1.

Voditelji in voditeljice EU so na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu leta 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, ki kot prvo načelo določa pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse, kot četrto pa pravico do podpore za iskanje zaposlitve, usposabljanje in prekvalifikacijo ter pravico do prenosa socialne zaščite in pravic do usposabljanja med poklicnimi prehodi.

2.

Evropski svet je v sklepih z dne 14. decembra 2017 (1) izobraževanje izpostavil kot ključno pri oblikovanju vključujoče in kohezivne družbe ter pri ohranjanju evropske konkurenčnosti. S tem sta bila izobraževanje in usposabljanje prvič postavljena v središče evropske politične agende.

3.

Voditelji in voditeljice EU so se v strateški agendi EU 2019–2024 dogovorili o povečanju naložb v znanja in spretnosti ter izobraževanje.

4.

Voditelji in voditeljice EU so se 7. maja 2021 srečali na socialnem vrhu v Portu, na katerem so se odločili izobraževanje ter znanja in spretnosti postaviti v središče političnih ukrepov ter s tem poglobiti izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

5.

Voditelji in voditeljice EU so v sklepih Evropskega sveta iz junija 2021 pozdravili krovne cilje EU glede delovnih mest, znanja in spretnosti ter zmanjšanja revščine, ki so določeni v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic skladno z izjavo iz Porta, tudi cilj na ravni EU, v skladu s katerim naj bi bilo vsako leto do leta 2030 v izobraževanje vključenih najmanj 60 % odraslih.

6.

Upoštevati bi bilo treba ustrezne referenčne dokumente iz Priloge III k tej resoluciji;

7.

prenovljenega evropskega programa za izobraževanje odraslih, ki ga je Svet Evropske unije sprejel leta 2011, da bi se nadaljevalo, dopolnilo in utrdilo delo na področju izobraževanja odraslih v okviru štirih strateških ciljev, ki jih je Svet opredelil v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020);

8.

Priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (iz leta 2016), v katerem so poudarjene specifične potrebe odraslih, zlasti nizkokvalificiranih in nezaposlenih ter pripadnikov ranljivih skupin, ki potrebujejo dodatno pozornost in podporo za izboljšanje osnovnih znanj in spretnosti ter napredek;

9.

poročila „Uspehi prenovljenega evropskega programa za izobraževanje odraslih“ (Achievements under the Renewed European Agenda for Adult Learning) (iz leta 2019), v katerem so preučeni uspehi v obdobju 2011–2018. V poročilu so identificirana tudi porajajoča se vprašanja in prednostne naloge, ki bi jih bilo mogoče upoštevati v obdobju po letu 2020, vključno z nadaljnjim delom na področju upravljanja, ponudbe in udeležbe, prožnosti in dostopa ter zagotavljanja kakovosti.

10.

evropskega programa znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (iz leta 2020), v katerem je med drugim predlagan ukrep 8 „življenjske veščine“, v skladu s katerim naj bi Komisija in države članice pripravile nove prednostne naloge za evropski program za izobraževanje odraslih, da bi se ustvarili celostni, kakovostni in vključujoči sistemi izobraževanja odraslih;

11.

Priporočila Sveta o poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost ter Osnabrüške deklaracije o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (oba iz leta 2020), ki pozivata k nadaljnjem razvoju tovrstnega izobraževanja in usposabljanja kot privlačne in visokokakovostne poti do delovnih mest in za življenje, pa tudi k ozaveščevanju odraslih, da je izobraževanje vseživljenjski proces;

12.

Resolucije Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše, ki za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za obdobje do leta 2030 (2021–2030) predvideva, da naj bi potekalo z vključujočim, celostnim in vseživljenjskim pristopom k učenju, ter nadalje navaja, da vseživljenjsko učenje vključuje vse oblike in ravni izobraževanja in usposabljanja od predšolske vzgoje in varstva do izobraževanja odraslih, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter terciarnim izobraževanjem;

13.

Modeli izobraževanja odraslih se med državami članicami Evropske unije razlikujejo glede na njihove nacionalne, regionalne in lokalne potrebe, okoliščine, politike, strategije in tradicije. Iz poročil je razvidno, da so po prilagoditvah izobraževanja odraslih in učnih okolij zaradi pandemije COVID-19 izobraževalne prakse po Evropi zdaj še bolj raznolike (2).

14.

V Pregledu izobraževanja in usposabljanja 2020 (3) je navedeno, da je vključenost odraslih v izobraževanje nizka, saj je bilo v EU povprečno 10,8 % odraslih (11,9 % žensk in 9,8 % moških) v starostni skupini 25–64 let vključenih v izobraževanje v zadnjih štirih tednih pred raziskavo 2019. Podatki Eurostata za leto 2020 celo kažejo, da je vključenost odraslih v izobraževanje nižja kot pred pandemijo COVID-19: v EU je bilo povprečno le 9,2 % odraslih (10 % žensk in 8,3 % moških) v starostni skupini 25–64 let vključenih v izobraževanje v zadnjih štirih tednih pred raziskavo.

15.

Iz poročila Eurydice z naslovom Izobraževanje in usposabljanje odraslih v Evropi: vzpostavljanje vključujočih poti do znanj in spretnosti ter kvalifikacij (Adult education and training in Europe: Building inclusive pathways to skills and qualifications) je razvidno, da približno eden od petih odraslih v EU ni zaključil višjega sekundarnega izobraževanja in da ima precejšen delež odraslih v Evropi nizko stopnjo bralne in matematične pismenosti ter/ali digitalnih znanj in spretnosti. Razlike med državami so tudi pri vključenosti odraslih v izobraževanje in usposabljanje, za vse pa velja, da ima večina izobraževalnih dejavnosti, v katerih sodelujejo odrasli, neformalni značaj.

16.

Z novo kulturo učenja bi morali poudariti, kako pomembna so osnovna znanja in spretnosti za vse ter stalno pridobivanje ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc na vseh ravneh v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja skozi vse življenje. Posamezniki, ki verjamejo v koristnost vseživljenjskega učenja, so bolje usposobljeni za prilagajanje novim okoliščinam ter za razvoj znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo za zaposlitev, pa tudi za polno participacijo v družbi in osebni razvoj.

17.

Izobraževanje odraslih ima v strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora posebno mesto, in sicer v strateški prednostni nalogi o „vsesplošnem uresničevanju načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti“ – kar dandanes potrebujemo bolj kot kdaj koli prej zaradi izzivov, povezanih z okrevanjem po krizi zaradi COVID-19, potrebe po odpornosti, pa tudi zaradi spreminjajočih se potreb na trgu dela, neskladij v znanju in spretnostih, zelenega in digitalnega prehoda ter še vedno visokega števila odraslih v Evropi z nizkimi ravnmi osnovnega znanja, spretnosti in kompetenc.

18.

Obravnavati je treba razdrobljenost izobraževanja odraslih med sektorji, področji politike in pravnimi okviri. Potreben je dialog z vsemi stranmi, da bi se zagotovila skupna vizija za večjo ponudbo izobraževanja odraslih, v kateri bo upoštevana socialna razsežnost izobraževanja odraslih, pa tudi njihova zaposljivost. Ker imajo posamezniki, delodajalci in država koristi od izobraževanja odraslih, je treba priznati odgovornost in prispevek vsake strani.

19.

Nadvse pomembno je spodbujati večjo ozaveščenost delodajalcev, da izobraževanje odraslih prispeva h kakovosti delovnih procesov in rezultatov ter h kakovosti same angažiranosti delavcev pri delu. Izobraževanje odraslih lahko prispeva k produktivnosti, konkurenčnosti, socialni vključenosti, enakosti spolov, ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništvu. Je pomemben dejavnik, ki delodajalce spodbuja k dejavnejši vlogi pri podpiranju izpopolnjevanja in prekvalificiranja ter pri stalnem izboljševanju zaposljivosti in prehodov na trgu dela njihovih zaposlenih. Zato je pomembno kulturo učenja uvesti na vseh delovnih mestih ter načrtovati in organizirati učne možnosti na delovnih mestih, ki bi jih morali spodbujati in podpirati vsi deležniki.

20.

Vendar mora biti izobraževanje odraslih več kot le razvoj znanj in spretnosti, povezanih z delom. Pomembno je tudi spodbujati večjo ozaveščenost prebivalstva o pomenu in koristih vključenosti v vseživljenjsko učenje. Izobraževanje odraslih bi moralo biti prek prožnih formalnih, neformalnih in priložnostnih poti povezano z vsemi vrstami in ravnmi izobraževanja in usposabljanja, vključno z visokošolskim izobraževanjem.

21.

Izobraževanje odraslih lahko izboljša življenjske in delovne priložnosti za odrasle, ne glede na njihove socialno-demografske in osebne okoliščine. Razmisliti bi morali o vključitvi osebne odgovornosti za poklicni razvoj v okvir vseživljenjskega poklicnega usmerjanja in pomoči. Poleg tega lahko izobraževanje odraslih prispeva k aktivnemu državljanstvu in skupnostnemu učenju. Podpira tudi osebni, socialni in poklicni razvoj in izpolnjenost, zdravje in dobro počutje v skladu s sedanjimi in prihodnjimi potrebami, talenti in željami posameznika. Izobraževanje odraslih ima ključno vlogo pri odzivanju na sedanje in prihodnje izzive in priložnosti v življenju in na delovnem mestu, kar ustvarja trajnostne skupnosti.

22.

Zaradi učinkov demografskih sprememb ter zelenega in digitalnega prehoda so potrebni novi pristopi, s katerimi bi spodbudili vključenost odraslih, tudi tistih, ki jih učne dejavnosti ne zanimajo toliko, in starostno skupino nad 65 let, v izobraževanje, da bi podprli njihovo polno integracijo in participacijo v družbi.

23.

Za izobraževanje odraslih je potreben celosten pristop, vključno s sodelovanjem med različnimi sektorji in deležniki, ter učinkovito usklajevanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba upoštevati različne modele izobraževanja odraslih v Evropski uniji in v celoti spoštovati posebne pristojnosti različnih ravni politike.

24.

Splošni cilj novega evropskega programa za izobraževanje odraslih 2021–2030 (NEAAL 2030) bo do vključno leta 2030 povečati in izboljšati zagotavljanje, spodbujanje in uporabo možnosti za formalno, neformalno in priložnostno učenje za vse.

25.

Glavna prednostna področja NEAAL 2030 zagotavljajo kontinuiteto dela in nadaljnji razvoj izobraževanja odraslih, kot je opisano v nadaljevanju in podrobno opisano v Prilogi I k tej resoluciji:

26.

Odprta metoda usklajevanja: Države članice in Komisija bodo do leta 2030 tesno sodelovale, da bi ocenile opravljeno delo na tehnični ravni, ovrednotile proces in njegove rezultate z odprto metodo koordinacije in prevzele odgovornost za proces na svojem področju pristojnosti na nacionalni, regionalni ali evropski ravni. To bi bilo treba storiti v posvetovanju z delovno skupino za izobraževanje odraslih, vzpostavljeno kot del strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), ter mrežo nacionalnih koordinatorjev za izobraževanje odraslih.

27.

Vzajemno učenje: Vzajemno učenje je ključni element NEAAL 2030, saj zagotavlja priložnost za prepoznavanje dobrih praks v različnih državah članicah in učenje iz njih. Vzajemno učenje, pri katerem sodelujejo ustrezni deležniki, bo omogočeno na načine, kot so dejavnosti vzajemnega učenja, vzajemno svetovanje ter izmenjava najboljših politik in praks, konference, seminarji, forumi na visoki ravni in strokovne skupine, pa tudi s študijami in analizami, mrežami (vključno s spletnimi) in drugimi oblikami razširjanja ter z jasno prepoznavnostjo rezultatov.

28.

Učinkovito upravljanje: NEAAL 2030 je sestavni del strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030).

29.

Spremljanje procesa: Redno spremljanje napredka pri doseganju ciljev na ravni EU (4) z kazalniki na ravni EU (podrobno opisanimi v Prilogi II k tej resoluciji), ki se uporabljajo pri sistematičnem zbiranju in analizi mednarodno primerljivih podatkov, bistveno prispeva k oblikovanju politik, temelječem na dejstvih, brez ustvarjanja dodatnih obremenitev za države članice. Z letnim spremljanjem, ki bo potekalo v okviru Pregleda izobraževanja in usposabljanja ter procesa evropskega semestra (z revidiranim pregledom socialnih kazalnikov), se bo spremljal napredek pri doseganju vseh dogovorjenih ciljev na ravni EU na področju izobraževanja odraslih. Cilje in kazalnike na ravni EU bi bilo treba spremljati in ocenjevati v sodelovanju s stalno skupino za kazalnike in merila ter pregledati leta 2023.

30.

Pridobivanje znanja in politika za izobraževanje mladih, temelječa na dejstvih: Kjer je to mogoče, je treba z vrsto orodij nadalje razviti poglobljeno analizo podatkov in raziskave na mednarodni, evropski in nacionalni ravni ter se pri tem opreti na delo Eurostata, mreže Eurydice, CEDEFOP, Evropske fundacije za usposabljanje (ETF), Eurofounda, OECD in drugih organizacij. Analiza bi morala vključevati tudi spremljanje ranljivih skupin odraslih in podatke o naložbah v izobraževanje in usposabljanje, med drugim po možnosti tudi na ravni delodajalcev in lokalnih skupnosti. Za preoblikovanje delovnih mest ter obsežna prizadevanja za izpopolnjevanje in preusposabljanje so potrebni zanesljivi in ciljno usmerjeni podatki o znanjih in spretnostih, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti prihodnje potrebe po znanjih in spretnostih na trgu dela. To bo odraslim pomagalo pri njihovem vseživljenjskem poklicnem razvoju ter jim olajšalo prehode na trgu dela, pa tudi družbene prehode.

31.

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami: Pomembno je okrepiti tako sodelovanje z organizacijami, ko so OECD (zlasti z uporabo rezultatov programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC)), ZN (zlasti z Unescom in MOD) in Svet Evrope, kot tudi v okviru zadevnih regionalnih ali globalnih pobud.

32.

Financiranje: Izobraževanje odraslih se financira iz različnih instrumentov, ki se napajajo iz različnih virov. Po možnosti in kjer je to ustrezno bi ga moralo v skladu z načelom subsidiarnosti podpirati stalno in redno financiranje in ne subvencije za projekte ali programe. Pristopi financiranja, ki temeljijo na deljeni odgovornosti javnih in zasebnih deležnikov, lahko prispevajo k večjemu obsegu in intenzivnosti sredstev –

33.

svoja prizadevanja v obdobju 2021–2030 osredotočijo na prednostna področja iz Priloge I in tako prispevajo tudi k izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021-2030), kadar je to ustrezno in v skladu z njihovimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razmerami, okoliščinami in zakonodajo;

34.

okrepijo učinkovito povezavo med pristojnimi ministrstvi in z deležniki, socialnimi partnerji, podjetji, nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, da bi bolje uskladili politike s področja izobraževanja odraslih in širše socialno-gospodarske politike. Ta vsevladni in večdeležniški pristop se lahko dodatno okrepi z učinkovitim nacionalnim, regionalnim in lokalnim usklajevanjem, ki bi povezalo politiko in prakso;

35.

podprejo izobraževanje odraslih z vseživljenjskim usmerjanjem in poklicnim razvojem z vzpostavljanjem partnerstev na vseh ravneh. V skladu z načeli zagotavljanja kakovosti bi moralo to usmerjanje povezati z dejavnostmi obveščanja, potrjevanjem in ozaveščanjem, kar bi prispevalo k izvajanju priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja. S tem bo zagotovljeno, da bodo imeli vsi odrasli priložnost pridobiti osnovna znanja in ključne kompetence v skladu s svojimi potrebami ter doseči raven znanj in spretnosti, ki je potrebna v današnji družbi in na trgu dela;

36.

v okviru izvajanja Priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja napredujejo pri zagotavljanju razpoložljivosti potrjevanja vsem odraslim, s čimer se zagotavljajo tudi priložnosti za še eno možnost, kar lahko vodi do pridobitve polnih ali delnih kvalifikacij;

37.

podpirajo širitev izobraževanja odraslih, tako splošnega kot poklicnega, na sekundarni in terciarni ravni, in sicer s prožnimi učnimi potmi, na primer večernimi tečaji, izrednim izobraževanjem, učenjem na daljavo in kombiniranim učenjem, ki učečim se odraslim omogočajo, da (a) pridobijo kvalifikacije vsaj na ravni 4 evropskega ogrodja kvalifikacij; in (b) opravijo kratke tečaje za osvežitev, razširitev in poglobitev kompetenc;

38.

izboljšajo poklicni status izobraževalcev in mentorjev odraslih (5), podprejo njihovo profesionalizacijo in izboljšajo njihovo začetno in stalno izobraževanje, usposabljanje in strokovni razvoj, vključno s podpiranjem uporabe inovativnih pristopov (kot so kombinirani, spletni, oddaljeni, hibridni pristop itd.) in virov (infrastruktura in oprema IKT);

39.

po potrebi podpirajo visokokakovostno in v inkluzijo usmerjeno digitalizacijo procesov izobraževanja, usposabljanja in učenja na organizacijski in individualni ravni. Poleg tega učečim se odraslim pomagajo, jih izobražujejo in usposabljajo za širšo in bolj učinkovito uporabo digitalnih orodij, upoštevajoč digitalni razkorak in digitalno vrzel med spoloma;

40.

si prizadevajo za razvoj enostavnih, prožnih in širokih mehanizmov za podjetja in posameznike, da bi na podlagi koncepta vseživljenjskega učenja, ki poudarja potrebo po stalnem pridobivanju znanja, spretnosti in kompetenc, povečali ozaveščenost in spodbudili spremembo miselnosti med posamezniki in v družbi;

41.

olajšajo vseživljenjsko učenje, da se spodbudi vključenost odraslih v izobraževanje s številnimi različnimi instrumenti, kot so EPALE, ki je elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (npr. s podporo strokovnim delavcem na področju izobraževanja odraslih, vključno z izobraževalci in mentorji odraslih, osebjem za usmerjanje in podporo, raziskovalci in akademskim osebjem ter oblikovalci politik);

42.

spodbujajo učno mobilnost učečih se odraslih in osebja za izobraževanje odraslih ter čezmejno sodelovanje, tudi prek programa Erasmus+, skladov kohezijske politike EU in drugih instrumentov, kadar je to primerno;

43.

si še naprej prizadevajo za odpravo obstoječih ovir in preprek za vse vrste učenja, vključno z izzivi, povezanimi z mobilnostjo, dostopnostjo, neenakostjo med spoloma, usmerjanjem, obveščanjem, storitvami za študente in priznavanjem predhodnega učenja kot dela učnih rezultatov;

44.

nadalje razvijajo mehanizme za zagotavljanje kakovosti, na primer s spodbujanjem notranjega in zunanjega zagotavljanja kakovosti v zvezi s programi, postopki, izvajalskimi organizacijami, izobraževalci in mentorji odraslih ter svetovalnimi dejavnostmi, ter z razvojem zbiranja podatkov, na primer z uporabo informacij, zbranih s spremljanjem diplomantov;

45.

podpira države članice pri izvajanju NEAAL 2030 in njegovih prednostnih področij, kot so opisana v Prilogi I, ter pri njihovem morebitnem razvoju celovitih, vsevladnih nacionalnih strategij za znanja in spretnosti;

46.

zagotovi dopolnjevanje in skladnost pobud politike EU, sprejetih v skladu z NEAAL 2030;

47.

tesno sodeluje z državami članicami, da se zagotovi vzpostavitev prožne in učinkovite strukture upravljanja, kot je določeno v Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), zlasti z vključitvijo delovne skupine za izobraževanje odraslih, mreže nacionalnih koordinatorjev za izobraževanje odraslih, dejavnosti vzajemnega učenja in drugih dejavnosti mreženja;

48.

podpira nacionalne koordinatorje za izobraževanje odraslih s financiranjem njihovega dela, da bi se olajšalo sodelovanje med državami članicami in s Komisijo pri izvajanju NEAAL 2030;

49.

okrepi znanje o izobraževanju odraslih v Evropi z izvajanjem študij in raziskav, pomembnih za analizo vprašanj v zvezi z izobraževanjem odraslih, tudi prek mreže Eurydice, CEDEFOP in ETF ter v sodelovanju z drugimi ustreznimi mrežami in institucijami, tako da v celoti izkoristi vse njihove informacijske in raziskovalne zmogljivosti, brez ustvarjanja dodatnih bremen za države članice. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi starostni skupini nad 65 let ter v ta namen zbrati primerjalne dokaze in podatke o njihovi vključenosti v izobraževanje odraslih;

50.

nadaljuje in krepi sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so OECD, ZN (zlasti UNESCO in MOD) in Svet Evrope, pa tudi z ustreznimi regionalnimi ali svetovnimi pobudami, na primer na Zahodnem Balkanu, v okviru vzhodnega partnerstva itd.;

51.

zagotovi, da so na evropski ravni na razpolago sredstva za podporo izvajanju NEAAL 2030 iz ustreznih programov, skladov in instrumentov EU, kot so Erasmus+, Evropski socialni sklad plus (ESS+), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, Sklad za okrevanje in odpornost, Sklad za pravični prehod, InvestEU, Instrument za tehnično podporo itd.;

52.

predstavi in Svetu redno poroča o sistematičnem pregledu in časovnem načrtu tekočih in načrtovanih politik, orodij za sodelovanje, instrumentov financiranja, pobud in ciljno usmerjenih razpisov na ravni Unije, kot so poti izpopolnjevanja, Erasmus+, evropski semester, ki prispevajo k uresničevanju NEAAL 2030;

53.

poroča o izvajanju NEAAL 2030 kot delu strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (2021–2030) ter se pri tem opre na delo nacionalnih koordinatorjev za izobraževanje odraslih, delovne skupine za izobraževanje odraslih in raziskovalnih strokovnjakov ter na študije;

54.

omogoči nadaljnji razvoj in izvajanje EPALE, ki je namenjena podpori strokovnim delavcem na področju izobraževanja odraslih in krepitvi njihovega znanja, in sicer s komunikacijo med sodelavci, objavami v blogih, forumi, mreženjem ter zagotavljanjem visokokakovostnih, točnih in relevantnih informacij o vseh vidikih izobraževanja odraslih;

55.

podpira države članice, tudi s financiranjem, pri njihovem rednem sodelovanju v raziskovalnih ciklusih, da se pridobijo primerljivi podatki o njihovem napredku na področju znanj in spretnosti odraslih (raziskava OECD o znanjih in spretnostih odraslih [PIAAC], raziskava o izobraževanju odraslih in raziskava o delovni sili).