18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/10


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS)

COM(2005) 618 konč. — 2005/0244 (COD)

(2006/C 195/03)

Svet EU je 17. januarja 2006 na podlagi člena 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sklenil, da bo Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosil za mnenje o zgoraj omenjenem dokumentu.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 25. aprila 2006. Poročevalec je bil g. Sears.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 427. plenarnem zasedanju 17. in 18. maja 2006 (seja z dne 17. maja) s 126 glasovi za, in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Predlog je nastal po sporočilu vodilnega proizvajalca perfluorooktan sulfonatov (PFOS), da bo ustavil proizvodnjo in trženje potrošniških izdelkov na osnovi teh enot. Ta odločitev je temeljila na proizvajalčevi oceni možnih tveganj za človeško zdravje in okolje. Pozneje so bila ta tveganja kvantificirana, odločitev pa se je potrdila kot pravilna glede zadevne končne uporabe. Glavno tveganje je bilo odpravljeno, zdaj pa je treba preprečiti, da bi se težava ponovno pojavila. Poleg tega je treba zavarovati potrebe drugih uporabnikov, dokler ne bodo na voljo alternativni materiali in procesi in/ali dokler se v celoti ne opravijo presoje vpliva.

1.2

EESO podpira predlog ob posebnem upoštevanju omejitve trženja ter uporabe PFOS in sorodnih izdelkov, odstopanj za opredeljene preostale končne rabe in potrebe po stalnem raziskovanju.

1.3

EESO opozarja, da se končne uporabe, za katere je treba sprejeti odstopanja, precej razlikujejo glede porabljene količine, glede verjetnosti in obsega izpostavljenosti človeka ali okolja, ter glede časa, ki je potreben za odkrivanje, razvoj ter sprejetje ustreznih in varnejših materialov ali postopkov. EESO zato verjame, da bi morala Komisija — po posvetovanju z Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER) — pregledati odstopanja za vsak posamezni primer. Dejavniki, ki vplivajo na te preglede, so navedeni v posebnih opombah. Časovna razporeditev za vsako tveganje ali presojo vpliva bi morala biti usklajena s povečanim povpraševanjem po oceni tveganja kemičnih spojin v okviru REACH. Komisija mora nujno ohraniti zadostna notranja sredstva, ki bi ji omogočila, da izpolni te obveznosti pravočasno in na podlagi pravih informacij.

1.4

EESO ugotavlja, da so zgoraj opisani ukrepi (kot odgovor na pričakovano spremembo zunanjih okoliščin) v nasprotju z običajnim postopkom upravljanja tveganja, kadar se ukrepi opredelijo po oceni tveganja, ki jih pripravijo pristojni organi oblasti držav članic o predhodno ugotovljenih prednostnih snoveh. Ta pristop pa se bo po vsej verjetnosti (kar je sicer tudi njegov namen) bolj pogosto uporabljal v okviru REACH. Sorazmerna, sprejemljiva in učinkovita rešitev za PFOS bi morala biti vzorec za prihodnjo uporabo REACH.

2.   Povzetek predloga Komisije

2.1

Komisija svoj predlog temelji na oceni nevarnosti, ki jo je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj izdelala novembra 2002, in na britanskem poročilu o oceni tveganja iz julija 2005. Te in druge študije (predvsem v ZDA) so pripravili, ko je 3M 16. maja 2000 prostovoljno umaknil PFOS in sorodne snovi iz njihove pretežne uporabe za zagotavljanje odpornosti proti maščobi, olju in vodi za materiale, kot so tekstil, preproge, papir in na splošno premazi.

2.2

Komisija se strinja z mnenjem Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), da kažejo podatki (kljub omejitvam razpoložljive metodologije za testiranje teh enot) na to, da so PFOS zelo obstojni, zelo bioakumulativni in potencialno toksični ter da je treba sprejeti ukrepe za preprečevanja kakršne koli ponovne množične uporabe.

2.3

Komisija in SCHER se strinjata tudi glede uporabe manjših količin, če učinkoviti nadomestni izdelki ali postopki niso na voljo. Zdi se, da stalna uporaba PFOS in sorodnih izdelkov v teh preostalih uporabah ne predstavlja nobenega dodatnega tveganja za človeško zdravje in okolje. Glede na to je treba sprejeti odstopanja od splošne omejitve trženja in uporabe. Predlog navaja in obravnava posebne namene, za katere je treba sprejeti odstopanja.

2.4

V okviru okvirnega raziskovalnega programa (PERFORCE) je treba opraviti dodatno delo v zvezi z izpostavljenostjo, viri, potmi in fizikalno-kemičnimi parametri teh PFOS in sorodnih snovi.

2.5

Namen predloga je zajamčiti visoko raven varovanja zdravja in okolja. Prizaneseno bo notranjemu trgu teh izdelkov. Zdi se, da bi bili stroški zadevnih sektorjev minimalni. Opravljeno je bilo veliko posvetovanj.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Fluorirane spojine so bile razvite v poznih štiridesetih letih dvajsetega stoletja in se od takrat v vedno večjih količinah uporabljajo za pridobivanje inertnih tekočin z malo površinsko napetostjo (in zelo mazavih) ali trdih površin s posebnimi (običajno „non-stick“) lastnostmi. PFOS in sorodne snovi so njihova podskupina, razvile pa so jih družbe, kot so 3M, za pridobivanje odpornosti na maščobo, olje in vodo pri mnogih industrijskih in potrošniških uporabah. Do leta 2000 so po celem svetu proizvedli in tržili na leto približno 4500 ton proizvodov, kot je sredstvo za vzdrževanje preprog in tkanin 3M Scotchgard™. Po umiku PFOS in sorodnih snovi so bili ti izdelki reformulirani z drugimi fluoriranimi spojinami s podobnimi surfaktantnimi lastnostmi, vendar z zmanjšanim vplivom na zdravje in okolje.

3.2

Iz imena je razvidno, da so to izdelki, v katerih so vsi („per“) vodikovi atomi na verigi osmih ogljikovih atomov nadomeščeni s fluorovimi („fluoro“) atomi in eno skupino SO3 („sulfonat“) zaradi oblikovanja stabilnih negativno nabitih enot („anion“), s katerimi se lahko pridobiva v vodi topna kristalinična sol s kovinami, kot so litij, natrij ali kalij, ali z drugimi pozitivno nabitimi skupinami („kationi“), kot je NH4+ („amonij“). PFOS se ne nanaša na eno „snov“, ampak na sestavine („enote“ — „entities“ ali „moieties“) „snovi“ v skladu z zakonodajo EU o „snoveh“ in „pripravkih“. PFOS in sorodne snovi se pridobivajo s posebnim kemičnim postopkom, ki se imenuje elektro-kemično fluoriranje.

3.3

Zaradi kombinacije „organskih“ (na osnovi ogljika, v olju topnih) in „neorganskih“ (kovinska sol, v vodi topnih) lastnosti so PFOS in sorodne snovi izredno učinkovite kot površinsko aktivne snovi („surfaktanti“) na področju posebnih uporab. Enote so odporne na oksidacijo (so intertne in negorljive) in vsako drugo zunanjo motnjo (so stabilne in zato obstojne). Zaradi svoje topnosti v olju in vodi se zlahka bioakumulirajo. Lahko so strupene ali ne za različne vrste pod različnimi pogoji izpostavljenosti. Njihove nenavadne fizične in kemične lastnosti pomenijo (kakor je opozoril SCHER), da se lahko metode za laboratorijske teste izkažejo za nezanesljive pri opredeljevanju njihovih učinkov na okolje v celoti.

3.4

V celoti fluorirani polimeri s kratkimi verigami, ki imajo enake lastnosti kakor PFOS in sorodne snovi, kot na primer surfaktanti, vendar z manjšim ali zanemarljivim vplivom na človeško zdravje in okolje, se lahko pridobijo po postopku, znanem kot „telomerizacija“. Ti izdelki („telomerji“) niso obravnavani v tem predlogu.

3.5

Po oceni OECD iz leta 2004 (ki jo je pozneje citiral SCHER) je bila v EU celotna poraba PFOS in sorodnih snovi leta 2000 približno 500 ton, od teh pa je bilo 98 % uporabljenih za obdelavo tekstila, papirja ali premazov. Letno emisijo so ocenili na približno 174 ton. Do leta 2004 se je uporaba po celem svetu znatno zmanjšala. Za letno emisijo v EU so ocenili, da znaša v najslabšem primeru okoli 10 ton, od teh 9 ton iz nepredelane odpadne vode, ki nastane pri galvanizaciji. Novejši nemški podatki kažejo, da se večji del lahko prečisti.

3.6

SCHER opozarja tudi na to, da so tehnike analize šele v zadnjih letih postale dovolj sofisticirane za odkrivanje in zanesljivo določanje koncentracij PFOS v vzorcih iz okolja. Zato je težko odkriti spremembe, ki so nastale zaradi zgoraj omenjenih zmanjšanj. SCHER bi vendar lahko zaključil, da bodo emisije iz tekoče uporabe, v zvezi s katerimi se predlagajo odstopanja, vplivale na koncentracije PFOS le na lokalni ravni in da bodo le zanemarljivo vplivale na celotno koncentracijo v okolju. SCHER je zaključil, da je bilo splošno tveganje za okolje in prebivalstvo zanemarljivo glede na njihovo stalno uporabo v fotografski, polprevodniški in letalski industriji. Uporaba pri galvanizaciji pa je zaskrbljujoča in jo je treba omejiti.

3.7

Poklicno tveganje v posameznih sektorjih je treba ločeno ocenjevati. Vendar pa si je za fotografsko, polprevodniško in letalsko industrijo težko predstavljati (glede na naravo zadevnih industrij in visoko raven varovanja, ki se že izvaja), kako bi lahko uporaba PFOS in sorodnih snovi predstavljala kakršno koli dodatno tveganje na delovnem mestu. Tudi uporaba kromiranja v industriji je vzrok za skrb. V primeru različnih pen za gašenje požarov je treba oceniti tveganje predlaganih nadomestkov za zdravje in okolje pred sprejetjem vsake odločitve. Dogovoriti se je treba o ustreznem načinu odstranjevanja obstoječih zalog in o rešitvi za odtoke pri večjih požarih.

3.8

EESO odobrava zgoraj navedeno in verjame, da bodo potrebni ukrepi vključeni v načrte dela Komisije.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO podpira dve omejitvi PFOS in sorodnih snovi, kakor sta definirani v predlogu: (1) ne smejo se dajati v promet in uporabljati kot substanca za pripravke ali kot njihova sestavina, če je njihova vsebnost večja od 0,1 % utežnega odstotka, in (2) ne smejo se dajati v promet kot izdelki ali kot deli izdelkov, če je njihova vsebnost večja od 0,1 % utežnega odstotka.

4.2

EESO podpira tudi odstopanje v odstavku (3), po katerem se odstavka (1) in (2) zgoraj ne uporabljata v šestih posebnih primerih, ki so navedeni v predlogu in o katerih govorimo v nadaljevanju.

4.2.1

Fotolitografija: na splošno je to postopek, po katerem se oblikujejo računalniški čipi. Novi razvoj v proizvodnji polprevodnikov zahteva posebne procesne tekočine, ki omogočajo oblikovanje z zelo veliko zanesljivostjo, gostoto in uniformnostjo. PFOS in sorodne snovi imajo edinstvene elektro-kemične in surfaktantne lastnosti; v polprevodniški industriji jih obravnavajo kot nepogrešljive. Za procesne tekočine, ki ne ostanejo v končnih izdelkih, se uporabljajo stroge specifikacije in testiranja v zvezi z vsako tehnologijo v vsakem obratu katerega koli proizvajalca. Če se uporablja v čistem proizvodnem okolju, kjer mora biti odstranjena vsaka kontaminacija, ni nobene možnosti za izpostavljenost na delovnem mestu. Glede na skupno bilanco v industriji za leto 2002 so skupne emisije znašale manj kakor 45 kg na leto. Razvoj proizvoda traja do 10 let. Kljub obsežnim raziskavam na svetovni ravni in razvoju niso bili odkriti nobeni nadomestki za te preostale uporabe. Najverjetnejši način odstranjevanja PFOS in sorodnih snovi bi lahko bila nova metoda proizvodnje čipov, ki še ni izumljena. Ker tega odstopanja ni, v EU ni bila mogoča proizvodnja, čeprav bi se lahko drugje brez težav nadaljevala. Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da ni nobenih dokazov, ki bi zbujali skrb, EESO priporoča, da se za odpravo tega odstopanja ne določi noben rok.

4.2.2

Fotografski premazi: PFOS in sorodne snovi se prodajajo v koncentriranih raztopinah, nakar se precej razredčijo, da bi pridobili lastnosti, ki so bistvenega pomena za zdravje in varnost na delovnem mestu ter za nadzor celotnega poteka proizvodnje pri strokovni uporabi v zvezi z oblikovanjem fotografije. Te zaželene lastnosti vključujejo nadzor elektrostatične napetosti, nadzor trenja in adhezije, odpornost na umazanijo in druge površinske lastnosti za visoko kakovostno fotografsko upodabljanje. Proizvodne tehnike zahtevajo 18 upodobitvenih plasti, ki se nanesejo na hitro premikajočo se filmsko podlago, da bi pridobili enotno plast, ki je običajno tanjša kakor 0,11 mm. Uporabljene tekočine ne smejo biti fotoaktivne, morajo pa omogočiti enakomerno mazanje in dobro adhezijo nadaljnjih plasti. Antistatične lastnosti so bistvenega pomena za minimalizacijo tveganja požara ali eksplozije in posledičnih poškodb delavcev ali delovne opreme. Uporaba PFOS in sorodnih snovi se je v zadnjih letih zmanjšala za vsaj 60 % zaradi nadomestitev pri nekaterih manj kritičnih uporabah in zaradi splošnega zmanjšanja uporabe filma v primerjavi z digitalno fotografijo pri velikem številu potrošniških, zdravstvenih in industrijskih uporabah. Zaradi preostalih uporab se v naravo spusti manj kakor 8 kg na leto. Verjetno bodo nadaljnji premiki v smeri digitalnih proizvodov povzročili še dodatno zmanjšanje količin, ki so potrebne za izdelavo filma, čeprav bo tudi v prihodnje obstajalo povpraševanje po fotografskem papirju, na primer za tiskanje digitalnih podob. Kljub obsežnim raziskavam ni odkrit noben nadomestek za teh nekaj preostalih uporab PFOS in sorodnih snovi. Za dokončanje procesa bodo potrebni novi postopki, ki še niso izumljeni in ki za razvoj, začetek uporabe, testiranje in odobritev potrebujejo 10 let ali več. Ker tega odstopanja ni, v EU ni bila mogoča proizvodnja, čeprav bi se lahko drugje brez težav nadaljevala. Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da ni nobenih dokazov, ki bi zbujali skrb, EESO priporoča, da se za odpravo tega odstopanja ne določi noben rok.

4.2.3

Snovi za preprečevanje motnosti pri kromiranju: PFOS in sorodne snovi v razredčeni raztopini varujejo zdravje in varnost delavcev, ki se ukvarjajo z okrasnim in zaščitnim kromiranjem kovine ali plastičnih podlag za avtomobilsko in druge potrošniško naravnane industrije. Delujejo tudi kot zmanjševalci površinske napetosti in kot omakalno sredstvo, zlasti pri jedkanju plastike. Delovno okolje kromiranja je neprijazno in potencialno nevarno, zlasti v postopkih, ki temeljijo na Cr(VI), ki je znana karcinogena snov. Zato sta odpravljanje motnosti in povečana izpostavljenost ljudi bistvenega pomena. Razmere se lahko izboljšajo z uporabo postopkov na osnovi Cr(III), vendar še vedno niso vedno na voljo. Samo PFOS na osnovi surfuktantov so se doslej pokazali kot stabilni v obeh vrst okoliščin. Po podatkih SCHER je bila letna poraba v Evropi leta 2000 okoli 10 ton. Ocene celotnega izpusta v okolje se precej razlikujejo in so odvisne od uporabljenih postopkov in stopnje njihovega nadzorovanja v zvezi z izpusti, recikliranjem in sežigom odpadkov. Ocena nemške industrije, ki temelji na lokalni najboljši praksi, kaže, da skupni izpusti niso večji kakor 500 kg na leto, če se ekstrapolirajo po vsej Evropi. Če sta tehnologija in nadzor slabša, so lahko emisije večje. Glede na to, da je kromiranje najbolj razširjena tekoča uporaba PFOS in sorodnih snovi in da se tehnologija razvija ter da so alternativne rešitve že na voljo, se zdi, da je treba določiti rok za to predlagano odstopanje in, kakor predlaga SCHER, nemudoma izvesti analize poklicne izpostavljenosti kakor tudi oblikovati dolgoročnejše ocene tveganja za okolje. To je treba izvesti v sodelovanju z industrijo, da bi zagotovili nadaljevanje proizvodnje v EU. Ni nobene spodbude za izločitev kritične faze iz proizvodnje avtomobilov, saj obstaja očitno tveganje, da bo preostala proizvodnja temu sledila. Tudi nobena prezgodnja odstranitev sredstev proti motnosti, narejenih iz PFOS in sorodnih snovi, ne bi smela povzročiti povečanega tveganja za zdravje delavcev. EESO priporoča, da se to odstopanje uporablja za obdobje petih let po pregledu Komisije in SCHER.

4.2.4

Hidravlične tekočine za letalstvo so tekočine, ki se uporabljajo za krmilne površine in druge dele komercialnih in vojaških letal ter letal splošnega letalstva. Uporabljajo se (in morajo vsak dan delovati v skladu z največjimi možnimi standardi delovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje letal in varnost potnikov) pri najbolj skrajnih temperaturah in pod najbolj ekstremnim pritiskom. To je posel, ki se opravlja po celem svetu; izdelke, dele in sisteme morajo testirati in potrditi proizvajalci letal in pristojni nacionalni in mednarodni organi. Običajni postopek potrjevanja novega pripravka lahko traja tudi do 20 let. PFOS in sorodne snovi se uporabljajo v malih količinah (približno 0,1 % utežnega odstotka) za doseganje odpornosti na erozijo mehanskih delov, ventilov, cevi in odprtin. Kljub obsežnemu testiranju doslej niso bili odkriti nobeni nadomestki (niti možnosti za njihovo odkritje se še niso pokazale). Uporabljajo se v zaprtih sistemih v strogo nadzorovanih razmerah. SCHER je ocenil, da izpusti v tla in vodo znašajo manj kakor 15 kg na leto. Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da ni nobenih dokazov, ki bi zbujali skrb, EESO priporoča, da se za odpravo tega odstopanja ne določi noben rok.

4.2.5

Pene za gašenje požarov: fluorirani surfaktanti se že več let uporabljajo za protipožarne pene visoke specifikacije. PFOS in sorodne snovi se pogosto nadomeščajo v novih penah, proizvedenih za nadomeščanje zalog, ki se uporabljajo za gašenje dejanskih požarov ali za zagotovitev zalog za novi razvoj, letala, naftne rafinerije in kemijske obrate, morska plovila in skladišča nafte. Zdravstveni in okoljski vpliv teh alternativnih izdelkov še vedno ni v celoti ocenjen. Vse pene se morajo prodajati s 15 do 20-letno garancijo, ker se v idealnih razmerah nikoli ne uporabijo. Zato še vedno obstajajo precejšnje zaloge pene z vsebnostjo PFOS, njihova odstranitev pa je zdaj ključni problem. Surfaktanti morajo omogočiti penam na osnovi vode, da se hitro širijo po površini gorečih ogljikovodikov (ne da bi se znašli pod njimi) zaradi prekinitve dotoka kisika in preprečitve ponovnega vžiga. Surfaktanti in pene morajo biti stabilni v skrajnih razmerah uporabe in odporni na oksidacijo. Standarde delovanja za pene, ki se uporabljajo za različne požare, določijo nacionalni in mednarodni organi. Zaloge 3- ali 6-odstotnih koncentratov se hranijo v osrednjih skladiščih zaradi dostave in redčenja na kraju požara. Včasih je potrebna velika količina, kar povzroča precejšnje probleme v zvezi z odstranjevanjem odtoka tekočine po požaru. Odtok je vedno kontaminiran z izdelki, ki so goreli, s stranskimi produkti nenadzorovanega sežiga ogljika pri nizki temperaturi (poliaromatični ogljikovodiki in dioksini) in s sestavinami pen. Po nedavnem požaru v skladišču v Buncefieldu (Združeno kraljestvo) je na primer ostalo 20 milijonov litrov kontaminiranih odpadkov. Sežig pri visokih temperaturah je edini varni pristop, vendar je to neučinkovito in drago, če je večina materiala voda. Zaradi tega je težko ugotoviti letne emisije v okolje, saj so odvisne od števila, obsega in okoliščin vsakega požara ter kritično odvisne od količine odtoka, ki ga vsebujejo zaporne stene. SCHER je ocenil, da je letni izpust v EU manjši kakor 600 kg, in opozoril, da bi to lahko bila pretirana ocena dejanskih izpustov. EESO se strinja s SCHER, da se obstoječe zaloge koncentratov pene na osnovi PFOS ne bi smele sežigati, dokler se v celoti ne ocenijo druge možnosti. EESO zato meni, da bi bilo treba čim prej opraviti potrebne presoje vpliva in oceno tveganja ter da bi bilo treba preostale količine pene na osnovi PFOS uporabljati le, če je to bistvenega pomena za delovanje in če bi lahko zaporne stene vsebovale odpadne ostanke. Komisija bi morala sodelovati z industrijo in nacionalnimi pristojnimi organi oblasti, da bi zagotovili ustrezne načine odstranjevanja velikih količin nastalih odpadkov. Glede na številne dvome EESO verjame, da ni smiselno določati rok za odpravo tega odstopanja, vendar pa je treba čim prej odgovoriti na odprta vprašanja.

4.2.6

Drugi nadzorovani zaprti sistemi: to je ali bi moralo biti standardno odstopanje za večino snovi, za katere veljajo omejitve uporabe in trženja v EU. Če se lahko surovine varno dajo v sistem ter če se lahko izdelki in odpadni proizvodi varno odstranijo, potem sistemi z zelo nizko emisijo omogočajo nadaljevanje proizvodnje bistvenih vmesnih snovi z minimalnim tveganjem za zdravje ljudi ali okolje. Preglede razmer delovanja na delovnem mestu je treba opravljati v okviru rutinskega zdravstvenega in varnostnega nadzora. Glede na to, da ni nobenih novih dokazov, ki bi zbujali skrb, EESO priporoča, da se za odpravo tega odstopanja ne določi noben rok.

4.3

Komisija bo tudi v prihodnje imela ključno vlogo pri doseganju zadovoljivih rezultatov v vsakem od zgoraj omenjenih sektorjev. Potreben bo stalni program raziskovanja (v sektorjih, ki jih to zadeva, in drugih) za razvoj alternativnih proizvodov in postopkov. Direktive, ki vplivajo na te sektorje, je treba prilagoditi, če je to potrebno, da bi se odrazile spremembe v sedanji ali načrtovani svetovni praksi.

V Bruslju, 17. maja 2006

Predsednica

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Anne-Marie SIGMUND