18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/109

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor brez omahovanja podpira priporočila Komisije o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje, ki so povsem v skladu z lizbonsko strategijo, ki si prizadeva za oblikovanje družbe, ki temelji na znanju, in s ključnimi smernicami politik zaposlovanja v obdobju 2005-2008.

1.2

EESO ocenjuje, da lahko predlog — če se bo uresničil — olajša težave, s katerimi se trenutno srečuje trg dela. Zmanjšal bi lahko predvsem neuravnoteženost med pripravo razpoložljive delovne sile in gospodarskimi zahtevami.

1.3

Podpiranje opredelitve ključnih sposobnosti v izobraževanju lahko prispeva k uresničitvi pomembnega skupnega cilja, da mladi do konca osnovnega izobraževanja in usposabljanja razvijejo ključne sposobnosti na ravni, ki jim daje podlago za poklicno življenje in uspešno udeležbo na trgu dela, bodisi kot delavci bodisi kot delodajalci; to prispeva tudi k temu, da odrasli lahko vse življenje razvijajo in obnavljajo te sposobnosti na podlagi trdnega temelja splošnega znanja, ki je eden ključnih elementov za zmožnost stalnega prilagajanja.

1.4

EESO meni, da je med instrumenti, ki omogočajo uresničitev tega cilja, še posebno pomembno, da so učitelji — tako v okviru javnega in poklicnega izobraževanja kot v izobraževanju odraslih — pripravljeni na to, da svojim učencem učinkovito pomagajo pri pridobivanju ključnih sposobnosti, in da tudi sami pridobijo ter nato ves čas izpopolnjujejo ključne sposobnosti, potrebne za njihovo poklicno dejavnost.

1.5

ESSO poleg izražanja podpore splošnim ciljem meni, da je še posebno pomembno mladim, ki so predčasno opustili šolanje, zagotoviti možnost, da s pomočjo programov neformalnega usposabljanja pridobijo ključne sposobnosti, omenjene v tem predlogu.

1.6

Glede na staranje prebivalstva je treba podaljšati aktivno življenje starejših delavcev. EESO meni tudi, da imeti morajo starejši delavci v državah članicah možnost pridobiti manjkajoče sposobnosti. Države članice bi morale vzpostaviti izobraževalno infrastrukturo, ki bo omogočala ohranitev in razvoj že pridobljenih sposobnosti.

1.7

EESO meni, da imajo socialni partnerji kot ključni akterji na trgu dela osrednjo vlogo. Pri uresničevanju in spremljanju zastavljenih ciljev. Plod skupnih prizadevanj evropskih socialnih partnerjev na področju vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja v okviru njihovega prvega večletnega delovnega programa za leto 2003-2005 je okvir dejavnosti za razvoj sposobnosti in kvalifikacij skozi vse življenje. Predvidene so tudi druge dejavnosti, predvsem za naslednji večletni program za obdobje 2006-2008, v okviru katerega bodo potekala pogajanja z evropskimi socialnimi partnerji za dosego morebitnega prostovoljnega sporazuma.

1.8

EESO prav tako priporoča aktivnejše sodelovanje nevladnih organizacij v celotnem procesu in okrepitev dialoga s civilno družbo.

1.9

Izredno pomembno je tudi, da so na voljo zanesljivi statistični podatki, da se lahko spremlja in oceni uresničevanje ciljev za vseživljenjsko učenje. Zato EESO podpira predlog uredbe Evropske komisije o zbiranju statističnih podatkov v zvezi z vseživljenjskim učenjem. Ta predlog vzpostavlja okvir za zagotavljanje približevanja ali celo poenotenja metod, ki jih države članice uporabljajo za zbiranje podatkov, in povečanje zanesljivosti in primerljivosti podatkov. Treba si je prizadevati, da bodo na razpolago zanesljivi in redno posodobljeni podatki, ki bodo omogočali analizo glavnih vidikov političnih ciljev EU.

2.1

Po dolgotrajnem postopku raziskovanja, priprave in posvetovanja je Komisija predložila svoj predlog o uvedbi integriranega akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja. Evropski ekonomsko-socialni odbor z zadovoljstvom pozdravlja predlog in poudarja, da je namen zamisli v tem mnenju prizadevati si, da bo predlog Komisije čim bolj učinkovit in praktičen.

2.2

Stališče EESO glede predloga Komisije temelji zlasti na znanju in izkušnjah v zvezi z:

2.3

zamudami pri izpolnjevanju lizbonskih ciljev;

2.4

zamudami pri usklajevanju usposabljanja in izobraževanja s produktivnostjo (2)

2.5

demografskim položajem v Evropi;

2.6

zaskrbljenostjo, ki se je pojavila nedavno na evropski in mednarodni ravni, kako najti rešitev za te težave (3).

3.1

Delovna skupina za „temeljne sposobnosti“ (4), ki je bila ustanovljena leta 2001 v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, je izoblikovala okvir za ključne sposobnosti, ki so potrebne v družbi, temelječi na znanju, in predstavila številna priporočila, kako zagotoviti, da bodo vsi državljani imeli možnost pridobiti te sposobnosti (5).

3.2

Glavni skupni cilj je zagotoviti, da mladi do konca osnovnega izobraževanja in usposabljanja razvijejo ključne sposobnosti na ravni, ki jim daje podlago za poklicno življenje, odrasli pa lahko te sposobnosti razvijajo in obnavljajo vse življenje.

3.3

Priporočilo navaja naslednje ključne sposobnosti: 1. Sporazumevanje v maternem jeziku; 2. Sporazumevanje v tujem jeziku; 3. Znanje matematike in osnovno poznavanje znanosti in tehnologije; 4. Računalniška pismenost; 5. Učenje učenja; 6. Medosebne, medkulturne in družbene sposobnosti; 7. Podjetništvo; 8. Kulturno izražanje. Priporočilo opredeljuje sposobnosti kot kombinacijo znanj, sposobnosti in odnosov, ki ustrezajo vsakemu od naštetih področij.

3.4

Začeto delo na področjih ključnih sposobnosti, je tesno povezano s številnimi drugimi pobudami ali tekočimi dejavnostmi, na primer s pripravo vzpostavitve evropskega okvira kvalifikacij ali prizadevanji za večjo transparentnost sistemov kvalifikacij (na primer priznanje znanj, pridobljenih z neformalnim učenjem).

3.5

Predlog podaja referenčno orodje za določitev ključnih sposobnosti, potrebnih za vse, in tako podpira prizadevanja držav članic, ki želijo te sposobnosti vključiti v svoje strategije vzpostavitve vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja.

3.6

Cilj tega referenčnega orodja je pomagati političnim organom odločanja, ponudnikom storitev na področju izobraževanja, delodajalcem in učencem, da na nacionalni in evropski ravni sami uresničijo skupne cilje.

3.7

Priporočilo opredeljuje ključne sposobnosti, ki jih v gospodarstvu in družbi, ki temelji na znanju, potrebujejo vsi državljani. Ugotavlja tudi, da je treba odločitve glede izvajanja sprejeti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Države članice poziva, naj poskrbijo, da bodo vsi državljani ob zaključku osnovnega izobraževanja in usposabljanja pridobili ključne sposobnosti, ter jih spodbuja, da se ob upoštevanju evropskih referenčnih stopenj borijo proti neenakostim v izobraževanju.

3.8

Glede odraslih oseb priporočilo poziva k oblikovanju splošne infrastrukture, ki bi starejšim državljanom zagotavljala dostop do instrumentov razvijanja znanj. V ta proces morajo biti vključeni tudi socialni partnerji.

3.9

Priporočilo poziva tudi Komisijo k spodbujanju reform na nacionalni ravni, in sicer prek vzajemnega učenja, izmenjave dobrih praks in sistematičnega spremljanja napredka, doseženega pri uresničevanju ciljev.

3.10

Priporočilo ne obravnava vprašanj, povezanih s proračunom Skupnosti.

4.1

Predlagano priporočilo želi podpreti prizadevanja držav članic pri razvijanju njihovih sistemov osnovnega izobraževanja in usposabljanja, ponudbe izobraževanja in usposabljanja odraslih in celotnega sistema vseživljenjskega učenja z oblikovanjem referenčnega orodja za ključne sposobnosti. Čeprav bodo razprave strokovnjakov glede natančne vsebinske opredelitve teh sposobnosti v prihodnosti še vedno upravičene (in tudi nepogrešljive), priporočilo kot celota jasno nakazuje zaželeno smer osnovnega usposabljanja v okviru šolskega sistema in izobraževanja odraslih.

4.2

EESO je v enem svojih prejšnjih mnenj, namenjenem usposabljanju in produktivnosti (6), izrazil kritično stališče do vseh držav članic glede nezadovoljive koordinacije in pomanjkanja usklajenosti sistemov usposabljanja. V skladu s kritiko je nadaljevalno poklicno izobraževanje v posamezni državi odrezano od izobraževalnega sistema in ni dovolj povezano z gospodarskim in družbenim okoljem. Večinoma je vsebina teh usposabljanj preveč neposredno osredotočena na kratkoročne potrebe, dolgoročno pa se lahko izkaže kot napačna usmeritev. Na podlagi te analize Odbor meni, da lahko priporočila glede ključnih sposobnosti predstavljajo skupne in splošne smernice za različne izobraževalne programe in tvorijo potencialno vodilno merilo za dosego bolj usklajenega delovanja različnih izobraževalnih podsistemov.

4.3

Ocena izvajanja strategije Skupnosti nazorno priča o različnih interpretacijah ključnih sposobnosti in tudi o različnih praktičnih programih, ki so posledica tega. Razprave o oblikovanju znanstvene, obenem pa tudi konkretne definicije pojma sposobnosti potekajo že leta, tako v Evropski uniji kot zunaj nje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je tako v okviru samostojnega projekta DeSeCo opredelila ključne sposobnosti, ki jih ocenjuje kot najpomembnejše (in ki le delno ustrezajo sposobnostim, navedenim v predlogu).

4.4

Pridobivanje znanj, ki so lahko uporabna na trgu dela in v skladu z osnovno logiko t. i. družbe znanja zagotavljajo družbeno uspešnost, poteka v okviru tekmovanja med različnimi skupinami in posamezniki v družbi. Cilji državnih ukrepov in vladnih strateških programov na področju izobraževanja bi lahko tako vključevali prav enak dostop in enake možnosti za vse.

4.5

Glede vseživljenjskega izobraževanja in vprašanja sposobnosti je treba v skladu z besedilom priporočila poudariti ne le pomena okrepljenega pridobivanja različnih sposobnosti, ampak tudi potrebe po ohranjanju tistih, ki so že pridobljene na podlagi različnih specifičnih programov.

4.6

Za izobraževalne sisteme držav članic pomeni izvajanje priporočil o ključnih sposobnostih enega poglavitnih izzivov. Za vključitev teh priporočil, predvsem v osnovno izobraževanje in zlasti v izobraževalne sisteme, ki še vedno temeljijo na togi organizaciji izobraževanja in predmetnem sistemu, bo treba razviti popolnoma nov pristop.

4.7

Priporočilo ne predstavlja nič manjšega izziva tudi na področju sprememb pristopov učiteljev v izobraževalnih sistemih in priprav nanje. Zato EESO meni, da je še posebno pomembno, da so učitelji, tako v okviru javnega in poklicnega izobraževanja kot izobraževanja odraslih, pripravljeni na to, da svojim učencem učinkovito pomagajo pri pridobivanju ključnih sposobnosti, in da tudi sami pridobijo ter nato ves čas izpopolnjujejo ključne sposobnosti, potrebne za njihovo poklicno dejavnost.

4.8

Predlog obravnava podporo spodbujanju starejših oseb (7), da pridobijo ustrezne sposobnosti, saj je to pomembno vprašanje v okviru socialne kohezije. V okviru uresničevanja prednostnega cilja Evropske Unije, torej ustvarjanja delovnih mest, države članice usmerjajo pozornost in sredstva za izobraževanje v starostne razrede v osnovnem izobraževanju in v aktivno prebivalstvo. Toda pomanjkanje usposobljenosti starejših starostnih razredov upravičeno zastavlja številna vprašanja. Medgenercijski prepad je močno opazen že na drugih področjih, na primer pri računalniškem opismenjevanju. Večina držav si je zastavila nacionalne strateške cilje, na primer na področju elektronske uprave ali elektronske dostopnosti informacij in za državljane pomembnih storitev, ki kot pogoj za uživanje pravice do informacij in možnost sodelovanja v družbi postavljajo obvladanje ključnih sposobnosti (na primer poznavanje osnov računalništva). Glede na to, da so starejše osebe — in tudi druge zapostavljene skupine — izključene iz programov, ki spodbujajo pridobivanje glavnih sposobnosti, lahko uresničevanje teh ciljev spremljajo negativne posledice za socialno kohezijo.

4.9

Ker ima uvedba sistema izobraževanja, ki temelji na sposobnostih, zelo kompleksne posledice na področju izobraževalne politike, bi bilo izjemno pomembno v celotni Evropski uniji vzpostaviti stalni dialog med strokovnjaki na tem področju in sklepne ugotovitve teh izmenjav predstaviti širši javnosti. Glede na kompleksnost vprašanja in z upoštevanjem pristojnosti, določenih s pogodbo o Ustavi za Evropo, ter načela subsidiarnosti, bi bilo zaželeno, da Komisija nudi podporo strokovnjakom držav članic na področju politike izobraževanja, in sicer ne samo pri določanju ciljev, temveč tudi pri opredelitvi različnih načinov delovanja in sredstev za izvajanje ter tudi možnih kamnov spotike. (Poleg poudarjanja primerov dobre prakse bi izmenjave izkušenj lahko prav tako omogočale možnosti za nova spoznanja prek analize neuspehov ).

5.1

V tem okviru je vprašanje vseživljenjskega učenja tesno povezano s predlogom uredbe o zbiranju statističnih podatkov v zvezi z vseživljenjskim učenjem (8)

5.2

Predlog uredbe predvideva, da so primerljivi statistični podatki in kazalniki izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za Evropsko unijo vedno bolj pomembni, saj podpirajo odprto metodo koordinacije na področju politike izobraževanja in usposabljanja.

5.2.1

Trenutno sodelovanje in izmenjava podatkov med državami članicami temeljita na neformalnem dogovoru. Namen predloga uredbe je oblikovati pravno podlago za trajnostni sistem priprave podatkov o izobraževanju za podporo političnim razpravam na različnih področjih na ravni EU.

5.2.2

Cilj je vzpostaviti okvir za vse obstoječe in predvidene dejavnosti na področju statističnih podatkov o vseživljenjskem učenju, z izjemo usposabljanja v podjetjih, ki ga zajema raziskava Eurostata o poklicnem usposabljanju (raziskava CVTS). To temo obravnava druga, nedavno sprejeta uredba.

5.2.3

Predlog se nanaša le na statistične podatke o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju, ki so predloženi Komisiji za pripravo statističnih podatkov Skupnosti.

5.2.4

Glavni cilj uredbe je oblikovanje skupnih statističnih standardov, ki omogočajo pripravo usklajenih podatkov in tako vzpostavitev skupnega okvira za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja.

5.3

Za strateške cilje Evropske unije je izjemno pomembno, da so oblikovani tako, da odražajo celovit in realističen pregled tega procesa. Vsaj tako pomembno je tudi, da se bodo ocene, ki se bodo izkazale kot ustrezne med izvajanjem strategij, lahko opirale na podatke, ki so z metodološkega vidika zanesljivi in se redno izvajajo, ter na sklepne ugotovitve, ki izhajajo iz njih. Pomembno je, da so podatki in kazalniki, ki omogočajo mednarodne primerjave, na razpolago.

5.3.1

V praksi so viri za izobraževanje porazdeljeni izjemno neenakomerno. Poleg tega nadaljevalno izobraževanje odraslih v večini primerov ne omogoča ponovne vzpostavitve ravnovesja obstoječih neenakosti, temveč jih še poudarja (kot kažejo zbrani podatki o tem vprašanju). Spremljanje in oceno tega vidika lahko izboljša redno zagotavljanje podatkov, ki temeljijo na temeljnih načelih in enotnih metodoloških osnovah..

5.4

Več aktualnih statističnih raziskav, ki se izvajajo vzporedno in v veliki meri neodvisno, pokriva razna področja izobraževanja, usposabljanja in izobraževanja odraslih. Toda statistični sistemi EU na podlagi teh in tudi nekaterih novih statističnih raziskav, ki se trenutno izvajajo, ne morejo pokriti celotnega področja. Med Eurostatom in drugimi organizacijami za zbiranje podatkov obstaja določena razlika glede statističnih raziskav, njihovo vsebino in smernicami.

5.5

Za najbolj smotrno uporabo virov se je treba v okviru rednega zbiranja podatkov izogibati neutemeljenemu prekrivanju znanstvenih vidikov, vendar pa si je istočasno treba sistematično prizadevati za to, da se rezultati različnih raziskav lahko na tak ali drugačen način ujemajo. To lahko zagotavlja samo tesno znanstveno sodelovanje s specializiranimi organizacijami zunaj Evropske unije (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj — OECD, Mednarodno združenje za oceno dosežkov v izobraževanju (IEA)) in primerjanje z njihovimi statističnim raziskavami.

5.6

Trenutno je tesno tehnično sodelovanje z organizacijami zunaj Evropske unije ključnega pomena, saj merjenje ključnih sposobnosti trenutno ne sodi med naloge Eurostata, Statističnega urada Evropskih skupnosti. (Na področju merjenja sposobnosti bi lahko imele vodilno vlogo raziskave, ki jih vodi OECD, predvsem program PISA, in program za merjenje sposobnosti odraslih — trenutno namreč poteka priprava programa za mednarodno oceno sposobnosti odraslih (PIAAC)).

5.7

Zelo velike potrebe so na področju statistike potrebne pri pripravi politik in podatkov, ki prispevajo k oceni doseženega napredka. Povpraševanje po statistikah je celo vsak dan večje. Ključnega pomena je, da države članice zbirajo podatke v skladu s podobnimi metodologijami ter da sta pri tem prednostni nalogi zanesljivost in primerljivost podatkov.

6.1

Delovanje sistemov zbiranja podatkov je še posebno drago. EESO se te težave zaveda in meni, da bi bilo glede na zmogljivost držav članic smotrno preučiti dolgoročno možnost skrajšanja petletnih ciklov zbiranja podatkov v zvezi z vseživljenjskim učenjem, kar pomeni, da bi se pogostost izvajanja raziskav povečala. Kratkoročno rešitev na področju zbiranja podatkov bi lahko predstavljala dopolnitev obširnih statističnih raziskav o politično najpomembnejših področjih z bolj pogostimi, npr. letnimi ciljno usmerjenimi študijami in manjšimi raziskavami. Take ciljno usmerjene raziskave in analize, ki temeljijo na sklepnih ugotovitvah, bodo lahko omogočile spremljanje najpomembnejših procesov s političnega vidika in oceno izpolnjevanja ciljev Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja.

6.2

Upravičeno bi bilo tudi, da bi predlagana uredba vključevala tudi zbiranje podatkov o usposabljanju v podjetjih, ker le-ti zajemajo velik segment vseživljenjskega učenja. Del tega usposabljanja (usposabljanje v podjetjih z deset ali več zaposlenimi) trenutno pokriva petletna raziskava o poklicnem usposabljanju (CVTS –Continuing Vocational Training Survey), ki pa ne ponuja nobenih podatkov o usposabljanju v podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi.