti,

1.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah. Kakovostni vidik dostojnega dela za mlade ne sme biti ogrožen, vsa prizadevanja pa morajo upoštevati zlasti temeljne delovne standarde in druge standarde, povezane s kakovostjo dela, kot so delovni čas, minimalna plača, socialna varnost ter varnost in zdravje pri delu;

2.

poziva Svet in Komisijo, naj opredelita strategijo za delovna mesta za EU, ki bo združevala finančne instrumente in politike zaposlovanja za preprečevanje rasti brez zaposlovanja ter vključevala določitev visokih meril za zaposlovanje mladih; odločno spodbuja, da se strategijo za delovna mesta posebno usmeri v razvoj zelenih delovnih mest in delovnih mest v socialnem gospodarstvu ter da se obenem zagotovi vključenost Parlamenta v proces odločanja;

3.

poudarja, da morajo države članice ustvarjati zelena delovna mesta, na primer z omogočanjem usposabljanja na področju okoljskih tehnologij;

4.

poziva države članice, naj pripravijo učinkovite spodbude, kot so subvencije za zaposlovanje ali prispevki za socialno varnost za mlade, ki bodo zagotavljale dostojne življenjske in delovne razmere, zato da bi javne in zasebne delodajalce spodbudile k zaposlovanju mladih, vlaganju v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade in v nadaljnje usposabljanje in nadgrajevanje njihovih znanj in spretnosti med zaposlitvijo ter podpiranju podjetništva med mladimi; poudarja, da imajo majhna podjetja posebno vlogo in pomen, kar zadeva strokovno znanje in tradicionalno znanje in izkušnje; spodbuja, da se mladim zagotovi dostop do nedavno vzpostavljenega Evropskega mikrofinančnega instrumenta;

5.

poudarja pomen izobraževanja o podjetništvu, ki je sestavni del procesa pridobivanja znanja in spretnosti, ki so potrebne za nove vrste zaposlitve;

6.

poziva države članice, naj izvajajo politiko usposabljanja mladih z visoko zastavljenimi cilji;

7.

poziva Komisijo, naj ob upoštevanju koristnih nacionalnih partnerstev med šolami, univerzami, podjetji in socialnimi partnerji, spodbuja ter podpira pilotne projekte v novih strateških razvojnih sektorjih, ki zagotavljajo ustrezno znanstveno, tehnološko in v zaposlovanje usmerjeno usposabljanje za mlade in zlasti ženske, da bi spodbujala inovacije in konkurenčnost v podjetjih, in sicer s pomočjo štipendij, pripravništva na ravni visokošolskega izobraževanja in ne nestandardnih pogodb o zaposlitvi;

8.

poziva univerze, naj se zgodaj povežejo z delodajalci in študentom zagotovijo priložnost za pridobitev znanj in spretnosti, ki so potrebni na trgu dela;

9.

poziva države članice, naj uvedejo obsežne ukrepe za spodbujanje gospodarstva, kot sta znižanje davkov ter zmanjšanje upravne obremenitve malih in srednjih podjetij, da se doseže rast in ustvarijo nova delovna mesta, zlasti za mlade;

10.

upa, da se bodo mikroposojila med mladimi uspešno uveljavila; meni, da je treba ustanoviteljem novih podjetij zagotoviti dosledno in strokovno svetovanje;

11.

poziva države članice, naj oblikujejo vključujoče in usmerjene politike trga dela, ki bodo zagotavljale spoštljivo vključitev in pomembne dejavnosti mladih, npr. z vzpostavitvijo navdihujočih omrežij, ureditvijo pripravništva, ki zajema finančno pomoč, tako da se lahko vajenec preseli in biva v bližini kraja opravljanja vajeništva, ter ustanovitvijo mednarodnih poklicnih centrov in mladinskih centrov za individualno usmerjanje, ki zajemajo predvsem vprašanja, kot so kolektivno organiziranje in poznavanje pravnih vidikov glede njihovega vajeništva;

12.

priznava, da se mladi srečujejo s težavami pri dostopu do financiranja, s katerim bi ustanovili in razvili svoja lastna podjetja; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe, ki bodo mladim olajšali dostop do financiranja ter v sodelovanju s poslovno skupnostjo oblikuje programe mentorstva za mlade na področju ustanavljanja in razvoja podjetij;

13.

poziva države članice, naj spodbujajo znanja in spretnosti oseb, ki zgodaj opustijo šolanje, ter jih z inovativnimi projekti pripravijo na vstop na trg dela;

14.

poziva države članice, naj v svoje načrte za preoblikovanje shem usposabljanja vključijo sodelovanje med šolami in delodajalci v zgodnji fazi; meni, da morajo biti v načrtovanje izobraževanja in usposabljanja vključeni lokalni in regionalni organi, saj imajo mrežne stike z delodajalci in vedo, kaj delodajalci potrebujejo;

15.

poziva Komisijo, naj poveča finančno zmogljivost Evropskega socialnega sklada ter zagotovi boljšo porabo njegovih sredstev, nameni najmanj 10 % teh sredstev za projekte, ki so namenjeni mladim, in olajša dostop do sredstev; odločno poziva Komisijo in države članice, naj ne ogrozijo izvajanje majhnih in inovativnih projektov s pretiranim nadzorovanjem ter naj z vidika zaposlitvenih možnosti za mlade ocenijo učinkovitost in dodano vrednost programov, kot je Mladi v akciji; poziva države članice, naj izboljšajo svojo usmerjenost k mladim;

16.

poziva države članice, naj prednostno obravnavajo sodelovanje ponudnikov poslovnega izobraževanja kot pravo orodje za boj proti strukturni brezposelnosti;

17.

poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, da bi do leta 2012 izpolnile cilje iz strategije EU 2020, tj. največ 10 % oseb, ki zgodaj opustijo šolanje; poziva države članice, naj izkoristijo širok obseg ukrepov za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in nepismenosti, na primer z znižanjem števila učencev v razredu, zagotavljanjem pomoči učencem, ki si ne morejo privoščiti dokončanja obveznega izobraževanja, večjim poudarkom na praktičnih vidikih v učnem načrtu, uvedbo mentorjev v vseh šolah in vzpostavitvijo takojšnjega spremljanja oseb, ki zgodaj opustijo šolanje; izpostavlja Finsko, ki je uspešno zmanjšala število oseb, ki zgodaj opustijo šolanje prek skupnega preučevanja možnosti iskanja nove usmeritve; poziva Komisijo, naj usklajuje projekt o najboljših praksah;

18.

poziva države članice, naj izboljšajo povezave med izobraževalnim sistemom in področjem dela ter pripravijo sredstva za napovedovanje povpraševanja po znanju in spretnostih ter sposobnostih;

19.

poziva k prizadevanju za zagotovitev, da bodo vsi otroci deležni spodbude, ki jo potrebujejo vse od začetka, ter zlasti k zaščiti ciljno usmerjenega spodbujanja otrok s težavami zaradi jezika ali drugih ovir, tako da se jim zagotovijo najvišja možna izobrazba in poklicne možnosti;

20.

poziva k več in boljšemu vajeništvu; navaja pozitivne izkušnje z dualnim sistemom v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja v državah, kot so Nemčija, Avstrija in Danska, kjer se sistem obravnava kot pomemben del prehoda mladih od izobraževanja k zaposlenosti; poziva države članice, naj podprejo sheme vajeništva in spodbujajo podjetja k zagotavljanju priložnosti za usposabljanje za mlade tudi med krizo; poudarja pomembnost ustreznega usposabljanja za zagotovitev visokokvalificirane delovne sile, ki jo bodo podjetja potrebovala v prihodnosti; poudarja, da se z vajeništvom ne sme nadomestiti rednih delovnih mest;

21.

poziva k boljšim in varnejšim delovnim praksam; poziva Komisijo in Svet, naj ob upoštevanju zaveze iz sporočila KOM(2007)0498 za „pobudo za oblikovanje evropske listine kakovosti za pripravništva“, pripravita evropsko listino kakovosti za pripravništva z minimalnimi standardi za zagotovitev njihove izobraževalne vrednosti in preprečitev izkoriščanja, pri čemer naj upoštevata, da je delovna praksa del izobraževalnega cikla in da ne sme nadomestiti delovnih mest; ti minimalni standardi morajo vsebovati opis delovnih mest ali potrebnih kvalifikacij, omejeno trajanje delovne prakse, minimalno nadomestilo na osnovi stroškov življenjskega standarda v kraju opravljanja delovne prakse, ki so v skladu z nacionalnimi tradicijami, zavarovanje na področju opravljanja dela, ugodnosti socialnega varstva v skladu z lokalnimi standardi ter jasno povezavo z ustreznim izobraževalnim programom;

22.

poziva Komisijo, naj zagotovi statistične podatke o delovnih praksah v posamezni državi članici, ki vključujejo:

ter pripravi primerjalno študijo različnih shem delovne prakse, ki obstajajo v državah članicah EU;

23.

poziva, naj vsaka država članica spremlja skladnost;

24.

poziva države članice, naj vzpostavijo evropski sistem za potrjevanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih med vajeništvom in pripravništvom, ki bo prispeval k večji mobilnosti mladih;

25.

poziva k zaščiti mladih pred tistimi delodajalci v javnem in zasebnem sektorju, ki lahko prek shem na področju pridobivanja delovnih izkušenj, vajeništva in pripravništva poceni ali brezplačno izpolnijo svoje ključne in temeljne potrebe, pri čemer izkoriščajo pripravljenost mladih na učenje brez obetov, da bi v prihodnosti dobili stalno delovno mesto v njihovem kolektivu;

26.

poudarja, da je treba spodbujati mobilnost mladih na področju dela in usposabljanja v državah članicah ter izboljšati priznavanje in preglednost kvalifikacij, znanj in spretnosti ter diplom v EU; poziva k podvojitvi prizadevanj za razvoj evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje ter evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter k okrepitvi programa Leonardo da Vinci;

27.

poziva države članice, naj pospešijo usklajevanje nacionalnih okvirov kvalifikacij z evropskim okvirom kvalifikacij, s čimer bi dodatno povečali mobilnost mladih na področju izobraževanja in dela;

28.

poudarja vlogo ponudnikov izobraževanj v zasebnem sektorju, saj je zasebni sektor običajno bolj inovativen pri oblikovanju programov in bolj prilagodljiv pri njihovem izvajanju;

29.

poziva države članice, naj mladim v shemah na področju pripravništva, pridobivanja delovnih izkušenj ali vajeništva v celoti zagotovijo pravice iz naslova zaposlitve in socialne varnosti ter po potrebi subvencionirajo del njihovih prispevkov;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj sheme na področju vajeništva, pripravništva in pridobivanja delovnih izkušenj vključijo v sisteme socialne varnosti;

31.

poziva države članice, naj okrepijo svoje sisteme za šolsko svetovanje na osnovnošolski in srednješolski ravni, da bi mladim in njihovim družinam pomagale izbrati poti izobraževanja in usposabljanja, ki resnično ustrezajo dejanskim sposobnostim, zmogljivostim in željam, s čimer bi zmanjšali tveganje za opustitev šolanja in neuspešno šolanje;

32.

ugotavlja, da med krizo mladi iščejo izobraževanje in bi jih bilo treba pri tem spodbujati; poziva vse države članice, naj vsem zagotovijo enak dostop do izobraževanja, tako da zagotovijo pravico do brezplačnega izobraževanja od vrtca do univerze in finančno podporo za mlade študente; države članice poziva, naj nadalje vlagajo v izobraževanje in usposabljanje, kljub morebitnim davčnim in socialnim oviram, čim bolj pospešeno izvajajo evropsko ogrodje kvalifikacij in po potrebi opredelijo nacionalni okvir znanj in spretnosti;

33.

ponovno poudarja, da je cilj köbenhavnskega procesa spodbuditi posameznike, da izkoristijo širok nabor razpoložljivih možnosti za poklicno usposabljanje (na primer v šoli, v visokošolskih ustanovah, na delovnem mestu ali na zasebnih tečajih);

34.

poziva Komisijo, naj razširi programe EU, ki podpirajo izobraževanje ter nadgrajevanje znanj in veščin, kot so vseživljenjsko učenje, Evropski socialni sklad, aktivnosti Marie Curie in Erasmus Mundus ter Pobuda za znanstveno izobraževanje;

35.

poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne projektne skupine na področju mladih, da bi zagotovile boljšo usklajenost izobraževalnega sistema in trga dela ter spodbujale večjo in skupno odgovornost za naložbe v znanja in spretnosti med vlado, delodajalci in posamezniki; poziva države članice, naj zagotovijo posvetovalne organe na vseh šolah, ki bodo pomagali olajšati prehod od izobraževanja k trgu dela ter spodbujali sodelovanje med javnimi in zasebnimi subjekti;

36.

meni, da je izjemno pomembno prilagoditi sistem izobraževanja in usposabljanja hitro spreminjajočemu se trgu dela in povpraševanju po novih poklicih;

37.

meni, da je učenje jezikov bistveno za omogočanje mladim dostopa do trga dela ter za spodbujanje njihove mobilnosti in enakih možnosti;

38.

poziva Komisijo in države članice, naj mladim zagotovijo informacije o povpraševanju na trgu dela, pod pogojem, da se vzpostavijo ustrezni mehanizmi za ocenjevanje, s katerimi bi se spremljali trendi v poklicih; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo politike in strategije na podlagi življenjskega cikla, v katere bosta izobraževanje in zaposlovanje bolje vključena, v katerih bo ključen varen prehod in v katere bo zajeto stalno nadgrajevanje znanj in spretnosti delovne sile, ki jo bo opremilo s ključnimi kompetencami, ki jih terja trg dela;

39.

poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanje za priznavanje poklicnih kvalifikacij, vključno z neformalnim učenjem in delovnimi izkušnjami, da bi podpirala mobilnost mladih;

40.

poziva države članice, da spodbujajo priznavanje izobraževalnih dosežkov, pridobljenih v sklopu neformalnega in priložnostnega učenja, da bi lahko mladi dodatno izkazovali svojo izobrazbo in usposobljenost, kot je potrebno pri iskanju zaposlitve na trgu dela;

41.

poziva k večji podpori in ugledu poklicnega usposabljanja;

42.

poziva Komisijo, naj skupaj s socialnimi partnerji revidira strategijo prožne varnosti in uvrsti varnost med prehodnim obdobjem na vrh programa, medtem ko ustvarja mobilnost in enostavnejši dostop za mlade; poudarja, da prožna varnost brez socialne varnosti ni trajnosten način boja proti težavam mladih na trgu dela, temveč je nasprotno način izigravanja delovnih in socialnovarstvenih pravic mladih ljudi;

43.

poziva države članice, naj v nacionalne načrte strategij za zaposlovanje mladih vključijo vse štiri elemente prožne varnosti, in sicer:

44.

poziva države članice in socialne partnerje, naj zagotovijo kakovostno delo, da se mladi ne bi ujeli v „past negotovosti“, ter naj na podlagi obstoječih nacionalnih zakonov in v sodelovanju s Komisijo pripravijo in izvajajo boljše standarde za zaščito posameznikov, ki delajo na negotovih ali nizkokakovostnih delovnih mestih;

45.

poziva Komisijo, naj oceni dolgoročne posledice brezposelnosti mladih in pravičnost med generacijami;

46.

poudarja potrebo po trdnem in strukturiranem socialnem dialogu na vseh delovnih mestih, da bi mlade delavce zaščitili pred izkoriščanjem in pogosto negotovimi začasnimi zaposlitvami; poudarja, da morajo socialni partnerji obravnavati mlade delavce in njihove posebne potrebe;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za zagotovitev pravilnega prenosa direktive o enakopravnosti pri zaposlovanju, ki prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju na podlagi starosti, in njeno učinkovito izvajanje; meni, da si je treba bistveno bolj prizadevati za zagotovitev, da se zaposleni in delodajalci zavedajo svojih pravic in obveznosti v okviru te zakonodaje;

48.

poziva države članice in socialne partnerje, naj izvajajo strategije za obveščanje in izobraževanje mladih o njihovih pravicah na delovnem mestu in različnih nadomestnih poteh za njihovo vključitev na trg dela;

49.

poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo zbliževanje področje dela in izobraževanja, da bo mogoče oblikovati poti usposabljanja, kot je dualno usposabljanje, ki združujejo teoretične vidike s praktičnimi izkušnjami, da se mladim zagotovijo potrebno znanje in spretnosti ter posebno strokovno znanje; Komisijo in države članice poziva tudi k vlaganju v podporo kampanji za ozaveščanje o poklicnem usposabljanju ter tehničnih in podjetniških študijih, da se te poklicne poti ne bodo več štele za izključujočo izbiro, ampak za priložnost za zapolnitev primanjkljaja na trgu glede tehničnih strokovnjakov, tj. povpraševanja, ki se opazno povečuje, ter za ponovno oživitev evropskega gospodarstva;

50.

poziva države članice in socialne partnerje, naj se zavežejo k intenzivnejšemu načrtovanju in izvajanju programov za izboljšanje dostopa mladih do trga dela s politiko aktivnega zaposlovanja, zlasti v regijah in sektorjih z visoko stopnjo brezposelnosti mladih;

51.

poziva države članice, naj izravnajo vpliv brezposelnosti mladih na pokojninske pravice teh generacij ter jih z ugodnim upoštevanjem časa, ki ga namenijo izobraževanju, spodbudijo k daljšemu izobraževanju;

52.

poziva socialne partnerje, naj okrepijo svoja prizadevanja za obveščanje mladih o njihovi pravici do sodelovanja v socialnem dialogu ter spodbudijo sodelovanje tega velikega deleža ekonomsko aktivnega prebivalstva v strukturah njihovih predstavniških organov;

53.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se nacionalna zakonodaja v zvezi z mladimi in še posebej nacionalna zakonodaja, ki temelji na direktivi o enakopravnosti pri zaposlovanju (2000/78/ES), ne bo uporabljala za diskriminacijo mladih pri dostopu do socialnovarstvenih prejemkov; meni, da si je treba bistveno bolj prizadevati za zagotovitev, da se zaposleni in delodajalci zavedajo svojih pravic in obveznosti v okviru te zakonodaje;

54.

poziva države članice, naj pripravijo pobude, ki bodo po vsej možnosti zagotovile, da se lahko mladi priseljenci naučijo jezika svoje države gostiteljice, da bodo kvalifikacije, ki so jih pridobili v svoji matični državi, priznane in da imajo dostop do ključnih znanj in spretnosti, kar jim bo omogočilo vključevanje v družbo in sodelovanje na trgu dela;

55.

poziva Komisijo in države članice, naj mladim staršem po sprejemljivi ceni zagotovijo ustrezne in boljše možnosti za varstvo otrok, kot so celodnevne šole, in s tem mladim staršem, zlasti materam, bolj omogočijo vključevanje na trg dela;

56.

poziva države članice, naj mladim staršem zagotovijo dovolj veliko pomoč v obliki varstva otrok ali vrtcev, da jih to ne bi odvračalo od vključevanja na trg dela;

57.

poziva države članice, naj se kratkoročno osredotočijo na mlade brezposelne moške v sektorjih, ki jih je prizadela kriza, pri tem pa naj ne pozabijo na dolgoročne težave, s katerimi se soočajo mlade ženske pri dostopu do trga dela;

58.

poziva države članice, naj uvedejo ukrepe za zagotovitev enakopravnosti za mlade na tistih področjih trga dela, kjer niso dovolj zastopani, da bi premagali posledice pretekle diskriminacije na podlagi starosti in dosegli dejansko raznoliko delovno silo ter delovno okolje ustrezno prilagodili za mlade invalidne osebe; poudarja dobre izkušnje v zvezi s spodbujevalnimi ukrepi za boj proti diskriminaciji;

59.

poudarja, da je treba razviti posebne programe, namenjene invalidom, za izboljšanje njihovih možnosti dostopa do trga dela;

60.

poudarja, da je treba spodbujati pripravništvo in mobilnost mladih, ki se izobražujejo ali usposabljajo na umetniškem področju, kot so kino, glasba, ples, gledališče ali cirkus;

61.

meni, da bi morali prostovoljni programi na različnih področjih, vključno s socialnim, kulturnim in športnim področjem, uživati večjo podporo;

62.

poziva različne industrijske panoge, naj v podjetjih in organizacijah vzpostavijo medgeneracijska partnerstva ter s tem ustvarijo aktivno izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj ter uspešno združijo izkušnje različnih generacij;

63.

priznava pomembnost finančne neodvisnosti mladih in poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi mladi upravičeni do dostojne ravni prihodka, s katerim si bodo lahko ustvarili finančno neodvisno življenje;

64.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo lahko mladi, če bodo želeli, prejeli učinkovito pomoč pri izbiri svoje poklicne poti, seznanjanju s svojimi pravicami in upravljanju svojega minimalnega prihodka;

65.

predlaga, da Svet in Komisija pripravita evropsko jamstvo za mlade, ki bo vsakemu mlademu posamezniku v EU po največ 4 mesecih brezposelnosti zagotovilo pravico do delovnega mesta, vajeništva, dodatnega usposabljanja ali kombinacije dela in usposabljanja;

66.

odobrava napredek pri opredelitvi strategije EU 2020, vendar obžaluje, da ni bilo javne in pregledne ocene lizbonske strategije ter zlasti Evropskega pakta za mlade, vključno z merili za mlade, ter da v procesu razvoja strategije EU 2020 ni bilo zadostnega posvetovanja s socialnimi partnerji, civilno družbo in mladinskimi organizacijami;

67.

države članice poziva k uvedbi in ocenitvi novih zavezujočih meril za mlade; poziva Komisijo, naj vsako leto oceni veljavna merila za mlade in jamstvo za mlade, da se zagotovijo rezultati in napredek, na podlagi bolj razčlenjenih statističnih podatkov, zlasti po spolu in starosti;

68.

poziva Svet in Komisijo, naj se dogovorita in zagotovita nova boljša orodja upravljanja in informacijska orodja za obravnavanje zaposlovanja mladih;

69.

predlaga ustanovitev stalne delovne skupine EU za mlade, ki bo vključevala mladinske organizacije, države članice, Komisijo, Parlament in socialne partnerje, za spremljanje razvoja v zvezi z zaposlovanjem mladih, omogočanje medsektorskih politik, izmenjavo primerov najboljše prakse ter spodbujanje novih politik;

70.

poudarja, da je treba mlade vključevati v pripravo politik izobraževanja in usposabljanja, da bi bolje upoštevale njihove potrebe; zato priporoča, naj se Komisija posvetuje s predstavniki nacionalnih svetov mladih glede njihovih prednostnih nalog;

71.

poziva države članice, naj ocenijo učinke politike na mlade, vključijo mlade v vse procese in ustanovijo svete mladih za spremljanje politik v zvezi z mladimi;

72.

poziva evropske institucije, naj postavijo zgled in s svojih spletnih strani odstranijo oglase za neplačano pripravništvo ter vsem praktikantom plačajo

73.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.