30.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/6


UREDBA (EU) 2023/1322 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. junija 2023

o Agenciji Evropske unije za droge (EUDA) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1920/2006

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 168(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 302/93 (3). Navedena uredba je bila leta 2006 prenovljena z Uredbo (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

EMCDDA je bil ustanovljen, da bi Uniji, državam članicam in sodelujočim tretjim državam, zagotovil dejanske, objektivne, zanesljive in primerljive informacije o drogah, zasvojenosti z drogami in njihovih posledicah na evropski ravni, da bi jim pomagal zagotoviti splošen pregled nad temi informacijami za namene obveščanja o oblikovanju politik in usmerjanju pobud za boj proti drogam ter s tem pobudam dal dodano vrednost, kadar v okviru svojih pristojnosti sprejemajo ukrepe ali odločajo o ukrepih za obravnavanje pojava drog. Ustanovitev in delovanje EMCDDA sta očitno izboljšala razpoložljivost informacij o drogah in zasvojenosti z drogami ter njihovih posledicah po vsej Uniji in na mednarodni ravni.

(3)

Čeprav je njen splošni cilj še vedno veljaven in bi ga bilo treba ohraniti, Uredba (ES) št. 1920/2006 ne zagotavlja več ustreznega okvira za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov na področju drog. Zato bi bilo treba mandat EMCDDA pregledati, da bi ga med drugim nadomestili in okrepili. EMCDDA bi bilo treba preimenovati v Agencijo Evropske unije za droge (EUDA) (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Ker so potrebne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1920/2006, da se upoštevata skupni pristop o decentraliziranih agencijah Unije, ki so ga 19. julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija, in razvoj dogodkov na področju pojava drog, bi bilo treba zaradi jasnosti in učinkovitosti navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(4)

Uredba (ES) št. 1920/2006 je bila osredotočena predvsem na vprašanja, povezana z zdravjem. Čeprav je bistveno to osredotočenost ohraniti, saj so vprašanja v zvezi z zdravjem in ponudbo glede pojava drog neločljivo povezana, je treba obravnavati tudi ponudbo drog, da bi zmanjšali razpoložljivost drog v Uniji in omejili povpraševanje po njih ter tako prispevali k obravnavi s tem povezanih pomislekov glede varnosti in zaščite. Da bi Agencija zagotovila dejanske, objektivne, zanesljive in primerljive podatke ter analize, ki so pomembni za celotno Unijo, bi morala pojav drog obravnavati na podlagi z dokazi podprtega, celostnega, uravnoteženega in večdisciplinarnega pristopa k drogam, uporabi drog, motnjam zaradi uporabe drog in zasvojenosti z drogami, preventivi, zdravljenju, oskrbi, zmanjševanju tveganja in škode, rehabilitaciji, socialni reintegraciji in okrevanju, trgom z drogami in ponudbi drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo in prometom z njimi, ter drugimi zadevnimi vprašanji, povezanimi z drogami, in njihovimi posledicami. Pristop Agencije bi moral vključevati človekove pravice, vprašanje spola in enakosti spolov, starost, zdravje, enakost na področju zdravja in socialne vidike.

(5)

Delo Agencije bi se moralo izvajati z ustreznim upoštevanjem pristojnosti Unije in njenih držav članic na področju drog. Zajemati bi moral različne vidike pojava drog in uporabljene rešitve. Agencija bi morala zlasti upoštevati vse vidike, povezane z varovanjem in izboljšanjem zdravja, vključno s fizičnimi in duševnimi vidiki, ter morebitnim vplivom na javno zdravje. Agencija bi morala upoštevati tudi socialne vidike, vključno z vidiki, povezanimi s stigmatizacijo, marginalizacijo in ponovnim vključevanjem ljudi, ki uporabljajo droge. Pri tem bi morala Agencija upoštevati strateške dokumente Unije, povezane z drogami.

(6)

Agencija bi morala pri opravljanju svojih dejavnosti sodelovati z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije v okviru njihovih mandatov in upoštevati njihove dejavnosti, da se prepreči podvajanje. Zlasti bi morala, ob ustreznem upoštevanju njunih mandatov, Agencija sodelovati z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da bi zagotovila zbiranje podatkov in spremljanje trendov v zvezi s ponudbo drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo in prometom z njimi, ter drugimi povezanimi kaznivimi dejanji, uporabo novih tehnologij in novimi psihoaktivnimi snovmi. Agencija bi morala sodelovati tudi na mednarodni ravni z ustreznimi organi in telesi v tretjih državah, zlasti v državah kandidatkah, ter podpirati ukrepe Unije in držav članic na ravni Združenih narodov. Tako sodelovanje mora biti v skladu z normami na področju človekovih pravic.

(7)

Da bi bila pri obravnavanju pojava drog čim bolj učinkovita, bi morala Agencija izmenjavati mnenja z ustreznimi deležniki in zlasti z znanstveno skupnostjo, vključno z akademiki, ter organizacijami civilne družbe, vključno z organizacijami ljudi, ki uporabljajo droge, in organizacijami skupnosti, na katere vplivata uporaba in prodaja drog ali kriminal, povezan z drogami. Glede na poseben pomen izkušenj organizacij civilne družbe na področju pristojnosti Agencije, bi morala Agencija pri svojih dejavnostih še naprej sodelovati z organizacijami civilne družbe, kot so tiste, ki so dejavne v ustreznih strokovnih skupinah Komisije za droge, sestavljenih iz organizacij civilne družbe. Agencija bi morala nameniti potrebna sredstva za posvetovanje, izmenjavo informacij in združevanje znanja s temi organizacijami, tudi na področju novih psihoaktivnih snovi. Kadar je ustrezno, bi morala Agencija organizirati namenska posvetovanja o temah v okviru svojega mandata.

(8)

Da bi razširjala zanesljive informacije o drogah in razmerah na področju drog, bi morala Agencija sodelovati pri dejavnostih komuniciranja o temah v okviru svojega mandata. Vendar se lahko pri komuniciranju s širšo javnostjo v zvezi z drogami včasih pojavijo nenamerne negativne posledice. Zato bi morala Agencija v okviru svojih dejavnosti komuniciranja in kadar je ustrezno razmisliti o razširjanju svojih poročil, vključno z začetnimi poročili in poročili o oceni tveganja glede novih psihoaktivnih snovi, znanstveni skupnosti in organizacijam civilne družbe, da bi čim bolj zmanjšala morebitno škodo povezano z drogami. Kadar Agencija ne more razširjati svojih poročil, zlasti zaradi prisotnosti tajnih ali občutljivih netajnih podatkov, bi lahko razmislila o objavi povzetkov teh poročil, da bi čim bolj zmanjšala morebitno škodo povezano z drogami.

(9)

Pri svojem delu bi morala Agencija ustrezno upoštevati hkratno uporabo več snovi, saj taka uporaba postaja vse bolj običajna.

(10)

Agencija bi morala razviti svoje dejavnosti na treh glavnih področjih kompetenc, in sicer spremljanja – da bi politike v večji meri temeljile na stvarnih podatkih –, pripravljenosti – da bi bili ukrepi v večji meri sprejeti na podlagi stvarnih podatkov –, in razvoja kompetenc – ki bi omogočil močnejši odziv Unije in držav članic na pojav drog.

(11)

Zbiranje, analiziranje in razširjanje podatkov bi morale še naprej biti glavne naloge Agencije. Pri zbiranju, analiziranju ali razširjanju podatkov bi morala Agencija ravnati skladno s pravnim okvirjem za obdelavo osebnih podatkov in ne bi smela razširjati ali posredovati podatkov, ki bi omogočali identifikacijo posameznikov ali majhnih skupin posameznikov. Standardni podatki se zbirajo prek nacionalnih kontaktnih točk, ki bi morale ostati glavni ponudniki podatkov za Agencijo. Agencija bi lahko uporabila tudi dodatne vire in organizirala srečanja strokovnjakov, vključno z virtualnimi srečanji. Poleg tega je z inovativnimi metodami zbiranja podatkov na voljo vedno več bolj ažurnih virov podatkov. Zato bi morala imeti Agencija dostop do zadevnih razpoložljivih podatkov, da bi dobila celostno sliko o pojavu drog v Uniji in zunanjih dejavnikih, ki vplivajo nanj. Za zagotovitev, da bo vsaka nacionalna kontaktna točka še naprej obveščena o razmerah v svoji državi članici, bi jo bilo treba redno obveščati o podatkih, ki zadevajo njeno državo članico in ki so zbrani iz dodatnih virov informacij, ter o dejavnostih mreže forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ustanovljene s to uredbo.

(12)

Nacionalne kontaktne točke so ključni akterji sistema Unije za spremljanje drog in poročanje o njih. Zbirajo informacije ter zagotavljajo primerljive in znanstveno utemeljene podatke o nacionalnih razmerah na področju drog, ki prispevajo k spremljanju razmer po vsej Uniji. Nacionalne kontaktne točke so prav tako ključne v procesu izboljšanja metodologij in orodij za zbiranje podatkov ter pri razvijanju ustreznih smernic za njihovo izvajanje. Poleg tega nacionalne kontaktne točke sodelujejo v sistemu zgodnjega opozarjanja in poročajo o novih trendih pri uporabi obstoječih psihoaktivnih snovi. Zato je bistveno, da se odnos med Agencijo in nacionalnimi kontaktnimi točkami vzajemno krepi. Zahteve Agencije po podatkih bi se morale odražati v nacionalnih kontaktnih točkah. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti v državah članicah pooblastila za prejemanje vseh ustreznih podatkov od različnih nacionalnih organov. Mandat Agencije bi moral omogočati, da se zbiranje podatkov v državah članicah čim bolj racionalizira, da bi se izognili dvojnemu poročanju in podvajanju prizadevanj, pri čemer bi se bilo treba izogibati harmonizacijskim ukrepom, odločitve o upravljanju, strukturi ali osnovnih nalogah nacionalnih kontaktnih točk v zvezi z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi pa bi bilo treba v skladu s Pogodbama prepustiti državam članicam.

(13)

Treba je vzpostaviti temelje odnosa medsebojnega zaupanja in stalnega dialoga med Agencijo in nacionalnimi kontaktnimi točkami, in sicer na podlagi jasnega in učinkovitega mehanizma delovanja ter sklopa pravil. Agencija bi zato morala biti pooblaščena, da finančno podpira nacionalne kontaktne točke in prispeva k njihovemu učinkovitemu delovanju, vključno z zagotavljanjem ocene posameznih nacionalnih kontaktnih točk, neposredno povezane z njihovim prispevkom k usklajenemu delovanju Unije na področju drog.

(14)

Da bi podprle učinkovito ukrepanje Unije na področju drog in prispevale k delu Agencije, bi morale nacionalne kontaktne točke med drugim prevzeti usklajevalno vlogo pri dejavnostih, povezanih z zagotavljanjem skladnega zbiranja in spremljanja podatkov v zvezi z drogami, komuniciranju z Agencijo ter spodbujanjem z dokazi podprtega odločanja, zagotavljanjem medsektorskega in celovitega nacionalnega pogleda na razmere na področju drog, vključno z vsemi ustreznimi informacijami o novih trendih in izzivih, ter prispevanjem k določitvi ustreznih kazalnikov. Poleg tega imajo nacionalne kontaktne točke v skladu z nacionalnimi pristojnostmi ključno vlogo pri spodbujanju in podpiranju z dokazi podprtega odločanja, podpiranju sistemov sodelovanja, ocenjevanju potreb ustreznih deležnikov po informacijah ter pripravi posodobljenega seznama nacionalnih virov informacij o drogah.

(15)

Da bi olajšali in strukturirali zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov in izmenjavo kvalitativnih in kvantitativnih informacij ter podprli vzpostavitev integriranega in interoperabilnega sistema spremljanja, ki bi omogočal spremljanje v realnem času, bi morala Agencija razviti in uporabljati ustrezne digitalne rešitve, potrebne za opravljanje svojih nalog.

(16)

Da se Agenciji omogoči boljša uporaba informacij, ki so ji na voljo, na primer za sprejemanje bolj proaktivnih ukrepov, kot sta priprava ocen ogroženosti ter posredovanje strateških obveščevalnih poročil in opozoril, in da se izboljša pripravljenost Unije na prihodnji razvoj dogodkov, bi bilo treba okrepiti zmogljivosti Agencije za spremljanje in analizo glede na zmogljivosti EMCDDA.

(17)

Za izboljšanje pripravljenosti Unije je potrebna celostna slika morebitnega prihodnjega razvoja dogodkov na področju pojava drog. Da bi se Agencija pripravila na tak prihodnji razvoj dogodkov ter zanj oblikovalce politik bolje opremila, bi morala izvajati redne napovedi in pri tem upoštevati megatrende, tj. dolgoročne gonilne sile, ki so trenutno opazne in bodo najverjetneje pomembno vplivale na prihodnost, da bi opredelila nove izzive in priložnosti za odzivanje na težave z drogami.

(18)

Pojav drog postaja vse bolj tehnološko podprt, kot se je pokazalo med pandemijo COVID-19, ko je bilo opaženo večje prevzemanje novih tehnologij za lažjo distribucijo drog. Po ocenah sta približno dve tretjini ponudb na trgih v temnem omrežju povezani z drogami. Pri nedovoljenem prometu z drogami se uporabljajo različne platforme, vključno z omrežji družbenih medijev in mobilnimi aplikacijami. Ta razvoj se odraža tudi v odzivih na pojav drog, in sicer s povečano uporabo internetnih komunikacij in spletnih intervencij, vključno z mobilnimi aplikacijami in intervencijami v okviru e-zdravja. Agencija bi morala skupaj z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije in brez podvajanja prizadevanj spremljati tak razvoj dogodkov v okviru svojega celostnega pristopa k pojavu drog.

(19)

Nove psihoaktivne snovi, ki predstavljajo tveganje za javno zdravje in socialna tveganja po vsej Uniji, bi bilo treba ustrezno obravnavati. Zato je treba spremljati nove psihoaktivne snovi in ohraniti sistem zgodnjega opozarjanja, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, da se omogoči hiter odziv. Določbe navedene uredbe v zvezi z izmenjavo informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistemom zgodnjega opozarjanja nanje, vključno z začetnimi poročili in ocenami tveganja za nove psihoaktivne snovi, so bile nedavno spremenjene in bi morale v tej uredbi ostati nespremenjene.

(20)

Agencija bi morala na podlagi okrepljenega spremljanja, ki ga izvaja, in izkušenj, pridobljenih pri pripravi ocen tveganja za nove psihoaktivne snovi, razviti splošne zmogljivosti za ocenjevanje zdravstvene in varnostne ogroženosti. Nujno je potrebna večja zmogljivost za proaktivno in hitro prepoznavanje novih groženj ter obveščanje o oblikovanju protiukrepov, saj sedanja dinamična narava pojava drog pomeni, da se lahko s tem povezani izzivi hitro razširijo prek meja.

(21)

Ker lahko nevarne snovi in določeni vzorci uporabe škodujejo zdravju, bi morala imeti Agencija možnost, da izdaja opozorila, ki dopolnjujejo ustrezne nacionalne sisteme opozarjanja in ne posegajo vanje. V podporo tej funkciji bi morala Agencija razviti evropski sistem opozarjanja na droge, ki bo dostopen nacionalnim organom. Ta sistem bi moral olajšati hitro izmenjavo informacij, ki lahko zahtevajo hitro ukrepanje za ohranitev zdravja, socialnih vidikov, varnosti in zaščite. Agencija bi morala biti sposobna, da pod pogoji iz te uredbe razvije sistem opozarjanja, s katerim bi ljudem, ki uporabljajo ali bi lahko uporabljali določene droge, omogočili dostop do informacij o prepoznanih tveganjih.

(22)

Predhodne sestavine so snovi, potrebne za proizvodnjo drog, kot so amfetamini, kokain in heroin. Ker se nezakonita proizvodnja drog v Uniji povečuje, bi bilo treba okrepiti preprečevanje preusmerjanja in trgovanja s predhodnimi sestavinami z zakonitih poti v nezakonito proizvodnjo drog. Za podporo tega prizadevanja bi morala imeti Agencija vlogo pri spremljanju preusmerjanja predhodnih sestavin in trgovanja z njimi ter pomagati Komisiji pri izvajanju prava Unije o predhodnih sestavinah.

(23)

Ker obstaja vse večja potreba po forenzičnih in toksikoloških podatkih in specialističnem strokovnem znanju ter potreba po boljšem usklajevanju med laboratoriji v državah članicah, bi bilo treba vzpostaviti mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ki imajo znanje na področju drog in z njimi povezane škode. Ta mreža bi morala Agenciji omogočiti dostop do ustreznih informacij, povečati njene zmogljivosti na tem področju in podpirati izmenjavo znanja med ustreznimi laboratoriji v državah članicah, ne da bi si Agencija povzročila visoke stroške ustanovitve in delovanja lastnega laboratorija.

(24)

Mreža forenzičnih in toksikoloških laboratorijev bi morala biti reprezentativna za države članice, tako da bi imela vsaka od njih možnost, da v mrežo imenuje do tri laboratorije, ki pokrivajo tako toksikološko kot forenzično strokovno znanje. Da bi zagotovili najširšo možno pokritost, bi morali imeti možnost sodelovanja v mreži tudi strokovnjaki iz drugih laboratorijev, ki so pomembni za delo Agencije, vključno s strokovnjaki iz evropske mreže carinskih laboratorijev. Tako sodelovanje bi vsem sodelujočim laboratorijem omogočilo vzajemno učenje na različnih področjih, podpiralo izmenjavo informacij med ustreznimi laboratoriji in zmanjšalo stroške za posamezne laboratorije.

(25)

Za izboljšanje znanja na področju, ki ga pokriva mandat Agencije, in podporo državam članicam bi morala Agencija opredeliti in financirati ustrezne projekte, kot so razvoj referenčnih standardov za nove droge, priprava toksikoloških ali farmakoloških študij, izvajanje inovativnih pristopov k raziskavam in profiliranje drog. Projekte, ki jih financira Agencija, bi bilo treba vključiti v konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in jih objaviti.

(26)

Agencija bo imela možnost, da dostopa do podatkov in pridobiva potrebne znanstvene izkušnje za razvoj in spodbujanje ukrepov ter najboljših praks, ki so podprte z dokazi, da ozavešča o škodljivih učinkih drog, preprečevanju, ukrepih za zmanjšanje tveganja in škode, zdravljenju, oskrbi, rehabilitaciji in okrevanju ter, kadar je ustrezno, upošteva vidik spola in vidik starosti. Agencija bi morala spodbujati izvajanje in posodabljanje obstoječih standardov kakovosti za preprečevanje uporabe drog (evropski standardi kakovosti na področju preventive) in načrta, ki oblikovalcem odločitev in politik zagotavlja znanje o najučinkovitejših in z dokazi podprtih preventivnih ukrepih in pristopih (načrt Evropske unije na področju preventive), vključno s tem, kako doseči prebivalstvo z visokim tveganjem.

(27)

Ker Agencija deluje na ravni celotne Unije, bi morala biti sposobna oceniti nacionalne ukrepe in usposabljanje, na primer na področju preprečevanja, vključno z vidika spola občutljivim in starosti primernim preprečevanjem, zdravljenjem, zmanjševanjem škode, okrevanjem in drugih s tem povezanih ukrepov, da bi ugotovila, ali odražajo najnovejšo znanstveno stanje in ali so se izkazali za učinkovite. Pozitivna ocena nacionalnih ukrepov bi se lahko uporabila kot znak kakovosti.

(28)

Glede na to, da bo imela Agencija edinstven položaj na ravni Unije, ki ji bo omogočal primerjavo podatkov in najboljših praks, bi morala biti Agencija sposobna zagotavljati podporo, med drugim, kadar bi to zahtevale države članice, kot sredstvo za pomoč pri bolj strukturiranemu ocenjevanju in pripravi nacionalnih strategij na področju drog v vseh državah članicah. Poleg tega bi bilo treba glede na strokovno znanje, ki ga bo Agencija razvila na teh področjih, okrepiti njeno vlogo pri zagotavljanju usposabljanja in podpore državam članicam pri izvajanju standardov kakovosti in dobrih praks.

(29)

Mednarodno sodelovanje bi moralo biti del temeljnih nalog Agencije, odgovornosti pa bi bilo treba jasno vzpostaviti, da se ji omogoči vsestransko sodelovanje v takih dejavnostih in odzivanje na zahteve mednarodnih organizacij in drugih organov ter tretjih držav. Agencija bi morala biti sposobna zagotavljati ustrezna znanstvena in z dokazi podprta orodja, ki bi prispevala k razvoju in izvajanju zunanje razsežnosti politike Unije na področju drog ter k pomembni vlogi Unije na večstranski ravni, v skladu s Pogodbama, da bi se zagotovilo učinkovito in skladno izvajanje politike Unije na področju drog na notranji in mednarodni ravni. Delo na tem področju bi moralo temeljiti na okviru za mednarodno sodelovanje, ki ga je razvila Agencija. Okvir za mednarodno sodelovanje bi moral biti v skladu s Pogodbama in prednostnimi nalogami Unije na področju mednarodnega sodelovanja in bi moral slediti ustreznim instrumentom Združenih narodov. Agencija bi morala redno pregledovati okvir za mednarodno sodelovanje, da se zagotovi, da bo ta ustrezno odražal mednarodni razvoj dogodkov in prednostne naloge.

(30)

Da bi se izkoristil celotni potencial financiranja Unije za raziskave na področju varnosti in zdravja ter obravnavalo kar je potrebno s politiko na področju drog, bi morala Agencija Komisiji pomagati pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ter pri pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, ki so pomembni za cilje Agencije. Kadar Agencija Komisiji pomaga pri opredeljevanju ključnih raziskovalnih tem ali pri pripravi in izvajanju okvirnega programa Unije, ne bi smela prejemati financiranja v okviru tega programa ter bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe, da se preprečijo nasprotja interesov. Agencija bi morala sodelovati pri pobudah na ravni Unije, namenjenih raziskavam in inovacijam, da se zagotovita razvoj tehnologij, potrebnih za njene dejavnosti, in njihova razpoložljivost za uporabo. Načrtovane dejavnosti za raziskave in inovacije bi morale biti navedene v enotnem programskem dokumentu z večletnim in letnim delovnim programom Agencije.

(31)

Komisija in države članice bi morale biti zastopane v upravnem odboru Agencije, da se zagotovi učinkovit nadzor nad delovanjem Agencije. Člane in namestnike članov upravnega odbora bi bilo treba imenovati ob upoštevanju njihovih relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti. Namestniki članov bi morali delovati kot polnopravni člani, če so zadevni člani odsotni. Namestniki članov se lahko sej udeležijo tudi v navzočnosti zadevnih članov, pri čemer se razume, da to za Agencijo ne pomeni dodatnih stroškov in da namestniki članov ne sodelujejo pri glasovanju.

(32)

Upravni odbor bi moral dobiti potrebna pooblastila, zlasti za sprejetje proračuna, ustreznih finančnih pravil in dokumentov načrtovanja ter konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih. Za zagotovitev neodvisnega delovanja in integritete Agencije bi moral upravni odbor sprejeti tudi pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, člani izvršnega odbora, člani znanstvenega odbora, člani Evropske informacijske mreže na področju drog in odvisnosti od drog (v nadaljnjem besedilu: mreža Reitox), napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in drugim osebjem, ki ni zaposleno v Agenciji. Pri tem je pomembno, da Agencija ustrezno upošteva priporočila in smernice v zvezi s tem, zlasti priporočila in smernice Evropskega varuha človekovih pravic, ter smernice Komisije za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v decentraliziranih agencijah EU z dne 10. decembra 2013. Upravni odbor bi moral izvrševati pooblastila organa za imenovanja, kar zadeva osebje Agencije, vključno z izvršnim direktorjem.

(33)

Pomembno je, da si vse strani, zastopane v upravnem odboru, prizadevajo za pluralnost perspektiv in izkušenj, ki so zastopane pri njegovem delu, hkrati pa zagotavljajo neprekinjenost njegovega dela. Vse strani bi si morale prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

(34)

Upravnemu odboru bi moral pri pripravi njenih odločitev pomagati izvršni odbor. Agencijo bi moral voditi izvršni direktor. Znanstveni odbor bi moral še naprej pomagati upravnemu odboru in izvršnemu direktorju v zvezi z ustreznimi znanstvenimi zadevami.

(35)

Upravni odbor bi moral imenovati izvršnega direktorja na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka, ki ga organizira in vodi Komisija. V skladu s prakso, ki jo EMCDDA uporablja pri imenovanju izvršnega direktorja, bi morala Komisija razmisliti o vključitvi predstavnika upravnega odbora kot opazovalca v postopek imenovanja. Ocena, ki jo Komisija opravi ob koncu začetnega petletnega mandata izvršnega direktorja, bi morala vključevati predhodni prispevek upravnega odbora o uspešnosti izvršnega direktorja.

(36)

Pomembno je, da se Agenciji zagotovijo ustrezna sredstva za izvajanje njenih nalog, ciljev in odgovornosti na podlagi te uredbe ter da se ji dodeli samostojen proračun, ki bo odražal njeno poslanstvo. Financirati bi ga bilo treba zlasti s prispevkom iz splošnega proračuna Unije. Proračunski postopek Unije bi se moral uporabljati za prispevek Unije in vse druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije. Računsko sodišče bi moralo opravljati revizijo računovodskih izkazov Agencije.

(37)

Da bi države članice in druge deležnike dodatno podprli pri razumevanju in obravnavanju pojava drog, bi bilo treba uvesti možnost, da Agencija opravlja dodatne storitve, ki presegajo njene temeljne naloge, določene v tej uredbi, proti plačilu pristojbin. Metoda izračuna pristojbin, ki jih zaračunava Agencija, bi morala biti pregledna. Pristojbine, ki jih zaračunava Agencija, bi morale kriti celotne stroške izvajanja dejavnosti, povezanih z opravljenimi storitvami, vključno s stroški za osebje in operativnimi stroški. Kadar so bile pristojbine zaračunane v proračunskem letu, bi bilo treba začasnim računovodskim izkazom Agencije priložiti poročilo o teh pristojbinah. Taka poročila bi morala biti tudi predmet revizije Računskega sodišča. Pristojbine bi bilo treba določiti na ravni, ki preprečuje primanjkljaj ali znatno kopičenje presežka, v nasprotnem primeru pa bi jih bilo treba revidirati.

(38)

Izvršni direktor bi moral Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo Agencije. Poleg tega bi morala imeti Evropski parlament in Svet možnost povabiti izvršnega direktorja, da poroča o izvrševanju svojih dolžnosti.

(39)

Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Agencija bi morala biti glede svojih dejavnosti čim bolj pregledna, pri čemer pa ne bi smela ogroziti doseganja cilja svojih operacij.

(40)

Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (8), h kateremu je pristopil EMCDDA.

(41)

Agencija obdeluje podatke, ki zahtevajo posebno varstvo, zlasti tajne podatke EU in občutljive netajne podatke. Agencija bi morala pripraviti pravila o zaupnosti in obdelovanju takih podatkov. Pravila o varovanju tajnih podatkov EU bi morala biti skladna s sklepoma Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (9) in (EU, Euratom) 2015/444 (10). V skladu z navedenima pravnima aktoma Agencija ne bi smela objavljati občutljivih podatkov. Prav tako ne bi smela razkrivati zaupnih poslovnih informacij tretjih oseb.

(42)

Za nadzor in zagotavljanje uspešnosti Agencije ter za zagotovitev, da ji njen mandat omogoča izvajanje potrebnih dejavnosti, ki jih zahteva razvoj dogodkov na trgih z drogami in v zadevni politiki, bi bilo treba redno izvajati zunanjo oceno dela Agencije in po potrebi ustrezno prilagoditi njen mandat.

(43)

Agencija bi morala pri izvajanju svojega delovnega programa ob vsestranskem upoštevanju temeljnih pravic tesno sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ter drugimi vladnimi in nevladnimi organi, vključno z ustreznimi tehničnimi organi iz Unije in zunaj nje, v skladu z ustreznimi določbami Pogodb ter pristojnostmi države članice, zlasti da se prepreči podvajanje dela in zagotovi dostop do vseh podatkov in orodij, potrebnih za izvajanje njenega mandata.

(44)

Agencija bi morala nadomestiti in naslediti EMCDDA. Zato bi morala biti pravna naslednica vseh pogodb EMCDDA, vključno s pogodbami o zaposlitvi, obveznostmi in lastnino. Mednarodni sporazumi, ki jih je EMCDDA sklenil pred 2. julijem 2024, bi morali ostati v veljavi.

(45)

Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitve agencije za obravnavanje pojava drog, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Cilji in naloge Agencije

Člen 1

Ustanovitev Agencije

1.   S to uredbo se ustanavlja Agencija Evropske unije za droge (EUDA) (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2.   Agencija nadomesti in nasledi Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006.

Člen 2

Pravni položaj in sedež

1.   Agencija je organ Unije in je pravna oseba.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki se na podlagi nacionalnega prava priznava pravnim osebam. Zlasti lahko pridobi premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnem postopku.

3.   Sedež Agencije je v Lizboni na Portugalskem.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„droga“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)

snov, zajeto v Enotni konvenciji Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, ali v Konvenciji Združenih narodov o psihotropnih substancah iz leta 1971;

(b)

katero koli snov navedeno v Prilogi k Okvirnemu sklepu Sveta 2004/757/PNZ (11);

(2)

„nova psihoaktivna snov“ pomeni novo psihoaktivno snov, kot je opredeljena v členu 1, točka 4, Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ;

(3)

„hkratna uporaba več snovi“ pomeni uporabo ene ali več psihoaktivnih snovi ali vrst psihoaktivnih snovi, ne glede na to, ali so nedovoljene ali dovoljene, zlasti zdravil, alkohola in tobaka, hkrati z uporabo drog ali zaporedno v kratkem času z uporabo drog;

(4)

„predhodna sestavina“ pomeni snov, ki se nadzoruje in spremlja v skladu z Uredbo (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005 (13);

(5)

„sodelujoča država“ pomeni državo članico ali tretjo državo, ki je z Unijo sklenila sporazum v skladu s členom 54 te uredbe;

(6)

„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo in njena podrejena telesa, ki jih ureja mednarodno javno pravo, ali katero koli drugo telo, ustanovljeno s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma;

(7)

„konvencije Združenih narodov o drogah“ pomeni Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih substancah iz leta 1971 in Konvencijo Združenih narodov zoper nezakonit promet prepovedanih drog in psihotropnih snovi iz leta 1988;

(8)

„sistem Združenih narodov“ pomeni sistem nadzornega mehanizma, vzpostavljen s konvencijami Združenih narodov o drogah.

Člen 4

Splošna naloga Agencije

1.   Agencija:

(a)

Uniji in državam članicam zagotavlja dejanske, objektivne, zanesljive in primerljive informacije, zgodnje opozarjanje in oceno tveganja na ravni Unije v zvezi z drogami, uporabo drog, motnjami zaradi uporabe drog in zasvojenostjo z njimi, preprečevanjem, zdravljenjem, oskrbo, zmanjševanjem tveganja in škode, rehabilitacijo, socialno reintegracijo, okrevanjem, trgom z drogami in ponudbo drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo drog in prometom z njimi, ter drugimi relevantnimi vprašanji, povezanimi z drogami, in njihovimi posledicami, ter

(b)

priporoča ustrezne, konkretne in z dokazi podprte ukrepe za učinkovito in pravočasno obravnavanje izzivov v zvezi z drogami, uporabo drog, motnjami zaradi uporabe drog in zasvojenostjo z njimi, preprečevanjem, zdravljenjem, oskrbo, zmanjševanjem tveganja in škode, rehabilitacijo, socialno reintegracijo, okrevanjem, trgom z drogami in ponudbo drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo drog in prometom z njimi, ter drugimi relevantnimi vprašanji, povezanimi z drogami, in njihovimi posledicami.

2.   Agencija pri izvajanju svojih nalog zagotavlja popolno skladnost s temeljnimi pravicami in pravili o varstvu podatkov ter uporablja z dokazi podprt, celosten, uravnotežen in večdisciplinaren pristop k pojavu drog. Ta pristop vključuje človekove pravice, vprašanje spola in enakosti spolov, starost, zdravje, enakost na področju zdravja in socialne vidike.

Člen 5

Posebne naloge

1.   Agencija ima pri izvajanju splošne naloge iz člena 4(1) naslednje posebne naloge:

(a)

naloge na področju spremljanja, ki vključujejo:

(i)

zbiranje ter analizo informacij in podatkov na podlagi člena 6(1);

(ii)

razširjanje informacij, podatkov in rezultatov analiz na podlagi člena 6(5), ter

(iii)

spremljanje pojava drog, ki zajema vidik zdravja, človekovih pravic, varnosti in zaščite ter socialni vidik, na podlagi člena 7;

(b)

naloge na področju pripravljenosti, ki vključujejo:

(i)

izmenjavo informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistem zgodnjega opozarjanja o teh snoveh, vključno s pripravo začetnih poročil in ocen tveganja na podlagi členov 8 do 11;

(ii)

oceno zdravstvene in varnostne ogroženosti ter pripravljenost na podlagi člena 12;

(iii)

vzpostavitev in delovanje evropskega sistema opozarjanja na droge na podlagi člena 13;

(iv)

spremljanje razvoja dogodkov v zvezi s preusmerjanjem predhodnih sestavin in trgovanjem z njimi ter prispevanje k izvajanju prava Unije o predhodnih sestavinah na podlagi člena 14;

(v)

vzpostavitev in delovanje mreže forenzičnih in toksikoloških laboratorijev na podlagi člena 15;

(c)

naloge na področju razvoja kompetenc, ki vključujejo:

(i)

razvoj in spodbujanje z dokazi podprtih intervencij, najboljših praks ter dejavnosti ozaveščanja na podlagi člena 16;

(ii)

oceno nacionalnih ukrepov na podlagi člena 17;

(iii)

podporo državam članicam na podlagi člena 18;

(iv)

usposabljanje na podlagi člena 19;

(v)

mednarodno sodelovanje in tehnično pomoč na podlagi člena 20;

(vi)

raziskovalne in inovacijske dejavnosti na podlagi člena 21.

2.   Agencija s posvetovanjem in v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami v sodelujočih državah vzpostavi in usklajuje Evropsko informacijsko mrežo na področju drog in odvisnosti od drog (v nadaljnjem besedilu: mreža Reitox) iz člena 32.

3.   Agencija pri izvajanju posebnih nalog iz odstavka 1 ravna pregledno, objektivno, nepristransko in dosledno v skladu z znanstveno metodo.

4.   Agencija podpira in izboljšuje usklajevanje med nacionalnimi ukrepi in ukrepi Unije na svojih področjih delovanja. Agencija omogoča lažjo izmenjavo informacij med nosilci odločanja, raziskovalci, strokovnjaki in osebami v vladnih in nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z drogami.

5.   Agencija podpira Komisijo, države članice in druge ustrezne deležnike, opredeljene v veljavnih strateških dokumentih Unije, povezanih z drogami, pri izvajanju teh strateških dokumentov, kadar je ustrezno.

6.   Agencija lahko pri izvajanju posebnih nalog iz odstavka 1:

(a)

organizira srečanja strokovnjakov;

(b)

ustanovi ad hoc delovne skupine, in

(c)

po potrebi financira projekte.

Kadar Agencija organizira srečanja, ustanovi delovne skupine ali financira projekte na podlagi prvega pododstavka, o tem obvesti mrežo Reitox.

7.   Da bi dosegli največjo možno učinkovitost pri spremljanju in ocenjevanju pojava drog ter odzivanju nanj, Agencija pri izvajanju posebnih nalog iz odstavka 1 dejavno sodeluje z ustreznimi deležniki, vključno z:

(a)

drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije v okviru njihovih mandatov, zlasti Europolom, Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (14), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 (15), Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta (16), Evropsko agencijo za zdravila, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (17), Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ustanovljenim z Uredbo (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (18), in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/127 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(b)

drugimi mednarodnimi organi, uradi in agencijami, zlasti Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Ekonomskim in socialnim svetom Združenih narodov in Mednarodno upravo za kontrolo narkotikov (INCB) ter

(c)

znanstveno skupnostjo in organizacijami civilne družbe.

8.   Agencija na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih komuniciranja na področjih, ki so v okviru njenega mandata. Dodelitev sredstev za dejavnosti komuniciranja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje posebnih nalog iz odstavka 1. Agencija izvaja dejavnosti komuniciranja v skladu z ustreznimi strategijami komuniciranja in načrti razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor. Agencija lahko v pripravo teh strategij in načrtov vključi ustrezne deležnike, vključno z znanstveno skupnostjo in organizacijami civilne družbe.

POGLAVJE II

Spremljanje

Člen 6

Zbiranje in razširjanje informacij in podatkov

1.   Agencija:

(a)

zbira relevantne informacije in podatke, vključno z informacijami in podatki, ki jih sporočijo nacionalne kontaktne točke, ter informacijami in podatki, ki izhajajo iz raziskav ali so na voljo iz odprtih virov ali ki izvirajo iz virov Unije, nevladnih virov ali pristojnih mednarodnih organizacij in organov;

(b)

zbira informacije in podatke, potrebne za spremljanje hkratne uporabe več snovi ter njenih posledic na podlagi člena 7(1), točka (d);

(c)

v sodelovanju z Europolom zbira razpoložljive informacije in podatke o novih psihoaktivnih snoveh, ki so na voljo pri nacionalnih kontaktnih točkah, ter te informacije brez nepotrebnega odlašanja sporoči nacionalnim kontaktnim točkam, nacionalnim enotam Europola in Komisiji;

(d)

zbira in analizira informacije in podatke o predhodnih sestavinah ter o preusmerjanju predhodnih sestavin in trgovanju z njimi;

(e)

izvaja in naroča raziskovalne študije in študije spremljanja, raziskave, študije izvedljivosti in pilotne projekte, ki so potrebni za izpolnjevanje njenih nalog;

(f)

zagotavlja boljšo primerljivost, objektivnost in zanesljivost informacij in podatkov na ravni Unije z določitvijo – v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami – kazalnikov in nezavezujočih skupnih standardov, z namenom večje poenotenosti metod merjenja, ki jih uporabljajo države članice in Unija; Agencija lahko priporoči skladnost s takimi nezavezujočimi skupnimi standardi;

(g)

tesno sodeluje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami in organi, zlasti UNODC in INCB, da se olajša obveščanje in prepreči nepotrebno breme za države članice.

2.   Agencija zbira relevantne nacionalne podatke prek nacionalnih kontaktnih točk. Agencija o nacionalnem svežnju poročil razpravlja in se o njem dogovori z nacionalnimi kontaktnimi točkami pred zbiranjem podatkov. Agencija lahko uporabi dodatne vire informacij za nacionalne podatke. Kadar Agencija uporabi take dodatne vire, o tem ustrezno obvešča zadevno nacionalno kontaktno točko. Zbrani podatki so, kadar je to mogoče, razčlenjeni po spolu. Taki podatki upoštevajo z vidika spola občutljive politike na področju drog.

3.   Agencija v okviru svojega mandata razvije metode in pristope za zbiranje podatkov, tudi prek projektov z zunanjimi partnerji.

4.   Agencija razvije potrebne digitalne rešitve za zbiranje, potrjevanje, analiziranje, sporočanje, upravljanje in izmenjavo informacij in podatkov, tudi avtomatizirano.

5.   Agencija razširja informacije in podatke tako, da:

(a)

daje informacije, ki jih pripravi, na voljo Uniji, državam članicam in drugim zainteresiranim stranem, tudi v zvezi z novim razvojem dogodkov in spreminjajočimi se trendi;

(b)

zagotavlja splošno razširjanje svojih analiz, zaključkov in poročil, tudi znanstveni skupnosti, organizacijam civilne družbe in prizadetim skupnostim, vključno z uporabniki drog, razen tajnih in občutljivih netajnih informacij iz člena 49;

(c)

na podlagi zbranih podatkov objavi redno poročilo o stanju pojava drog in porajajočih se trendih;

(d)

vzpostavlja in daje na razpolago dostopne znanstvene dokumentacijske vire;

(e)

zagotavlja informacije o standardih kakovosti, z dokazi podprtih najboljših praksah, inovativnih pristopih in izvedljivih rezultatih raziskav v državah članicah ter omogoča lažjo izmenjavo informacij o takih standardih in praksah in njihovo izvajanje.

6.   Kadar je ustrezno, lahko Agencija razširja informacije in podatke, ki so bili razčlenjeni, zlasti po državah članicah, spolu, starosti, invalidnosti in socialno-ekonomskem statusu, v skladu z ustreznim pravom Unije, zlasti o varstvu podatkov.

7.   Agencija pri razširjanju informacij in podatkov na podlagi odstavka 5 vključi sklicevanja na njihove vire.

8.   Agencija ne razširja ali posreduje informacij in podatkov, ki omogočajo identifikacijo posameznikov ali majhnih skupin posameznikov.

Člen 7

Spremljanje pojava drog in izmenjava najboljših praks

1.   Agencija spremlja:

(a)

pojav drog v Uniji na celosten način, z uporabo epidemioloških in drugih kazalnikov, ki zajemajo vidike zdravja, človekovih pravic, varnosti in zaščite ter socialni vidik, pa tudi izvajanje veljavnih strateških dokumentov Unije, povezanih z drogami;

(b)

z dokazi podprte najboljše prakse in inovativne pristope v zvezi z odzivi s področja zdravja, varnosti ali zaščite ali socialnimi odzivi;

(c)

uporabo drog, motnje zaradi uporabe drog, zasvojenost z drogami in s tem povezana zdravstvena tveganja, škodo, povezano z drogami, tvegana vedenja, povezana z uporaba drog, in porajajoče se trende na teh področjih;

(d)

hkratno uporabo več snovi in njene posledice, zlasti povečano tveganje zdravstvenih in socialnih težav, socialne dejavnike uporabe drog, motnje zaradi uporabe drog in zasvojenost z drogami ter posledice za politike in odzive;

(e)

uporabo drog in hkratno uporabo več snovi ter njune posledice z vidika starosti in spola, zlasti njun vpliv na nasilje na podlagi spola;

(f)

porajajoče se trende v zvezi s pojavom drog v Uniji in na mednarodni ravni, če ti vplivajo na Unijo; spremljanje na podlagi te točke vključuje spremljanje ponudbe drog, vključno z nedovoljeno proizvodnjo drog, prometom z njimi ter drugimi povezanimi kaznivimi dejanji, in uporabe novih tehnologij, brez poseganja v pristojnosti drugih organov, uradov in agencij Unije;

(g)

vse nove psihoaktivne snovi, o katerih poročajo države članice, v sodelovanju z Europolom ter ob podpori nacionalnih kontaktnih točk in nacionalnih enot Europola;

(h)

predhodne sestavine ter preusmerjanje predhodnih sestavin in trgovanje z njimi;

(i)

izvajanje politik Unije in nacionalnih politik na področju drog, vključno s podporo razvoju in neodvisnemu ocenjevanju takih politik.

2.   Agencija na podlagi svojih dejavnosti spremljanja na podlagi odstavka 1 opredeli, podpira ter, kadar je ustrezno, sorazvija z dokazi podprte najboljše prakse in inovativne pristope. Agencija take najboljše prakse in pristope deli z državami članicami ter omogoča lažjo izmenjavo takih najboljših praks in pristopov med njimi.

3.   Agencija razvija orodja in instrumente, s katerimi se državam članicam olajšata spremljanje in ocenjevanje njihovih nacionalnih politik v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami, Komisiji pa pomaga pri spremljanju in ocenjevanju politik Unije.

4.   Agencija izvaja redne dejavnosti predvidevanja, pri čemer upošteva razpoložljive informacije. Na tej podlagi pripravi ustrezne scenarije za razvoj prihodnjih ukrepov na področju drog.

POGLAVJE III

Pripravljenost

Člen 8

Izmenjava informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistem zgodnjega opozarjanja o teh snoveh

1.   Vsaka država članica zagotovi, da njena nacionalna kontaktna točka in njena nacionalna enota Europola Agenciji in Europolu v skladu z njunimi mandati pravočasno in brez nepotrebnega odlašanja zagotovita razpoložljive informacije o novih psihoaktivnih snoveh. Informacije so povezane z odkrivanjem in identifikacijo, uporabo in vzorci uporabe, proizvodnjo, ekstrakcijo, distribucijo in distribucijskimi metodami, trgovanjem, komercialno, medicinsko in znanstveno uporabo teh snovi ter z morebitnimi in prepoznanimi tveganji, ki jih te snovi predstavljajo.

2.   Agencija v sodelovanju z Europolom zbira, združuje, analizira in ocenjuje informacije o novih psihoaktivnih snoveh. Te informacije pravočasno sporoči nacionalnim kontaktnim točkam, nacionalnim enotam Europola in Komisiji, da se jim zagotovijo informacije, potrebne za zgodnje opozarjanje.

Agencija na podlagi informacij, zbranih na podlagi prvega pododstavka, pripravi začetna poročila ali skupna začetna poročila na podlagi člena 9.

Člen 9

Začetno poročilo

1.   Kadar Agencija, Komisija ali večina držav članic meni, da informacije o novi psihoaktivni snovi, ki so bile zbrane v eni ali več državah članicah, in izmenjane z njo ali z njimi vzbujajo skrb, da bi lahko nova psihoaktivna snov predstavljala zdravstvena ali socialna tveganja na ravni Unije, Agencija pripravi začetno poročilo o novi psihoaktivni snovi.

Za namene prvega pododstavka države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o svoji želji, da se pripravi začetno poročilo. Kadar je večina držav članic o tem obvestila Komisijo, Komisija pošlje ustrezna navodila Agenciji in o tem obvesti države članice.

2.   Začetno poročilo iz odstavka 1 vsebuje:

(a)

prve podatke o vrsti, številu in obsegu incidentov, iz katerih so razvidni zdravstveni in socialni problemi, ki bi jih potencialno lahko povzročila nova psihoaktivna snov, ter o vzorcih uporabe nove psihoaktivne snovi;

(b)

prve podatke o kemijskem in fizikalnem opisu nove psihoaktivne snovi ter o metodah in predhodnih sestavinah, ki se uporabljajo za izdelavo ali ekstrakcijo te snovi;

(c)

prve podatke o farmakološkem in toksikološkem opisu nove psihoaktivne snovi;

(d)

prve podatke o vpletenosti kriminalnih združb v proizvodnjo ali distribucijo nove psihoaktivne snovi;

(e)

informacije o uporabi nove psihoaktivne snovi v humani in veterinarski medicini, tudi kot zdravilne učinkovine v zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini;

(f)

informacije o komercialni in industrijski uporabi nove psihoaktivne snovi, obsegu take uporabe ter o uporabi te snovi za namene znanstvenih raziskav in razvoja;

(g)

informacije o tem, ali za novo psihoaktivno snov veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi v kateri koli državi članici;

(h)

informacije o tem, ali se nova psihoaktivna snov trenutno ocenjuje ali je bila v postopku ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov;

(i)

druge pomembne informacije, kadar so na voljo.

3.   Agencija pri pripravi začetnega poročila iz odstavka 1 uporabi informacije, ki so ji na voljo.

4.   Agencija po potrebi zahteva, da nacionalne kontaktne točke zagotovijo dodatne informacije o novi psihoaktivni snovi. Nacionalne kontaktne točke zagotovijo te informacije v roku dveh tednov od prejema take zahteve.

5.   Agencija brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko začne pripravljati začetno poročilo na podlagi odstavka 1, zahteva od Evropske agencije za zdravila, da zagotovi informacije o tem, ali je nova psihoaktivna snov na ravni Unije ali nacionalni ravni zdravilna učinkovina v:

(a)

zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20), Uredbo (ES) št. 726/2004 ali Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

(b)

zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bila vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet;

(c)

zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je pristojni organ začasno preklical dovoljenje za promet;

(d)

zdravilu za uporabo v humani medicini, za katero ni bilo izdano dovoljenje za promet iz člena 5(1) in (2) Direktive 2001/83/ES ali v zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, ki je pripravljeno ex tempore, v skladu s členom 112(1), točka (c), Uredbe (EU) 2019/6;

(e)

zdravilu v preskušanju, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (d), Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22).

Kadar se informacije, predložene na podlagi prvega pododstavka, nanašajo na dovoljenja za promet, ki jih izdajo države članice, zadevne države članice te informacije posredujejo Evropski agenciji za zdravila na njeno zahtevo.

6.   Agencija po tem, ko začne pripravljati začetno poročilo na podlagi odstavka 1, brez nepotrebnega odlašanja zahteva od Europola, da zagotovi informacije o vpletenosti kriminalnih združb v proizvodnjo, distribucijo in distribucijske metode ter v trgovanje z novo psihoaktivno snovjo in v kakršno koli uporabo te snovi.

7.   Agencija po tem, ko začne pripravljati začetno poročilo na podlagi odstavka 1, brez nepotrebnega odlašanja zahteva od Evropske agencije za kemikalije, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (23), in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropske agencije za varnost hrane, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (24), da zagotovijo razpoložljive informacije in podatke o novi psihoaktivni snovi.

8.   Podrobnosti sodelovanja med Agencijo in agencijami Unije iz odstavkov 5, 6 in 7 tega člena so določene v delovnih dogovorih. Taki delovni dogovori se sklenejo v skladu s členom 53(2).

9.   Agencija spoštuje pogoje glede uporabe informacij, ki so ji sporočene, tudi pogoje glede dostopa do dokumentov in informacij, varnosti podatkov ter varstva zaupnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki in zaupnimi poslovnimi informacijami tretjih oseb.

10.   Agencija predloži začetno poročilo iz odstavka 1 Komisiji in državam članicam v petih tednih od vložitve zahtev za informacije iz odstavkov 5, 6 in 7.

11.   Kadar Agencija zbere informacije o več novih psihoaktivnih snoveh, za katere meni, da imajo podobno kemijsko sestavo, Komisiji in državam članicam v šestih tednih od vložitve zahtev za informacije iz odstavkov 5, 6 in 7 predloži posamezno začetno poročilo iz odstavka 1 o posameznih novih psihoaktivnih snoveh ali skupna začetna poročila v zvezi z več novimi psihoaktivnimi snovmi, če so značilnosti vsake nove psihoaktivne snovi jasno opredeljene.

Člen 10

Postopek ocene tveganja in poročilo

1.   Komisija lahko v dveh tednih od prejema začetnega poročila iz člena 9(10) zahteva od Agencije, da oceni morebitna tveganja, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov, in pripravi poročilo o oceni tveganja, kadar je iz začetnega poročila razvidno, da bi nova psihoaktivna snov lahko predstavljala resna tveganja za javno zdravje ali, kadar je ustrezno, resna socialna tveganja. Oceno tveganja izvede znanstveni odbor.

2.   Komisija lahko v dveh tednih od prejema posameznih začetnih poročil ali skupnega začetnega poročila iz člena 9(11) od Agencije zahteva, da oceni morebitna tveganja, ki jih predstavlja več novih psihoaktivnih snovi s podobno kemijsko strukturo, in pripravi skupno poročilo o oceni tveganja, kadar je iz skupnega začetnega poročila razvidno, da bi te nove psihoaktivne snovi lahko predstavljale resna tveganja za javno zdravje ali, kadar je ustrezno, resna socialna tveganja. Skupno oceno tveganja izvede znanstveni odbor.

3.   Poročilo o oceni tveganja oziroma skupno poročilo o oceni tveganja vsebuje:

(a)

razpoložljive informacije o kemijskih in fizikalnih lastnostih nove psihoaktivne snovi ali novih psihoaktivnih snovi ter metodah in predhodnih sestavinah, ki se uporabljajo za njeno ali njihovo proizvodnjo ali ekstrakcijo;

(b)

razpoložljive informacije o farmakoloških in toksikoloških lastnostih nove psihoaktivne snovi ali novih psihoaktivnih snovi;

(c)

analizo zdravstvenih tveganj, ki so povezana z novo psihoaktivno snovjo ali novimi psihoaktivnimi snovmi, zlasti z vidika njene ali njihove akutne in kronične toksičnosti, možnosti zlorabe in potenciala za odvisnost ter učinkov na telo, duševnost in vedenje;

(d)

analizo socialnih tveganj, ki so povezana z novo psihoaktivno snovjo ali novimi psihoaktivnimi snovmi, zlasti njenega ali njihovega vpliva na socialno vedenje, javni red in kriminalne dejavnosti, ter vpletenosti kriminalnih združb v proizvodnjo, distribucijo in distribucijske metode nove psihoaktivne snovi ali novih psihoaktivnih snovi ter trgovanje z njo ali z njimi;

(e)

razpoložljive informacije o razširjenosti in vzorcih uporabe nove psihoaktivne snovi ali novih psihoaktivnih snovi, njeni ali njihove dostopnosti in potenciala za širjenje v Uniji;

(f)

razpoložljive informacije o komercialni in industrijski uporabi nove psihoaktivne snovi ali novih psihoaktivnih snovi, razširjenosti take uporabe ter njeni ali njihovi uporabi za znanstvene raziskave in razvoj;

(g)

druge pomembne informacije, kadar so na voljo.

4.   Znanstveni odbor izvede oceno tveganja, da oceni tveganja, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi. Za vsako tako oceno tveganja imajo Komisija, Agencija, Europol in Evropska agencija za zdravila pravico imenovati po dva opazovalca.

5.   Znanstveni odbor izvede ocene tveganja iz odstavka 4 na podlagi razpoložljivih informacij in vseh drugih relevantnih znanstvenih dokazov. Pri tem upošteva mnenja vseh svojih članov. Agencija organizira postopek ocene tveganja, vključno z opredelitvijo prihodnjih potreb po informacijah in relevantnih študijah.

6.   Agencija predloži poročilo o oceni tveganja ali skupno poročilo o oceni tveganja Komisiji in državam članicam v šestih tednih od prejema zahteve Komisije za pripravo poročila o oceni tveganja na podlagi odstavka 1 ali skupno poročilo o oceni tveganja na podlagi odstavka 2.

7.   Komisija lahko po prejemu ustrezno utemeljene prošnje Agenciji podaljša rok za dokončanje ocene tveganja ali skupne ocene tveganja iz odstavka 6, da se omogočijo dodatne raziskave in zbiranje podatkov. Taka prošnja vsebuje informacije o času, ki je potreben za dokončanje ocene tveganja ali skupne ocene tveganja.

8.   Agencija zagotovi pravočasne hitre ocene tveganja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta (25) v primeru grožnje iz člena 2(1), točka (b), navedene uredbe, kadar grožnja spada v okvir mandata Agencije.

Člen 11

Izvzetje iz ocene tveganja

1.   Ocena tveganja se ne izvede, kadar je nova psihoaktivna snov v napredni fazi ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov, tj. ko je strokovni odbor za odvisnost od drog pri Svetovni zdravstveni organizaciji že objavil svoj kritični pregled skupaj s pisnim priporočilom, razen kadar je na voljo dovolj podatkov in informacij, ki kažejo, da je treba pripraviti poročilo o oceni tveganja na ravni Unije, razlogi za to pa so navedeni v začetnem poročilu o tej snovi.

2.   Ocena tveganja se ne izvede, kadar je bilo na podlagi ocene v okviru sistema Združenih narodov odločeno, da se nova psihoaktivna snov ne uvrsti na seznam, razen kadar je na voljo dovolj podatkov in informacij, ki kažejo, da je treba pripraviti poročilo o oceni tveganja na ravni Unije, razlogi za to pa so navedeni v začetnem poročilu o tej snovi.

3.   Ocena tveganja se ne izvede, kadar je nova psihoaktivna snov zdravilna učinkovina v:

(a)

zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES, Uredbo (ES) št. 726/2004 ali Uredbo (EU) 2019/6;

(b)

zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je bila vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet;

(c)

zdravilu za uporabo v humani medicini ali zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, za katero je pristojni organ začasno preklical dovoljenje za promet;

(d)

zdravilu v preskušanju, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (d), Direktive 2001/20/ES.

Člen 12

Ocena zdravstvene in varnostne ogroženosti ter pripravljenost

1.   Agencija razvije zmogljivost za strateško z dokazi podprto ocenjevanje zdravstvene in varnostne ogroženosti, da bi že v zgodnji fazi opredelila nov razvoj dogodkov v zvezi s pojavom drog, ki bi lahko negativno vplival na zdravje, socialne vidike, varnost ali zaščito v Uniji, ter s tem prispevala k večji pripravljenosti relevantnih deležnikov za uspešen in pravočasen odziv na nove grožnje.

2.   Agencija lahko začne pripravo ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti na lastno pobudo na podlagi notranje ocene signalov, ki izhajajo iz rednega spremljanja, raziskav ali drugih ustreznih virov informacij. Agencija lahko začne pripravo ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti tudi na zahtevo Komisije ali države članice, če so izpolnjena merila iz odstavka 1.

3.   Ocena zdravstvene in varnostne ogroženosti obsega hitro oceno obstoječih informacij ter, kadar je potrebno, zbiranje novih informacij prek informacijskih mrež Agencije. Agencija razvije ustrezne znanstvene metode za hitro ocenjevanje.

4.   Kadar po oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti Agencija pripravi poročilo o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti, so v tem poročilu opisani prepoznana grožnja, trenutno stanje na podlagi razpoložljivih dokazov in možni rezultati v primeru neukrepanja. V poročilu o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti so določene možnosti za pripravljenost in odzivanje, ki se lahko sprejmejo za ublažitev prepoznane grožnje in v odziv nanjo, kadar je možno, tudi s pomočjo z dokazi podprtih intervencij glede zmanjševanja povpraševanja, tveganja in škode ter okrevanja. Poročilo o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti lahko vsebuje tudi morebitne nadaljnje ukrepe. Agencija pošlje poročilo o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti Komisiji in, kot je ustrezno, državam članicam.

5.   Agencija pri izvajanju ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti tesno sodeluje z državami članicami, drugimi organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami, tako da jih vključi v pripravo ocene, kot je ustrezno. Kadar je potencialna grožnja že predmet analize v okviru drugega mehanizma Unije, Agencija ne izvede ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti.

6.   Agencija s soglasjem Komisije izvaja ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti v zvezi z grožnjami, povezanimi z drogami, ki izvirajo iz zunaj Unije ter bi lahko vplivale na zdravje, socialne zadeve, varnost ali zaščito v Uniji.

7.   Agencija spremlja razvoj razmer in po potrebi ustrezno posodablja ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti.

Člen 13

Evropski sistem opozarjanja na droge

1.   Agencija vzpostavi in upravlja evropski sistem hitrega opozarjanja na droge, ki dopolnjuje ustrezne nacionalne sisteme opozarjanja ter ne posega vanje. Evropski sistem opozarjanja na droge dopolnjuje sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 8.

2.   Nacionalne kontaktne točke v sodelovanju z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi Agenciji nemudoma sporočijo vse informacije o pojavu resnega neposrednega ali posrednega tveganja povezanega z drogami za zdravje, socialne vidike, varnost ali zaščito ter vse informacije, ki bi lahko bile koristne za usklajevanje odziva, kadar koli izvejo za informacije, kot so:

(a)

vrsta in izvor tveganja;

(b)

datum in kraj dogodka, ki vključuje tveganje;

(c)

načini izpostavljenosti, prenosa ali razširjanja;

(d)

analitični in toksikološki podatki;

(e)

metode prepoznavanja;

(f)

tveganja za zdravje;

(g)

socialna tveganja ter tveganja na področju varnosti in zaščite;

(h)

zdravstveni ukrepi, ki so bili izvedeni ali so predvideni na nacionalni ravni;

(i)

ukrepi, ki niso zdravstvene narave;

(j)

vse druge informacije, pomembne za zadevno resno tveganje za zdravje.

3.   Agencija analizira in oceni razpoložljive informacije in podatke o morebitnih resnih tveganjih za zdravje ter jih dopolni z vsemi znanstvenimi in tehničnimi informacijami, ki so na voljo v sistemu zgodnjega opozarjanja iz člena 8 in drugih ocen ogroženosti, pripravljenih v skladu s členom 12, ali od drugih organov, uradov in agencij Unije oziroma od mednarodnih organizacij, zlasti Svetovne zdravstvene organizacije. Agencija upošteva informacije, pridobljene iz odprtih virov in razpoložljive informacije, pridobljene z njenimi orodji za zbiranje podatkov, ter od ustreznih deležnikov, vključno z znanstveno skupnostjo in organizacijami civilne družbe.

4.   Agencija na podlagi informacij in podatkov, prejetih na podlagi odstavka 3, zadevnim nacionalnim organom, vključno z nacionalnimi kontaktnimi točkami, posreduje ciljno usmerjena obvestila o hitrih obvestilih o tveganju. Agencija lahko v teh obvestilih o tveganju predlaga možnosti odzivanja. Države članice take možnosti odzivanja upoštevajo pri načrtovanju pripravljenosti in pri nacionalnih dejavnostih odzivanja.

5.   Nacionalne kontaktne točke v sodelovanju z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi Agenciji sporočijo dodatne informacije, ki jih imajo na voljo, da se Agenciji omogoči nadaljnja analiza in ocena tveganj iz odstavka 2, ter ukrepe, ki so jih izvedle ali so jih sprejele po prejemu obvestil o hitrih obvestilih o tveganju iz odstavka 4.

6.   Agencija tesno sodeluje s Komisijo in državami članicami, da bi spodbujala potrebno skladnost v procesu obveščanja o tveganju.

7.   Agencija lahko omogoči sodelovanje v evropskem sistemu opozarjanja na droge tudi tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. To sodelovanje temelji na vzajemnosti in vključuje pravila o zaupnosti, enakovredna pravilom, ki veljajo v Agenciji.

8.   Agencija v tesnem sodelovanju z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi, zlasti nacionalnimi kontaktnimi točkami, po potrebi razvije sistem opozarjanja, prek katerega so informacije o specifičnem tveganju, kadar je ustrezno, na voljo osebam, ki uporabljajo ali potencialno uporabljajo specifične droge.

9.   Agencija, kadar je to potrebno, posodobi svoja opozorila o drogah.

Člen 14

Predhodne sestavine

1.   Agencija pomaga Komisiji pri spremljanju razvoja v zvezi s preusmerjanjem predhodnih sestavin in trgovanjem z njimi ter pri ocenjevanju potrebe po dodajanju predhodnih sestavin med snovi s seznama ali med snovi, ki niso na seznamu, kot so opredeljene v uredbah (ES) št. 273/2004 in (ES) št. 111/2005, njihovem črtanju z zadevnega seznama ali spremembi njihove kategorije, vključno z opredeljevanjem in ocenjevanjem njihove dovoljene in nedovoljene uporabe.

2.   Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije pripravi poročilo o oceni ogroženosti v zvezi s predhodnimi sestavinami.

Člen 15

Mreža forenzičnih in toksikoloških laboratorijev

1.   Agencija vzpostavi mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ki so dejavni na področju forenzičnih in toksikoloških preiskav drog in škode, povezane z drogami (v nadaljnjem besedilu: mreža).

2.   Mreža deluje prvenstveno kot forum za:

(a)

ustvarjanje podatkov in izmenjavo informacij o novem razvoju dogodkov in trendih;

(b)

organiziranje usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti forenzičnih strokovnjakov za droge in toksikologijo;

(c)

podpiranje izvajanja sistemov zagotavljanja kakovosti ter

(d)

podpiranje nadaljnjega usklajevanja zbiranja podatkov in analitičnih metod.

Nacionalne kontaktne točke so redno, vsaj enkrat letno, obveščene o dejavnostih mreže. Nacionalne kontaktne točke imajo dostop do informacij in podatkov, ki jih mreža ustvari.

3.   Vsaka država članica ima pravico, da prek svojega predstavnika v upravnem odboru v mrežo imenuje do tri laboratorije, ki so specializirani za forenzično analizo, toksikologijo ali druga ustrezna področja, povezana z drogami, da zastopajo nacionalne laboratorije. Agencija lahko za posebne projekte izbere dodatne laboratorije ali strokovnjake, ki so zlasti dejavni na področju forenzičnih in toksikoloških preiskav drog in škode, povezane z drogami.

4.   Skupno raziskovalno središče Komisije je član mreže in v njej zastopa Komisijo.

5.   Mreža tesno sodeluje z obstoječimi mrežami in organizacijami, dejavnimi na istih področjih kot mreža, ter upošteva njihovo delo, da se prepreči prekrivanje. Mreža Reitox je redno in vsaj enkrat letno obveščena o delu mreže.

6.   Agencija predseduje mreži in skliče vsaj eno srečanje mreže na leto. Mreža se lahko odloči za ustanovitev delovnih skupin, ki jim lahko predsedujejo člani mreže.

7.   Mreža omogoča Agenciji dostop do forenzičnih in toksikoloških podatkov, ki jih ustvarijo ali zberejo laboratoriji mreže, kadar je potrebno, tudi za analizo novih psihoaktivnih snovi.

8.   Agencija, kot je ustrezno ter na podlagi jasnih in preglednih pravil in postopkov, opredeli in financira posebne projekte za spodbujanje dela mreže. Agencija vzpostavi ta pravila in postopke pred opredelitvijo takih projektov.

9.   Agencija vzpostavi podatkovno zbirko za shranjevanje, analizo in dajanje na voljo informacij in podatkov, ki jih je zbrala ali ustvarila mreža, v skladu z ustreznimi določbami te uredbe, vključno s členom 6(8) in členom 49.

POGLAVJE IV

Razvoj kompetenc

Člen 16

Z dokazi podprte intervencije, najboljše prakse in ozaveščanje

1.   Agencija razvija in spodbuja z dokazi podprte intervencije in najboljše prakse ter ozavešča o škodljivih učinkih drog, preventivi, zdravljenju, oskrbi, ukrepih za zmanjševanje tveganja in škode, rehabilitaciji, socialni reintegraciji in okrevanju. Kadar je ustrezno, Agencija uporabi pristop, ki upošteva vidik spola in vidik starosti. Dejavnosti z dokazi podprtih intervencij, najboljših praks in ozaveščanja se lahko prilagodijo nacionalnemu okviru in izvajajo na nacionalni ravni ter so, kadar je potrebno, ciljno usmerjene na posebne skupine.

2.   Dejavnosti z dokazi podprtih intervencij, najboljših praks in ozaveščanja iz odstavka 1 so v skladu z normami na področju človekovih pravic in političnimi usmeritvami iz veljavnih strateških dokumentov Unije, povezanih z drogami.

3.   Agencija spodbuja izvajanje veljavnih standardov kakovosti za preprečevanje uporabe drog in jih po potrebi posodablja. Agencija zagotavlja ali podpira usposabljanje na podlagi člena 19. Kadar je potrebno oblikuje standarde kakovosti za zmanjšanje tveganja in škode, zdravljenje, okrevanje, oskrbo in rehabilitacijo.

4.   Agencija lahko državam članicam ponudi podporo in jim na podlagi njihovega soglasja pomaga pri razvoju nacionalnih intervencij na področju svojega mandata.

Člen 17

Sistem ocenjevanja za nacionalne ukrepe

1.   Agencija na zahtevo nacionalnega organa sodelujoče države oceni nacionalne ukrepe v skladu s standardnim operativnim protokolom iz odstavka 3.

2.   Agencija nacionalni ukrep pred ocenjevanjem ovrednoti in analizira, ali je skladen z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in ali se je izkazal za koristnega pri uresničevanju zastavljenih ciljev.

3.   Agencija razvije postopek ocenjevanja. Agencija postopek ocenjevanja na pregleden način določi v standardnem operativnem protokolu. Upravni odbor odobri standardni operativni protokol in njegove morebitne spremembe, preden ga Agencija začne uporabljati.

4.   Agencija redno obvešča upravni odbor o opravljenih ocenah na podlagi tega člena.

Člen 18

Podpora držav članic

1.   Agencija lahko na zahtevo države članice podpre neodvisno oceno njenih nacionalnih politik na področju drog in razvoj z dokazi podprtih politik na področju drog v skladu z veljavnimi strateškimi dokumenti Unije, povezanimi z drogami.

2.   Agencija lahko državam članicam ponudi podporo in jim na podlagi njihovega soglasja pomaga pri izvajanju nacionalnih politik, standardov kakovosti, najboljših praks in inovativnih pristopov na področju drog. Agencija omogoča lažjo izmenjavo informacij, tudi o ustreznem pravu in najboljših praksah, med nacionalnimi organi in strokovnjaki.

3.   Ko Agencija podpira ocenjevanje politik na področju drog, deluje neodvisno in se ravna po svojih znanstvenih standardih ter z dokazi podprtem pristopu.

Člen 19

Usposabljanje

Agencija v okviru svojega mandata ter ob usklajevanju z drugimi organi, uradi in agencijami Unije:

(a)

zagotavlja specializirano usposabljanje in učne načrte na področjih, ki so v interesu Unije in so relevantna;

(b)

zagotavlja orodja in podporne sisteme, povezane z usposabljanjem, za lažjo izmenjavo znanja po vsej Uniji;

(c)

pomaga državam članicam pri organizaciji usposabljanja in pobud za krepitev zmogljivosti.

Člen 20

Mednarodno sodelovanje in tehnična pomoč

1.   Agencija:

(a)

oblikuje okvir za mednarodno sodelovanje, ki ga po predhodni odobritvi Komisije odobri upravni odbor in ki usmerja dejavnosti Agencije na področju mednarodnega sodelovanja;

(b)

dejavno sodeluje z organizacijami in organi iz člena 53(1);

(c)

podpira izmenjavo in razširjanje najboljših praks Unije ter izvedljivih rezultatov raziskav na mednarodni ravni;

(d)

spremlja razvoj dogodkov v zvezi z mednarodnim pojavom drog, ki lahko predstavlja grožnjo ali ima posledice za Unijo, s spremljanjem in analizo informacij, ki so na voljo pri mednarodnih organih, nacionalnih organih ter iz ugotovitev raziskav in drugih ustreznih virov informacij;

(e)

v tesnem usklajevanju s Komisijo na ustreznih mednarodnih srečanjih in tehničnih forumih zagotavlja podatke in analize o stanju na področju drog v Evropi ter v mednarodnih dialogih o drogah podpira Komisijo in države članice;

(f)

spodbuja vključevanje vseh relevantnih podatkov o drogah, ki jih zajema ta uredba in ki so zbrani v državah članicah ali izvirajo iz Unije, v mednarodne programe spremljanja in nadzora nad drogami, zlasti tiste, ki so jih ustanovili Združeni narodi in njihove specializirane agencije, brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s posredovanjem informacij na podlagi konvencij Združenih narodov o drogah;

(g)

podpira države članice pri sporočanju relevantnih informacij in zagotavljanju potrebne analize sistemu Združenih narodov, vključno s predložitvijo vseh relevantnih podatkov v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi UNODC in Svetovni zdravstveni organizaciji;

(h)

podpira tretje države, zlasti države kandidatke, pri razvoju njihovih politik na področju drog v skladu z načeli iz veljavnih strateških dokumentov Unije, povezanih z drogami, tudi z zagotavljanjem podpore za neodvisno ocenjevanje njihovih politik, ter spodbuja te tretje države, naj podprejo sodelovanje in vključenost civilne družbe v razvoj, izvajanje in ocenjevanje politik na področju drog.

2.   Okvir za mednarodno sodelovanje iz odstavka 1, točka (a), si prizadeva za nadaljnjo krepitev in podpiranje prizadevanj tretjih držav za obravnavanje vprašanj, povezanih z drogami, na način, ki je podprt z dokazi, celovit, uravnotežen in večdisciplinaren, ter ob popolnem spoštovanju pravil na področju človekovih pravic. Ta okvir za mednarodno sodelovanje upošteva relevantne dokumente politike Unije in razvoj pojava drog. Določa prednostne države ali regije za sodelovanje in ključne rezultate sodelovanja. Upošteva tudi izkušnje in dejavnosti, ki jih izvajajo države članice. Agencija redno ocenjuje in pregleduje okvir za mednarodno sodelovanje.

3.   Agencija na zahtevo Komisije in ob odobritvi upravnega odbora tretjim državam, zlasti državam kandidatkam, v skladu z okvirom za mednarodno sodelovanje iz odstavka 1, točka (a), prenese svoje strokovno znanje in izkušnje ter zagotavlja tehnično pomoč.

Tehnična pomoč se osredotoča zlasti na vzpostavitev ali utrditev nacionalnih kontaktnih točk, nacionalnih sistemov za zbiranje podatkov in nacionalnih sistemov zgodnjega opozarjanja ter na spodbujanje najboljših praks na področjih preventive, zdravljenja, oskrbe, zmanjševanja tveganja in škode, rehabilitacije, socialne reintegracije in okrevanja ter posledično pomaga pri vzpostavljanju in krepitvi strukturnih povezav s sistemom zgodnjega opozarjanja iz člena 8 in z mrežo Reitox. Agencija lahko na zahtevo navedene tretje države oceni nacionalne organe tretje države.

4.   Agencija sodeluje z mednarodnimi organizacijami in s tretjimi državami v skladu s členoma 53 in 54.

Člen 21

Raziskave in inovacije

1.   Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ter pri pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembni za opravljanje njene splošne in posebnih nalog iz členov 4 in 5. Pri svojih dejavnostih, povezanih z raziskavami, ustrezno pozornost nameni presečnosti kot horizontalnemu načelu. Kadar Agencija pomaga Komisiji pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ali pri pripravi in izvajanju okvirnega programa Unije, iz tega programa ne prejema sredstev.

2.   Agencija proaktivno spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembne za doseganje njene splošne in posebnih nalog iz členov 4 in 5, ter prispeva k njim, podpira s tem povezane dejavnosti držav članic in izvaja svoje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba, vključno z razvojem, usposabljanjem, testiranjem in potrjevanjem algoritmov za razvoj orodij. Agencija posreduje rezultate takih raziskav in inovacijskih dejavnosti Evropskemu parlamentu, državam članicam in Komisiji v skladu z varnostnimi pravili iz člena 49.

3.   Agencija prispeva k dejavnostim, ki se izvajajo v okviru raziskovalnega in inovacijskega cikla, kot sta inovacijsko vozlišče EU za notranjo varnost ter organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 16. septembra 2021 (26), in v njih sodeluje.

4.   Agencija lahko načrtuje in izvaja pilotne projekte, ki se nanašajo na zadeve, zajete v tej uredbi.

5.   Agencija sprejme vse potrebne ukrepe, da se prepreči nasprotja interesov pri izvajanju pilotnih projektov iz odstavka 4. Objavi informacije o svojih raziskovalnih projektih, ki vključujejo predstavitvene projekte. Take informacije vključujejo partnerje, ki sodelujejo pri projektih, in proračun za projekt.

6.   Agencija ustvari podatkovno zbirko za shranjevanje, analizo in dajanje na voljo raziskovalnih programov, ki so povezani z drogami.

POGLAVJE V

Organizacija agencije

Člen 22

Upravna in vodstvena struktura

1.   Upravno in vodstveno strukturo Agencije sestavljajo:

(a)

upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 24;

(b)

izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 28;

(c)

izvršni direktor, ki izvaja odgovornosti iz člena 30;

(d)

znanstveni odbor, ki izvaja naloge iz člena 31, in

(e)

mreža Reitox.

2.   Člani upravne in vodstvene strukture Agencije nimajo finančnih ali drugih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost. Delujejo v javnem interesu in svoje dejavnosti izvajajo neodvisno, nepristransko in pregledno. Predložijo letno izjavo o svojih interesih, do katere se lahko dostopa na zahtevo.

Člen 23

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor je sestavljen iz:

(a)

enega predstavnika vsake države članice z glasovalno pravico;

(b)

dveh predstavnikov Komisije z glasovalno pravico.

2.   Upravni odbor vključuje tudi:

(a)

dva neodvisna strokovnjaka, ki ju imenuje Evropski parlament in imata posebno znanje na področju drog, z glasovalno pravico;

(b)

enega predstavnika vsake tretje države, ki je z Unijo sklenila sporazum v skladu s členom 54, brez glasovalne pravice.

3.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana v primeru njegove odsotnosti in se lahko udeležuje sej upravnega odbora.

4.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja na področjih iz člena 4(1), točka (a), pri čemer se upoštevajo ustrezne vodstvene, upravne in proračunske kompetence. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela upravnega odbora. Prizadevajo si tudi za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

5.   Upravni odbor lahko kot opazovalce povabi predstavnike mednarodnih organizacij, s katerimi sodeluje Agencija v skladu s členom 53.

6.   Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Ta mandat se lahko podaljša.

Člen 24

Naloge upravnega odbora

1.   Upravni odbor:

(a)

določi splošno usmeritev dejavnosti Agencije;

(b)

sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta iz člena 36 ter ga predloži Komisiji, ki o njem poda mnenje;

(c)

po tem, ko je pridobil mnenje Komisije, sprejme enotni programski dokument Agencije z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico;

(d)

z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico sprejme letni proračun Agencije in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Agencije, v skladu s poglavjem VI;

(e)

z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije, poročilo in njegovo oceno vsako leto do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter zagotovi, da se konsolidirano letno poročilo o dejavnostih objavi;

(f)

v skladu s členom 42 sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo;

(g)

sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

(h)

sprejme strategijo za doseganje večje učinkovitosti in sinergij z drugimi organi, uradi in agencijami Unije;

(i)

sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, člani izvršnega odbora, člani znanstvenega odbora in člani mreže Reitox ter napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in drugim osebjem, ki ni zaposleno v Agenciji, iz člena 44, ter na spletišču Agencije vsako leto objavi izjave o interesih članov upravnega odbora;

(j)

odobri standardni operativni protokol iz člena 17(3);

(k)

odobri okvir za mednarodno sodelovanje iz člena 20(1), točka (a), in programe tehnične pomoči iz člena 20(3);

(l)

odobri raven sofinanciranja iz člena 33(5);

(m)

na podlagi analize potreb sprejme in redno posodablja komunikacijske strategije in načrte razširjanja informacij iz člena 5(8);

(n)

sprejme in javno objavi svoj poslovnik, vključno s pravili za preprečevanje in urejanje nasprotij interesov;

(o)

v skladu z odstavkom 2 tega člena v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila, ki jih Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot je določeno v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (27) (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(p)

v dogovoru s Komisijo sprejme izvedbena pravila, s katerimi se začnejo izvajati kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov;

(q)

imenuje izvršnega direktorja in, kadar je ustrezno, odloči o podaljšanju mandata ali razrešitvi v skladu s členom 29;

(r)

ob upoštevanju kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen;

(s)

imenuje člane znanstvenega odbora;

(t)

odobri seznam strokovnjakov, ki se uporabi za razširitev znanstvenega odbora v skladu s členom 31(6);

(u)

sprejema odločitve po oceni nacionalnih kontaktnih točk v skladu s členom 35;

(v)

določi metodo za izračun pristojbin in način plačila pristojbin v skladu s členom 38;

(w)

zagotavlja ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovljenega s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (28), in Evropskega javnega tožilstva (EJT), ustanovljenega z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (29), iz člena 48 te uredbe;

(x)

sprejme vse odločitve glede vzpostavitve in, kadar je potrebno, spremembe notranjih struktur Agencije, pri čemer upošteva potrebe pri dejavnostih Agencije in dobro proračunsko upravljanje;

(y)

sprejeme delovne dogovore v skladu s členom 53.

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in o določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

Člen 25

Predsednik upravnega odbora

1.   Upravni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in podpredsednika. Predsednika in podpredsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora z glasovalno pravico.

2.   Podpredsednik po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

3.   Mandat predsednika in podpredsednika traja štiri leta. Lahko se enkrat podaljša. Če pa njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

4.   Podroben postopek za izvolitev predsednika in podpredsednika se določi v poslovniku upravnega odbora.

Člen 26

Seje upravnega odbora

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav upravnega odbora.

3.   Upravni odbor ima vsaj eno redno sejo na leto. Poleg tega se sestane na pobudo svojega predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.   Upravni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno, tudi predstavnike organizacij civilne družbe.

5.   Članom upravnega odbora lahko na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, če je tako določeno v poslovniku.

6.   Agencija zagotovi sekretariat za upravni odbor.

Člen 27

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.   Brez poseganja v člen 24(1), točki (c) in (d), člen 25(1), člen 35(6), člen 29(8) in člen 53(2) upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov svojih članov z glasovalno pravico.

2.   Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.   Predsednik in podpredsednik sodelujeta pri glasovanju.

4.   Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.

5.   Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti okoliščine, v katerih lahko član deluje v imenu drugega člana, so določena v poslovniku upravnega odbora.

Člen 28

Izvršni odbor

1.   Izvršni odbor:

(a)

odloča o zadevah, ki so predvidene v finančnih pravilih, sprejetih na podlagi člena 42, in s to uredbo niso pridržane za upravni odbor;

(b)

zagotavlja ustrezne nadaljnje ukrepe na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter iz preiskav, ki jih izvajata OLAF in EJT, iz člena 48;

(c)

brez poseganja v odgovornosti izvršnega direktorja iz člena 30 spremlja in nadzira izvajanje odločitev upravnega odbora s ciljem okrepitve nadzora nad upravnim poslovodenjem in upravljanjem proračuna.

2.   V nujnih primerih lahko izvršni odbor sprejme določene začasne odločitve namesto upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasnim preklicem prenosa pooblastil organa za imenovanja, in o proračunskih zadevah. Pogoji za sprejemanje takih začasnih odločitev se določijo v poslovniku upravnega odbora.

3.   Izvršni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik upravnega odbora, dva druga člana, ki ju izmed svojih članov z glasovalno pravico imenuje upravni odbor, in dva predstavnika Komisije v upravnem odboru.

Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora.

Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora kot opazovalec. Izvršni odbor lahko na seje povabi tudi druge opazovalce.

4.   Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Njihov mandat se lahko enkrat podaljša. Če pa njihovo članstvo v upravnem odboru preneha kadar koli med njihovim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njihov mandat v izvršnem odboru.

5.   Izvršni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo svojih članov.

6.   Izvršni odbor sprejema odločitve s soglasjem svojih članov. Če ne more sprejeti odločitve s soglasjem, se zadeva predloži upravnemu odboru.

7.   Upravni odbor določi pravila poslovnika izvršnega odbora.

Člen 29

Izvršni direktor

1.   Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije na podlagi člena 2, točka (a), pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja s seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija, na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka. Izbirni postopek vsebuje objavo razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in drugih ustreznih medijih. Komisija se o osnutku razpisa za prijavo interesa posvetuje z upravnim odborom. V izbirni postopek lahko kot opazovalca vključi predstavnika upravnega odbora.

Pred imenovanjem na mesto izvršnega direktorja s strani upravnega odbora se lahko kandidati iz ožjega izbora, ki jih predlaga Komisija, brez odlašanja pozovejo, da pred pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta podajo izjavo in odgovorijo na vprašanja članov odbora. Evropski parlament lahko na podlagi take izjave in odgovorov sprejme mnenje, v katerem izrazi svoje stališče, in ga predloži upravnemu odboru.

3.   Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

4.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Komisija ob koncu tega obdobja izvede oceno, v kateri upošteva oceno delovne uspešnosti izvršnega direktorja, vključno s predhodnim prispevkom upravnega odbora, ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

5.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 4, mandat izvršnemu direktorju enkrat podaljša za obdobje največ pet let.

Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Preden upravni odbor sprejme odločitev o podaljšanju mandata izvršnega direktorja, se lahko izvršni direktor pozove, da brez odlašanja poda izjavo pred pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja članov odbora.

6.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sodeluje v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.   Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi sklepa, ki ga sprejme upravni odbor na predlog Komisije. Ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zaupnosti sta Evropski parlament in Svet obveščena o razlogih za tak sklep.

8.   Upravni odbor odločitev o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov članov z glasovalno pravico.

Člen 30

Odgovornosti izvršnega direktorja

1.   Izvršni direktor je odgovoren za upravljanje Agencije. Za svoje ravnanje je odgovoren upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pooblastila Komisije, upravnega odbora in izvršnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in ne zahteva niti ne sprejema navodil od nobene vlade ali drugega organa.

3.   Izvršni direktor o opravljanju svojih dolžnosti poroča Evropskemu parlamentu, kadar ga ta k temu pozove. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

5.   Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje posebnih nalog Agencije iz člena 5. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za:

(a)

vsakodnevno upravljanje Agencije;

(b)

pripravljanje in izvajanje odločitev, ki jih sprejme upravni odbor;

(c)

pripravo enotnega programskega dokumenta iz člena 36 in njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(d)

izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje upravnemu odboru o njegovem izvajanju;

(e)

pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Agencije in njegovo predložitev upravnemu odboru v oceno in sprejetje;

(f)

predlaganje ravni sofinanciranja iz člena 33(5) upravnemu odboru, kadar se tako sofinanciranje dodeli nacionalnim kontaktnim točkam;

(g)

predlaganje upravnemu odboru metode za izračun pristojbin in načina plačila pristojbin v skladu s členom 38;

(h)

pripravo akcijskega načrta za obravnavo ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav, ki jih izvajata OLAF in EJT, iz člena 48, poročanje o napredku Komisiji dvakrat letno ter redno poročanje upravnemu odboru in izvršnemu odboru;

(i)

zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti, ki jih imata OLAF in EJT, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter, kadar je ustrezno, z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih kazni, pa tudi s poročanjem EJT o vseh kaznivih ravnanjih v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2017/1939, v zvezi s katerimi lahko EJT izvaja svojo pristojnost;

(j)

pripravo strategije za boj proti goljufijam ter strategij za povečanje učinkovitosti in sinergij za Agencijo ter njihovo predložitev v odobritev upravnemu odboru;

(k)

pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Agencijo;

(l)

pripravo osnutka načrta prihodkov in odhodkov Agencije ter izvrševanje njenega proračuna.

6.   Izvršni direktor lahko odloči, da se za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije napoti enega ali več uradnikov za zvezo v institucije Unije ter v ustrezne organe, urade in agencije Unije. V ta namen pridobi predhodno soglasje Komisije in upravnega odbora. Odločitve o napotitvi uradnikov za zvezo na način, ki preprečuje nepotrebne stroške in podvajanje upravnih nalog Agencije, določajo obseg dejavnosti, ki jih bodo izvajali uradniki za zvezo.

7.   Izvršni direktor se na poziv Evropskega parlamenta ali Sveta brez nepotrebnega odlašanja udeleži sej, ki jih organizira bodisi Evropski parlament bodisi Svet, na katero koli temo, povezano z mandatom Agencije.

Člen 31

Znanstveni odbor

1.   Znanstveni odbor sestavlja najmanj sedem in največ 15 znanstvenikov, ki jih zaradi njihove znanstvene odličnosti in neodvisnosti imenuje upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in drugih ustreznih medijih. Agencija obvesti pristojni odbor ali odbore Evropskega parlamenta o imenovanjih v znanstveni odbor in o njegovem delu. Postopek za izbor članov znanstvenega odbora zagotavlja, da specialistična področja članov znanstvenega odbora zajemajo najpomembnejša področja, povezana s cilji Agencije. Strani, ki sodelujejo pri imenovanju članov v znanstveni odbor, si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost spolov v njem.

2.   Člani znanstvenega odbora so imenovani osebno za obdobje štirih let, ki se lahko enkrat podaljša.

3.   Člani znanstvenega odbora so neodvisni in delujejo v javnem interesu. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali katerega koli drugega organa.

4.   Kadar član ne izpolnjuje več meril neodvisnosti, o tem obvesti upravni odbor. Poleg tega lahko upravni odbor na predlog vsaj ene tretjine svojih članov ali Komisije izjavi, da član ni neodvisen, in njegovo imenovanje prekliče. Upravni odbor imenuje novega člana za preostanek mandata navedenega člana v skladu z rednim postopkom za imenovanje članov.

5.   Znanstveni odbor pripravi mnenje v vseh primerih, predvidenih s to uredbo, ali o znanstvenih vprašanjih v zvezi z dejavnostmi Agencije, ki mu jih lahko predloži upravni odbor ali izvršni direktor. Mnenja znanstvenega odbora se objavijo na spletišču Agencije.

6.   Za namene ocene tveganj, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi, lahko izvršni direktor, če se mu to zdi potrebno, na podlagi mnenja predsednika znanstvenega odbora ta odbor razširi z vključitvijo strokovnjakov z znanstvenih področij, relevantnih za pripravo uravnotežene ocene tveganj, ki jih predstavljajo nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi. Izvršni direktor te strokovnjake imenuje s seznama strokovnjakov. Upravni odbor seznam strokovnjakov odobri vsaka štiri leta.

7.   Znanstveni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika za čas trajanja mandata znanstvenega odbora. Predsednik lahko kot opazovalec sodeluje na sejah upravnega odbora.

8.   Znanstveni odbor se sestane vsaj enkrat letno.

9.   Agencija na svojem spletišču objavi seznam članov znanstvenega odbora, ki ga redno posodablja.

Člen 32

Evropska informacijska mreža na področju drog in odvisnosti od drog

1.   Države članice prek Evropske informacijske mreže na področju drog in odvisnosti od drog (mreža Reitox) prispevajo k nalogi Agencije, da zbira in sporoča dosledne in standardizirane informacije o pojavu drog po vsej Uniji. Mrežo Reitox sestavljajo nacionalne kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 33, in kontaktna točka za Komisijo.

2.   Mreža Reitox izmed svojih članov izvoli uradnega govorca in od enega do tri njegove namestnike. Uradni govorec zastopa mrežo Reitox v razmerju do Agencije in lahko sodeluje na sejah upravnega odbora kot opazovalec.

3.   Mreža Reitox ima vsaj eno redno srečanje na leto. Srečanja skliče in jim predseduje Agencija. Poleg tega se mreža sestane tudi na pobudo svojega uradnega govorca ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

Člen 33

Nacionalna kontaktna točka

1.   Vsaka sodelujoča država z ustreznimi nacionalnimi pravnimi ali upravnimi ukrepi imenuje enotno nacionalno kontaktno točko, ki je trajno vzpostavljena in ima jasen mandat. Nacionalni član upravnega odbora obvesti Agencijo o imenovanju nacionalne kontaktne točke in imenovanju vodje nacionalne kontaktne točke ter o vsaki s tem povezani spremembi.

2.   Pristojni nacionalni organ zagotovi, da se nacionalni kontaktni točki zaupajo naloge iz člena 34(2). Vodja nacionalne kontaktne točke ali njegov namestnik zastopa nacionalno kontaktno točko v mreži Reitox.

3.   Nacionalne kontaktne točke so znanstveno neodvisne in skrbijo za kakovost svojih podatkov.

4.   Nacionalne kontaktne točke svoje dejavnosti načrtujejo vnaprej, pri čemer imajo zadostne proračunske in človeške vire, ki se dodelijo iz nacionalnih proračunov in jih sofinancira Agencija v skladu z odstavkom 5 tega člena, da lahko izpolnjujejo svoj mandat in izvajajo svoje naloge iz člena 34(2), ter imajo zadostno opremo in prostore za podporo svojim vsakodnevnim dejavnostim.

5.   Osnovni stroški nacionalne kontaktne točke vsake države članice se sofinancirajo z nepovratnimi sredstvi, ki jih zagotovi Agencija, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje iz odstavkov 1 do 4. Za pridobitev tega sofinanciranja vsako leto z Agencijo podpiše sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Raven sofinanciranja predlaga izvršni direktor, odobri jo upravni odbor in je predmet rednega pregleda. Agencija lahko na ad hoc osnovi nacionalnim kontaktnim točkam zagotovi dodatno financiranje za sodelovanje pri posebnih projektih in njihovo izvedbo.

6.   Agencija oceni nacionalne kontaktne točke v skladu s členom 35.

Člen 34

Naloge nacionalnih kontaktnih točk

1.   Nacionalne kontaktne točke predstavljajo vmesnik med sodelujočimi državami in Agencijo ter podpirajo njihovo medsebojno interakcijo.

2.   Da bi Agencijo podprla pri izvajanju njene splošne in posebnih nalog iz členov 4 in 5 ter tako prispevala k usklajenemu ukrepanju Unije, vsaka nacionalna kontaktna točka izvaja naslednje naloge:

(a)

za namene sporočanja teh podatkov Agenciji na nacionalni ravni usklajuje dejavnosti, povezane z zbiranjem in spremljanjem podatkov glede drog;

(b)

zbira ustrezne nacionalne podatke in informacije s področij zajetih v členu 4 v skladu z nacionalnim svežnjem poročil iz člena 6(2), ter jih posreduje Agenciji. Pri tem združuje izkušnje iz različnih sektorjev, zlasti zdravstva, pravosodja in kazenskega pregona, ter, kadar je ustrezno, sodeluje s strokovnjaki in nacionalnimi organizacijami, znanstveno skupnostjo, organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi deležniki, dejavnimi na področju politike o drogah;

(c)

prispeva k spremljanju drog in uporabe drog ter poročanju o tem, tudi mednarodnim organizacijam;

(d)

po potrebi podpira razvoj novih virov epidemioloških podatkov za nadaljnje pravočasno poročanje o trendih pri uporabi snovi;

(e)

podpira ad hoc in ciljno usmerjeno zbiranje podatkov v zvezi z novimi zdravstvenimi in varnostnimi grožnjami;

(f)

Agenciji posreduje informacije o novih trendih in izzivih pri uporabi obstoječih psihoaktivnih snovi ali novih kombinacij psihoaktivnih snovi, ki predstavljajo morebitno tveganje za zdravje, ter informacije o možnih zdravstvenih ukrepih;

(g)

prispeva k izmenjavi informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistemu zgodnjega opozarjanja v zvezi z njimi v skladu s poglavjem III;

(h)

prispeva k določitvi relevantnih kazalnikov in drugih relevantnih naborov podatkov, vključno s smernicami za njihovo uporabo, da se pridobijo zanesljive in primerljive informacije na ravni Unije v skladu s členom 6;

(i)

na zahtevo Agencije imenuje nacionalne strokovnjake za konkretne razprave o relevantnih kazalnikih ter za drugo ad hoc in ciljno usmerjeno zbiranje podatkov;

(j)

spodbuja uporabo mednarodno dogovorjenih protokolov in standardov za zbiranje podatkov, ki omogočajo spremljanje drog in uporabo drog v državi;

(k)

Agenciji in drugim relevantnim deležnikom predloži letno poročilo o svojih dejavnostih;

(l)

izvaja mehanizme zagotavljanja kakovosti, da se zagotovi zanesljivost podatkov in informacij, ki jih pridobi.

3.   V skladu s svojimi zmogljivostmi nacionalne kontaktne točke spremljajo, analizirajo in razlagajo ustrezne informacije s področij zajetih v členu 4. Nacionalne kontaktne točke te informacije ter informacije o uporabljenih politikah in rešitvah zagotavljajo Agenciji.

4.   Nacionalne kontaktne točke vzpostavijo in ohranjajo potrebno sodelovanje z ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi organi, telesi, agencijami in organizacijami za zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog na podlagi odstavka 2.

5.   Nacionalne kontaktne točke pri zbiranju podatkov na podlagi tega člena, kjer je mogoče, zagotovijo, da so zbrani podatki razčlenjeni po biološkem ali družbenem spolu. Pri zbiranju in predstavitvi podatkov v skladu s tem členom upoštevajo z vidika spola občutljive vidike politike na področju drog. Ne posredujejo podatkov, ki omogočajo identifikacijo posameznikov ali majhnih skupin posameznikov. Vzdržijo se posredovanja kakršnih koli informacij, ki se nanašajo na konkretne posameznike.

Člen 35

Ocenjevanje nacionalnih kontaktnih točk

1.   Agencija za vsako nacionalno kontaktno točko oceni, ali z izvajanjem nalog iz člena 34(2) prispeva k izpolnjevanju nalog Agencije. Taka ocenjevanja ne zadevajo drugih funkcij organa, ki gosti nacionalno kontaktno točko, ali splošne strukture, v katero je nacionalna kontaktna točka umeščena.

2.   Ocena iz odstavka 1 temelji na relevantnih informacijah, ki jih deli nacionalna kontaktna točka. Agencija lahko slednjo po potrebi obišče.

3.   Agencija vsako oceno, ki jo izvede na podlagi odstavka 1 predstavi zadevni nacionalni kontaktni točki in pristojnemu nacionalnemu organu. Ocene lahko vključujejo priporočila za izpolnjevanje nalog iz člena 34(2), določijo časovni okvir za njihovo izvajanje ter nudijo podporo Agencije nacionalnim kontaktnim točkam za namene krepitev zmogljivosti.

4.   Kadar so priporočila izdana skupaj s časovnim okvirom za njihovo izvajanje na podlagi odstavka 3, zadevna nacionalna kontaktna točka bodisi Agencijo obvesti, da je sprejela priporočila, bodisi, če se z njimi ne strinja, Agenciji predloži pisno obrazloženo mnenje.

5.   Agencija obvesti upravni odbor o izidu ocen, izvedenih na podlagi odstavka 1, na svoji prvi seji po dokončanju ocene s strani Agencije. Agencija v primeru nestrinjanja z nacionalno kontaktno točko iz odstavka 4 tega člena oceno, priporočila in časovni okvir za njihovo izvajanje predloži upravnemu odboru, da jih ta na svoji naslednji seji odobri z večino svojih članov z glasovalno pravico v skladu s členom 23. Predstavnik zadevne države članice pri tem glasovanju ne sodeluje.

6.   Če nacionalna kontaktna točka do roka, določenega v oceni, iz odstavka 1 ne izpolni nalog iz člena 34(2), upravni odbor na svoji prvi seji po roku, določenem v oceni, z dvotretjinsko večino članov z glasovalno pravico v skladu s členom 23, odloči, da se sofinanciranje ne zagotovi, dokler nacionalna kontaktna točka ne izpolni nalog iz člena 34(2). Predstavnik zadevne države članice pri tem glasovanju ne sodeluje.

7.   Prvo oceno na podlagi odstavka 1 vsake nacionalne kontaktne točke Agencija izvede do 3. julija 2026. Agencija nato oceni nacionalne kontaktne točke po potrebi v rednih časovnih presledkih.

POGLAVJE VI

Finančne določbe

Člen 36

Enotni programski dokument

1.   Upravni odbor vsako leto do 15. decembra sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje večletno in letno načrtovanje programov ter dokumente iz člena 32 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 (30), in sicer na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, po posvetovanju z znanstvenim odborom, ob upoštevanju mnenja Komisije, v zvezi z večletnim načrtovanjem programov pa tudi po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Kadar se upravni odbor odloči, da ne bo upošteval elementov iz mnenja Komisije ali elementov, ki izhajajo iz posvetovanja z Evropskim parlamentom ali znanstvenim odborom, to utemelji. Do 31. januarja naslednjega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži enotni programski dokument.

Enotni programski dokument postane dokončen, ko je splošni proračun Unije dokončno sprejet, in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2.   Letni delovni program vsebuje podrobno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki smotrnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih posameznemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Skladen je z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

Večletno ali letno načrtovanje programov vključuje informacije o izvajanju okvira mednarodnega sodelovanja iz člena 20(1), točka (a), in o ukrepih, povezanih s tem okvirom. Vključuje tudi načrtovane raziskovalne in inovacijske dejavnosti Agencije iz člena 21.

3.   Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

4.   V večletnem delovnem programu je določeno splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki smotrnosti. Določeno je tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje se posodablja po potrebi, zlasti pa zaradi upoštevanja rezultatov ocene iz člena 51.

5.   Večletni in letni delovni programi se pripravijo v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) 2019/715.

Člen 37

Proračun

1.   Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

2.   Proračun Agencije je uravnotežen z vidika prihodkov in odhodkov.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Agencije zajemajo:

(a)

prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije;

(b)

vse prostovoljne finančne prispevke držav članic;

(c)

pristojbine, plačane za storitve, opravljene v skladu s členom 38;

(d)

vse finančne prispevke organizacij in organov ter tretjih držav iz člena 53 oziroma 54 ter

(e)

financiranje Unije v okviru posrednega upravljanja ali v obliki ad hoc nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo, ter določbami zadevnih instrumentov, ki podpirajo politike Unije.

4.   Znesek in vir vseh prihodkov iz odstavka 3, točke (b) do (e), se vključita v letne računovodske izkaze Agencije ter sta jasno navedena v letnem poročilu o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Agencije iz člena 41(3).

5.   Odhodki Agencije vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške. Slednji lahko vključujejo odhodke v podporo nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 33(5).

Člen 38

Pristojbine

1.   Agencija lahko na zahtevo opravi naslednje dodatne storitve:

(a)

prilagojeno usposabljanje;

(b)

določene podporne dejavnosti za države članice, ki niso bile opredeljene kot prednostne, vendar bi bilo lahko njihovo izvajanje koristno, če bi bile podprte z nacionalnimi viri;

(c)

programe za krepitev zmogljivosti za tretje države, ki niso zajeti z ločenim namenskim financiranjem Unije;

(d)

ocenjevanje nacionalnih organov, ustanovljenih v tretjih državah, zlasti državah kandidatkah, na podlagi člena 20(3);

(e)

druge prilagojene storitve, ki se opravljajo na zahtevo sodelujoče države ter zahtevajo naložbo dodatnih virov v podporo nacionalnim dejavnostim.

Agencija zaračuna pristojbine za opravljanje storitev iz prvega pododstavka.

2.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju s Komisijo na pregleden način določi metodo za izračun pristojbin in način njihovega plačila.

3.   Pristojbine so sorazmerne s stroški opravljenih storitev, zagotovljenih na stroškovno učinkovit način, in zadostujejo za kritje teh stroškov. Določijo se na taki ravni, da se zagotovi njihova nediskriminatornost in prepreči nepotrebno finančno ali upravno breme za deležnike.

4.   Pristojbine so določene na taki ravni, da bi se izognili primanjkljaju ali znatnemu kopičenju presežka v proračunu Agencije. Če se znatno pozitivno stanje proračuna, ki je posledica zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami, ponavlja ali če je znatno negativno stanje posledica zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami, upravni odbor opravi revizijo metode izračuna pristojbin v skladu s postopkom iz odstavka 2.

5.   Kadar je ustrezno, Agencija v okviru postopka za pripravo zaključnega računa iz člena 41 vključi poročilo o zaračunanih pristojbinah in njihovem vplivu na proračun Agencije.

Člen 39

Določitev proračuna

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.   Upravni odbor na podlagi osnutka iz odstavka 1 sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

3.   Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije se pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja. Upravni odbor pošlje končni osnutek načrta Komisiji do 31. marca.

4.   Komisija načrt prihodkov in odhodkov Agencije skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.

5.   Komisija na podlagi načrta prihodkov in odhodkov Agencije v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek subvencije v breme splošnega proračuna ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

6.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Agenciji.

7.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Agencije.

8.   Upravni odbor sprejme proračun Agencije z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico. Proračun postane dokončen, ko je splošni proračun Unije dokončno sprejet. Kadar je potrebno, se proračun ustrezno prilagodi.

9.   Delegirana uredba (EU) 2019/715 se uporablja za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije.

Člen 40

Izvrševanje proračuna

1.   Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki so relevantne za postopke ocenjevanja iz člena 51.

Člen 41

Priprava zaključnega računa in razrešnica

1.   Računovodja Agencije do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun.

2.   Računovodja Komisije do 31. marca naslednjega proračunskega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Agencije, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

3.   Agencija do 31. marca naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

4.   Izvršni direktor po prejemu opažanj Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (31) pripravi končni zaključni račun Agencije na lastno odgovornost in ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.   Izvršni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegova opažanja do 30. septembra. Izvršni direktor pošlje ta odgovor tudi upravnemu odboru.

6.   Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Agencije.

7.   Računovodja do 1. julija, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, končni zaključni račun, skupaj z mnenjem upravnega odbora, pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

8.   Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

9.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo Evropskega parlamenta predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 42

Finančna pravila

Upravni odbor sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, po posvetovanju s Komisijo. Finančna pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) 2019/715, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.

POGLAVJE VII

Osebje

Člen 43

Splošna določba

1.   Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Agencija pri zaposlovanju osebja iz tretjih držav po sklenitvi sporazumov iz člena 54 ravna v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 44

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.   Agencija lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri Agenciji. Za napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri Agenciji, ne veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo.

POGLAVJE VIII

Splošne in končne določbe

Člen 45

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

Člen 46

Jezikovna ureditev

Za Agencijo se uporablja Uredba Sveta št. 1 (32).

Člen 47

Preglednost

1.   Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.   Za obdelovanje osebnih podatkov Agencije se uporablja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (33).

3.   Upravni odbor v šestih mesecih od datuma svoje prve seje po 2. juliju 2024 določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem pooblaščene osebe za varstvo podatkov pri Agenciji. Ti ukrepi se določijo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Člen 48

Boj proti goljufijam

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se za Agencijo uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013.

2.   Agencija do 1. oktobra 2023 pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Agencije, pri čemer uporabi predlogo, določeno v Prilogi k navedenemu sporazumu.

3.   Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem, pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so sredstva Unije prejeli od Agencije.

4.   OLAF in EJT lahko v okviru svojih mandatov ter v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (34) izvajata preiskave, pri čemer lahko OLAF izvaja tudi preglede in inšpekcije na kraju samem, da ugotovita, ali je v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija, prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije.

5.   Brez poseganja v odstavke 1 do 4 tega člena delovni sporazumi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami iz členov 53 in 54 ter pogodbe, sporazumi in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij in preiskav iz odstavkov 3 in 4 tega člena v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 49

Varstvo tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

1.   Agencija sprejme svoja varnostna pravila, enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov EU in občutljivih netajnih podatkov, kot so določena v sklepih (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444. Varnostna pravila Agencije med drugim zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov.

2.   Agencija lahko izmenjuje tajne informacije z ustreznimi organi tretje države ali mednarodne organizacije ali deli tajne podatke EU z drugim organom, uradom ali agencijo Unije le v okviru upravnih dogovorov. Upravne dogovore odobri upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Če upravni dogovor ne obstaja, o vsakem izrednem ad hoc posredovanju tajnih podatkov EU drugemu organu, uradu ali agenciji Unije odloči izvršni direktor po posvetovanju s Komisijo.

Člen 50

Odgovornost

1.   Pogodbene obveznosti Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.   V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Za reševanje odškodninskih sporov iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.   Osebno odgovornost osebja do Agencije urejajo kadrovski predpisi ali pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 51

Ocena in pregled

1.   Komisija do 3. julija 2029 in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, mandata, nalog in lokacije. V takih ocenah so obravnavane zlasti morebitna potreba po spremembi mandata Agencije in finančne posledice take spremembe. Komisija v svoji prvi oceni posebno pozornost nameni spremembam mandata in nalog Agencije, ki jih uvaja ta uredba.

2.   Med vsako drugo oceno Komisija oceni tudi rezultate Agencije glede na njene cilje, mandat in naloge, vključno s tem, ali je glede na te cilje, mandat in naloge nadaljnji obstoj Agencije upravičen.

3.   Komisija o ugotovitvah ocene na podlagi tega člena poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve iz ocene se objavijo.

Člen 52

Upravne poizvedbe

Dejavnosti Agencije so predmet poizvedb evropskega varuha človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Člen 53

Sodelovanje z drugimi organizacijami in organi

1.   Agencija si dejavno prizadeva za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in drugimi organi, zlasti z organi Unije, vladnimi in nevladnimi ter tehničnimi organi, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s takimi organi, v skladu s PDEU in določbami o pristojnostih teh organov. Ti delovni dogovori ne zajemajo izmenjave tajnih podatkov.

2.   Upravni odbor sprejme delovne dogovore iz prvega odstavka na podlagi osnutkov, ki jih predloži izvršni direktor, in po predhodni odobritvi Komisije. Kadar Komisija izrazi nestrinjanje s temi delovnimi dogovori, jih upravni odbor sprejme s tričetrtinsko večino članov s pravico glasovanja.

3.   Upravni odbor sprejme dopolnitve ali spremembe obstoječih delovnih dogovorov, ki so po obsegu omejene ter ne spreminjajo splošnega področja uporabe in namena delovnih dogovorov, ali tehnične delovne dogovore z drugimi tehničnimi organi na podlagi osnutkov, ki jih predloži izvršni direktor, in po predhodnem obvestilu Komisiji.

4.   Agencija delovne dogovore, ki jih sklene na podlagi tega člena, objavi na svojem spletišču.

Člen 54

Sodelovanje s tretjimi državami

1.   Pri delu Agencije lahko sodelujejo tretje države, ki so z Unijo v ta namen sklenile sporazum.

2.   Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz odstavka 1 se dosežejo dogovori, v katerih so navedeni zlasti značaj, obseg in način sodelovanja zadevnih tretjih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o udeležbi pri pobudah Agencije, finančnih prispevkih in osebju.

Kar zadeva kadrovska vprašanja, so dogovori iz prvega pododstavka v vseh pogledih skladni s kadrovskimi predpisi.

Člen 55

Sodelovanje z organizacijami civilne družbe

1.   Agencija ohranja sodelovanje z ustreznimi organizacijami civilne družbe, dejavnimi na področjih, ki jih zajema ta uredba, na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni, za namene posvetovanja, izmenjave informacij in združevanja znanja s sodelovanjem s temi organizacijami civilne družbe. V ta namen imenuje enotno kontaktno točko, ki pod vodstvom izvršnega direktorja zagotavlja redno obveščanje organizacij civilne družbe o njenih dejavnostih, tudi s postavitvijo namenske spletne strani ali na druge ustrezne načine. Poleg tega omogoči, da organizacije civilne družbe predložijo podatke in informacije, pomembne za njene dejavnosti.

2.   Agencija pri obravnavi posebnih tem, kadar je ustrezno, opravi namenske izmenjave z organizacijami civilne družbe z ustreznimi kvalifikacijami in izkušnjami v zvezi z zadevno temo.

3.   Organizacije civilne družbe iz odstavkov 1 in 2 se vpišejo v register za preglednost, vzpostavljen z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (35). Agencija seznam teh organizacij civilne družbe objavi.

Člen 56

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1.   Potrebne določbe glede umestitve Agencije v državi članici, v kateri ima Agencija sedež, opreme, ki jo da ta država članica na voljo, in posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za člane upravnega odbora, osebje Agencije, vključno z izvršnim direktorjem, in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in to državo članico.

2.   Država članica, v kateri ima Agencija sedež, zagotovi najboljše možne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje Agencije, vključno z večjezičnim evropsko usmerjenim izobraževanjem in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 57

Pravno nasledstvo

1.   Agencija je pravna naslednica vseh pogodb, ki jih je sklenil EMCDDA, ter vseh njegovih obveznosti in pridobljene lastnine.

2.   Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov in dogovorov, ki jih je EMCDDA sklenil pred 2. julijem 2024.

Člen 58

Prehodna ureditev glede upravnega odbora

1.   Upravni odbor EMCDDA nadaljuje svoje delo in delovanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006 in pravil iz navedene uredbe, dokler niso v skladu s členom 23 te uredbe imenovani vsi predstavniki upravnega odbora.

2.   Države članice do 1. aprila 2024 Komisijo uradno obvestijo o imenih oseb, ki so jih v skladu s členom 23 imenovale za člane in namestnike članov upravnega odbora.

3.   Upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 23, se sestane na prvi seji do 3. avgusta 2024. Ob tej priložnosti lahko upravni odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 59

Prehodna ureditev glede izvršnega direktorja

1.   Direktorju EMCDDA, imenovanemu na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1920/2006, se za preostanek njegovega mandata dodelijo odgovornosti izvršnega direktorja, kot so določene v členu 30 te uredbe. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni.

Če se mandat direktorja EMCDDA izteče med 1. julijem 2023 in 2. julijem 2024 ter če ta mandat še ni bil podaljšan na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, se samodejno podaljša do 3. julija 2025.

2.   Kadar direktor, imenovan na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1920/2006, ne želi ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1 tega člena, upravni odbor imenuje začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja dolžnosti, dodeljene izvršnemu direktorju, za obdobje največ 18 mesecev do imenovanja izvršnega direktorja v skladu s členom 29(2).

Člen 60

Prehodna ureditev glede nacionalnih kontaktnih točk

Člani upravnega odbora Agenciji do 1. junija 2024 sporočijo ime institucij, ki so bile imenovane kot nacionalne kontaktne točke v skladu s členom 33(1), in ime vodij nacionalnih kontaktnih točk. V ta namen lahko člani upravnega odbora pošljejo elektronsko sporočilo, ki potrjuje sedanje nespremenjeno stanje.

Člen 61

Prehodne proračunske določbe

Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 1920/2006, se izvede v skladu s pravili iz člena 15 navedene uredbe.

Člen 62

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1920/2006

1.   Uredba (ES) št. 1920/2006 se razveljavi z učinkom od 2. julija 2024. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

2.   Notranja pravila in ukrepi, ki jih sprejme upravni odbor na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, ostanejo v veljavi po 2. juliju 2024, razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.

Člen 63

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. julija 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. junija 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

J. ROSWALL


(1)  UL C 323, 26.8.2022, str. 88.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 27. junija 2023.

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (UL L 36, 12.2.1993, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (UL L 376, 27.12.2006, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(6)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(8)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(9)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(10)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(11)  Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL L 335, 11.11.2004, str. 8).

(12)  Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (UL L 47, 18.2.2004, str. 1).

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Unijo in tretjimi državami (UL L 22, 26.1.2005, str. 1).

(14)  Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

(16)  Uredba (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ (UL L 319, 4.12.2015, str. 1).

(17)  Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Unije za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(18)  Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 142, 30.4.2004, str. 1).

(19)  Uredba (EU) 2019/127 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 (UL L 30, 31.1.2019, str. 74).

(20)  Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(21)  Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).

(22)  Direktiva 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (UL L 121, 1.5.2001, str. 34).

(23)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(24)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(25)  Uredba (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (UL L 314, 6.12.2022, str. 26).

(26)  Sklep Komisije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere 2021/C 393 I/02 (UL C 393 I, 29.9.2021, str. 3).

(27)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(28)  Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).

(29)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(30)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

(31)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(32)  Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

(33)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(34)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(35)  UL L 207, 11.6.2021, str. 1.


PRILOGA

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 1920/2006

Ta uredba

Člen 1(1)

Člen 1

Člen 8

Člen 2

Člen 3

Člen 1(2)

Člen 4

Člen 2

Člen 5

Člen 1(3) in (5), člen 2, točke (a), (b) in (c)

Člen 6

Priloga I

Člen 7

Členi 5a do 5d

Členi 8 do 11

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 18

Člen 19

Člen 2(d)

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 9(1)

Člen 23

Člen 24

Člen 9(2)

Člen 25

Člen 9(3)

Člen 26

Člen 9(1), tretji pododstavek

Člen 27

Člen 10

Člen 28

Člen 11

Člena 29 in 30

Člen 13

Člen 31

Člen 5(1)

Člen 32

Člen 5(3)

Člen 33

Člen 5(2)

Člen 34

Člen 35

Člen 9(4), (5) in (6)

Člen 36

Člen 14(1) do (4)

Člen 37

Člen 38

Člen 14(5) do (9)

Člen 39

Člen 15(1)

Člen 40

Člen 15(2) do (9)

Člen 41

Člen 42

Člen 18

Člen 43

Člen 18, peti odstavek

Člen 44

Člen 17

Člen 45

Člen 46

Člena 6 in 7

Člen 47

Člen 16

Člen 48

Člen 49

Člen 19

Člen 50

Člen 23

Člen 51

Člen 52

Člen 20

Člen 53

Člen 21

Člen 54

Člen 55

Člen 56

Člen 57

Člen 58

Člen 59

Člen 60

Člen 61

Člen 24

Člen 62

Člen 25

Člen 63