VELJAVNO BESEDILO

SPREMEMBA

2.   Odbor predlaga sklep, ki priporoča zgolj sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

2.   Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

Če ni določeno drugače, določbe, ki urejajo izvajanje Statuta poslancev Evropskega parlamenta, sprejme predsedstvo .

Parlament sprejme Statut poslancev Evropskega parlamenta in njegove spremembe na osnovi priporočila pristojnega odbora . Smiselno se uporablja člen 138(1). Za uporabo teh pravil je odgovorno predsedstvo, ki na osnovi letnega proračuna sprejema odločitve o finančnih sredstvih.

2.   Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance in notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.

2.   Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.

2a.     Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.

11a.     Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.

O svojem delu na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.

(Drugi in tretji stavek člena 25(3) se črtata.)

2.    Samostojni poslanci izmed sebe pooblastijo enega, ki se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.

2.    Predsednik Parlamenta povabi enega od samostojnih poslancev, da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.

Člen 37a

Prenos zakonodajnih pooblastil

1.     Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.

2.     Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.

3.     Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

V primeru vrnitve zadeve pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

V primeru vrnitve zadeve pristojni odbor določi postopek, ki ga je treba upoštevati, in Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

1a.     Kadar je Parlament v skladu s členom 48(3)Pogodbe o Evropski uniji zaprošen za mnenje o predlogu sklepa Evropskega sveta o preučitvi sprememb pogodb, se zadeva preda pristojnemu odboru. Odbor pripravi poročilo, ki vsebuje:

1a.     Pri posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 48(6) Pogodbe o Evropski uniji o predlogu sklepa Evropskega sveta, ki spreminja tretji del Pogodbe o delovanju Evropske unije, se smiselno uporablja člen 74a(1a). V takem primeru lahko predlog resolucije vsebuje predloge za spremembo samo določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.   Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 97 tega poslovnika izda priporočila.

1.   Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 97 tega poslovnika izda priporočila.

2.   Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko , Svet in Komisija redno in pravočasno obveščajo o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo Komisije, Sveta ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.

2.   Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika Komisije/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.

3.   O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 110.

3.   O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 110.

(Glej tudi razlago člena 121).

(Glej tudi razlago člena 121).

4.    Svet, Komisija in/ali podpredsednik/visoki predstavnik so povabljeni na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.

4.   Podpredsednik/visoki predstavnik je povabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.

1.   Parlament na predlog konference predsednikov. Posebni čas se lahko nameni za vprašanja predsedniku in posameznim članom Komisije. Poslanec lahko Svetu in Komisiji postavi le eno vprašanje na delno zasedanje.

1.   Parlament na predlog konference predsednikov. Posebni čas se lahko nameni za vprašanja predsedniku in posameznim članom Komisije.

2.   Poslanec lahko Svetu in Komisiji postavi le eno vprašanje na delno zasedanje.

2.   Poslanec lahko Svetu in Komisiji postavi le eno vprašanje na delno zasedanje.

3.   Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki odloči o njihovi sprejemljivosti in vrstnem redu njihovega obravnavanja. Odločitev mora biti nemudoma sporočena spraševalcu.

3.   Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki odloči o njihovi sprejemljivosti in vrstnem redu njihovega obravnavanja. Odločitev mora biti nemudoma sporočena spraševalcu.

4.   Podrobni postopek urejajo smernice iz priloge tega poslovnika.

4.   Podrobni postopek urejajo smernice iz priloge tega poslovnika.

5.     V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Evroskupine.

(Priloga II, točka 15 (Oblika) se črta.)

Vprašanja za pisni odgovor Svetu in Komisiji

Vprašanja za pisni odgovor

1.   Vsak poslanec lahko Svetu ali Komisiji v skladu s smernicami iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.

1.   Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu s smernicami iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.

2.   Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih posreduje zadevni instituciji. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O njegovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.

2.   Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih posreduje naslovnikom . V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O njegovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.

(Horizontalna sprememba: v členu 117(2) in (4) in točkah 1 in 3 Priloge III k Poslovniku se besedna zveza „zadevne institucije“ nadomesti z besedo „naslovniki“.)

1a.     Pogajanja o tem, kako pripraviti in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje v Uniji v skladu s členom 9 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, potekajo na podlagi mandata, ki ga konferenca predsednikov podeli po posvetovanju s konferenco predsednikov odborov.

Parlament vse tovrstne sporazume odobri po postopku iz člena 127.

1b.     Odbor lahko v okviru proračunskih sredstev, ki so temu namenjena, začne neposreden dialog z nacionalnimi parlamenti na ravni odborov. Dialog lahko vključuje ustrezne oblike sodelovanja v postopku sprejemanja zakonodaje in po njegovem zaključku.

1c.     Vsi dokumenti v zvezi z zakonodajnim postopkom na ravni Unije, ki jih nacionalni parlament uradno pošlje Evropskemu parlamentu, se posredujejo odboru, pristojnemu za zadevo, ki je obravnavana v dokumentu.

1.   Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodi eden od podpredsednikov, pristojnih za odnose z nacionalnimi parlamenti.

1.   Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za institucionalne zadeve.

2.   Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, upoštevajoč splošno politično ravnotežje v Parlamentu. Po vsakem srečanju delegacija predloži poročilo.

2.   Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, in so v čim večji meri predstavniki odborov, pristojnih za te zadeve. Po vsakem srečanju delegacija predloži poročilo.

3.     Ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.

1.   Na prvi seji odbora po izvolitvi članov odbora v skladu s členom 186 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik ter eden, dva ali trije podpredsedniki, izvoljeni na ločenih glasovanjih.

1.   Na prvi seji odbora po izvolitvi članov odbora v skladu s členom 186 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, izvoljeni na ločenih glasovanjih. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov.