1.   Ta uredba se uporablja v civilnih ali gospodarskih zadevah, v katerih sodišče države članice v skladu s pravom te države članice zaprosi:

2.   Zaprosilo ne sme biti podano za pridobitev dokaza, ki ni namenjen uporabi v začetem ali predvidenem sodnem postopku.

1.   Zaprosila iz točke (a) člena 1(1) sodišče, pred katerim se je začel ali je predviden postopek (v nadaljnjem besedilu: sodišče, ki je zaprosilo), pošlje neposredno pristojnemu sodišču druge države članice (v nadaljnjem besedilu: zaprošeno sodišče), da bi pridobilo dokaze.

2.   Vsaka država članica sestavi seznam sodišč, pristojnih za pridobivanje dokazov v skladu s to uredbo. Na seznamu se navede tudi krajevna in po potrebi posebna pristojnost teh sodišč.

1.   Vsaka država članica imenuje osrednji organ, odgovoren za:

2.   Zvezne države članice, države članice, v katerih velja več pravnih sistemov in države članice z avtonomnimi teritorialnimi enotami lahko imenujejo več kot en osrednji organ.

3.   Vsaka država članica imenuje tudi osrednji organ iz odstavka 1 tega člena ali enega ali več pristojnih organov, odgovornih za odločanje o zaprosilih, ki so podana na podlagi člena 19.

1.   Zaprosila se podajo na obrazcu A ali, kadar je to ustrezno, na obrazcu L iz Priloge I. Vsako zaprosilo mora vsebovati naslednje podatke:

2.   Zaprosila in vseh pripadajočih dokumentov ni treba overjati ali opravljati kakšnih drugih tovrstnih formalnosti.

3.   Dokumentom, za katere sodišče, ki je zaprosilo, šteje, da jih je treba priložiti za izvršitev zaprosila, se priloži prevod dokumentov v jezik, v katerem je bilo napisano zaprosilo.

1.   Zaprosila in sporočila, podana na podlagi te uredbe, se pošiljajo prek varnega in zanesljivega decentraliziranega sistema IT, ob ustreznem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin. Ta decentralizirani sistem IT temelji na interoperabilni rešitvi, kot je e-CODEX.

2.   Za zaprosila in sporočila, ki se pošiljajo prek decentraliziranega sistema IT, se uporablja splošni pravni okvir za uporabo kvalificiranih storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

3.   Kadar zaprosila in sporočila iz odstavka 1 tega člena potrebujejo ali vsebujejo žig ali lastnoročni podpis, se namesto tega lahko uporabijo kvalificirani elektronski žigi ali kvalificirani elektronski podpisi, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 910/2014.

4.   Kadar pošiljanje v skladu z odstavkom 1 ni mogoče zaradi motnje decentraliziranega sistema IT ali narave zadevnih dokazov ali zaradi izjemnih okoliščin, se pošiljanje izvede z drugimi najhitrejšimi in najustreznejšimi sredstvi, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju zanesljivosti in varnosti.

1.   V sedmih dneh od prejema zaprosila zaprošeno pristojno sodišče sodišču, ki je zaprosilo, pošlje potrdilo o prejemu, pri čemer uporabi obrazec B iz Priloge I. Kadar zaprosilo ne izpolnjuje pogojev iz členov 6 in 7, zaprošeno sodišče o tem doda opombo v potrdilo o prejemu.

2.   Kadar zaprošeno sodišče ni pristojno za izvršitev zaprosila, ki je podano na obrazcu A iz Priloge I in izpolnjuje pogoje iz člena 6, to sodišče zaprosilo posreduje pristojnemu sodišču svoje države članice in o tem obvesti sodišče, ki je zaprosilo, pri čemer uporabi obrazec C iz Priloge I.

1.   Če zaprosilo ne more biti izvršeno, ker ne vsebuje vseh potrebnih podatkov iz člena 5, zaprošeno sodišče o tem brez odlašanja in najpozneje v 30 dneh od prejema zaprosila obvesti sodišče, ki je zaprosilo, pri čemer uporabi obrazec D iz Priloge I in ga zaprosi, da pošlje manjkajoče podatke ter te manjkajoče podatke čim bolj natančno opiše.

2.   Če zaprosilo ne more biti izvršeno, ker je bil za izvršitev zahtevan polog ali predujem v skladu s členom 22(3), zaprošeno sodišče o tem brez odlašanja najpozneje v 30 dneh od prejema zaprosila obvesti sodišče, ki je zaprosilo, pri čemer uporabi obrazec D iz Priloge I, in ga obvesti, kako je treba založiti polog ali predujem. Zaprošeno sodišče prejem pologa ali predujma potrdi brez odlašanja najpozneje v 10 dneh od prejema pologa ali predujma, pri čemer uporabi obrazec E iz Priloge I.

1.   Če je zaprošeno sodišče v potrdilu o prejemu v skladu s členom 9(1) navedlo, da zaprosilo ne izpolnjuje pogojev iz členov 6 in 7, ali je v skladu s členom 10 obvestilo sodišče, ki je zaprosilo, da zaprosilo ne more biti izvršeno, ker ne vsebuje vseh potrebnih podatkov iz člena 5, začne rok iz člena 12 teči od trenutka, ko zaprošeno sodišče prejme ustrezno dopolnjeno zaprosilo.

2.   Kadar je zaprošeno sodišče zahtevalo polog ali predujem v skladu s členom 22(3), začne rok iz člena 12 teči od trenutka, ko je polog ali predujem založen.

1.   Zaprošeno sodišče zaprosilo izvrši brez odlašanja in najpozneje v 90 dneh od njegovega prejema.

2.   Zaprošeno sodišče zaprosilo izvrši v skladu s svojim nacionalnim pravom.

3.   Sodišče, ki je zaprosilo, lahko zahteva izvršitev zaprosila v skladu s posebnim postopkom, ki ga določa njegovo nacionalno pravo, pri čemer uporabi obrazec A iz Priloge I. Zaprošeno sodišče takšno zahtevo izvrši v skladu z zadevnim posebnim postopkom, razen če to ne bi bilo združljivo z njegovim nacionalnim pravom ali če tega ne more storiti zaradi večjih praktičnih težav. Če zaprošeno sodišče ne izpolni zahteve za izvršitev zaprosila v skladu s posebnim postopkom zaradi enega od teh razlogov, o tem obvesti sodišče, ki je zaprosilo, pri čemer uporabi obrazec H iz Priloge I.

4.   Sodišče, ki je zaprosilo, lahko zahteva, da zaprošeno sodišče pri pridobivanju dokazov uporabi določeno komunikacijsko tehnologijo, zlasti videokonferenco ali telekonferenco.

Zaprošeno sodišče uporabi komunikacijsko tehnologijo, določeno na podlagi prvega pododstavka, razen če to ne bi bilo združljivo z njegovim nacionalnim pravom ali če zaprošeno sodišče tega ne more storiti zaradi večjih praktičnih težav.

Če zaprošeno sodišče ne uporabi določene komunikacijske tehnologije zaradi enega od navedenih razlogov, o tem obvesti sodišče, ki je zaprosilo, pri tem pa uporabi obrazec H iz Priloge I.

Če komunikacijska tehnologija iz prvega pododstavka ni na razpolago na sodišču, ki je zaprosilo, ali na zaprošenem sodišču, se lahko sodišči dogovorita, da si dasta tako komunikacijsko tehnologijo na razpolago.

1.   Če tako določa pravo države članice sodišča, ki je zaprosilo, imajo stranke in njihovi zastopniki, če jih imajo, pravico biti navzoči, ko zaprošeno sodišče pridobiva dokaze.

2.   Sodišče, ki je zaprosilo, v svojem zaprosilu zaprošeno sodišče obvesti, da bodo navzoče stranke in njihovi zastopniki, če jih imajo, ter, kadar je ustrezno, da je zaprošeno za njihovo sodelovanje pri pridobivanju dokazov, pri čemer uporabi obrazec A iz Priloge I. Te informacije se lahko podajo tudi ob katerem koli drugem primernem trenutku.

3.   Če je zaprošeno, da stranke in njihovi zastopniki, če jih imajo, sodelujejo pri pridobivanju dokazov, zaprošeno sodišče v skladu s členom 12 določi pogoje, pod katerimi ti lahko sodelujejo.

4.   Zaprošeno sodišče obvesti stranke in njihove zastopnike, če jih imajo, o času in kraju pridobivanja dokazov ter, kadar je ustrezno, o pogojih, pod katerimi lahko sodelujejo pri pridobivanju dokazov, pri čemer uporabi obrazec I iz Priloge I.

5.   Odstavki 1 do 4 ne posegajo v možnost, da bi zaprošeno sodišče povabilo stranke in njihove zastopnike, če jih imajo, k navzočnosti ali k sodelovanju pri pridobivanju dokazov, če tako določa pravo njegove države članice.

1.   Kadar je to združljivo s pravom države članice sodišča, ki je zaprosilo, imajo predstavniki sodišča, ki je zaprosilo, pravico biti navzoči pri pridobivanju dokazov s strani zaprošenega sodišča.

2.   Za namene tega člena izraz „predstavnik“ vključuje sodno osebje, ki ga imenuje sodišče, ki je zaprosilo, v skladu s svojim nacionalnim pravom. Sodišče, ki je zaprosilo, lahko prav tako imenuje katero koli drugo osebo, na primer izvedenca, v skladu s svojim nacionalnim pravom.

3.   Sodišče, ki je zaprosilo, v svojem zaprosilu zaprošeno sodišče obvesti, da bodo navzoči njegovi predstavniki in, kadar je ustrezno, da je zaprošeno za njihovo sodelovanje pri pridobivanju dokazov, pri čemer uporabi obrazec A iz Priloge I. Te informacije se lahko podajo tudi ob katerem koli drugem primernem trenutku.

4.   Če je zaprošeno, da predstavniki sodišča, ki je zaprosilo, sodelujejo pri pridobivanju dokazov, zaprošeno sodišče v skladu s členom 12 določi pogoje, pod katerimi ti lahko sodelujejo.

5.   Zaprošeno sodišče obvesti sodišče, ki je zaprosilo, o času in kraju pridobivanja dokazov ter, kadar je ustrezno, o pogojih, pod katerimi lahko njegovi predstavniki sodelujejo pri pridobivanju dokazov, pri čemer uporabi obrazec I iz Priloge I.

1.   Zaprosilo za zaslišanje osebe se ne izvrši, kadar se zadevna oseba sklicuje na pravico do odklonitve pričanja ali zanjo velja prepoved pričanja:

2.   Izvršitev zaprosila se na podlagi razlogov, ki niso razlogi iz odstavka 1, lahko odkloni le iz enega ali več od naslednjih razlogov:

3.   Zaprošeno sodišče ne sme odkloniti izvršitve zaprosila zgolj iz razloga, da ima po svojem nacionalnem pravu drugo sodišče te države članice izključno pristojnost za zadevo ali da pravo te države članice ne dopušča ukrepanja v tej zadevi.

4.   Če je izvršitev zaprosila odklonjena iz enega od razlogov iz odstavka 2, zaprošeno sodišče v 60 dneh od prejema zaprosila o tem obvesti sodišče, ki je zaprosilo, pri čemer uporabi obrazec K iz Priloge I.

1.   Kadar sodišče zaprosi za neposredno pridobivanje dokazov v drugi državi članici, predloži zaprosilo osrednjemu organu ali pristojnemu organu te države članice, pri čemer uporabi obrazec L iz Priloge I.

2.   Neposredno pridobivanje dokazov se lahko izvede le, če se lahko izvrši na prostovoljni podlagi brez uporabe prisilnih ukrepov.

Kadar neposredno pridobivanje dokazov pomeni, da je treba zaslišati osebo, sodišče, ki je zaprosilo, obvesti zadevno osebo, da se pridobivanje dokazov izvede na prostovoljni podlagi.

3.   Neposredno pridobivanje dokazov izvede član sodnega osebja ali katera koli druga oseba, na primer izvedenec, določena v skladu s pravom države članice sodišča, ki je zaprosilo.

4.   V 30 dneh od prejema zaprosila za neposredno pridobivanje dokazov, osrednji organ ali pristojni organ zaprošene države članice obvesti sodišče, ki je zaprosilo, ali je bilo zaprosilo sprejeto, po potrebi pa tudi, pod kakšnimi pogoji se v skladu s pravom njegove države članice izvede neposredno pridobivanje dokazov, pri čemer uporabi obrazec M iz Priloge I.

Osrednji organ ali pristojni organ lahko v svoji državi članici določi sodišče, ki bo sodelovalo pri neposrednem pridobivanju dokazov, da se zagotovi pravilna uporaba tega člena in izpolnjevanje pogojev, pod katerimi se izvede neposredno pridobivanje dokazov.

5.   Kadar sodišče, ki je zaprosilo, v 30 dneh po potrdilu o prejemu zaprosila za neposredno pridobivanje dokazov ne prejme informacij o tem, ali je bilo zaprosilo sprejeto, lahko pošlje opomin osrednjemu organu ali pristojnemu organu zaprošene države članice. Če v 15 dneh po potrdilu o prejemu opomina ne prejme odgovora, se šteje, da je zaprosilo za neposredno pridobivanje dokazov sprejeto. Vendar pa se je v izrednih okoliščinah, ko je bilo osrednjemu organu ali pristojnemu organu preprečeno, da bi se odzval na zaprosilo v roku po opominu, izjemoma še vedno mogoče sklicevati na razloge za odklonitev neposrednega pridobivanja dokazov kadar koli po izteku zadevnega roka, vse dokler se neposredno pridobivanje dokazov dejansko ne izvede.

6.   Osrednji organ ali pristojni organ zaprošene države članice lahko določi sodišče svoje države članice, ki zagotovi praktično pomoč pri neposrednem pridobivanju dokazov.

7.   Osrednji organ ali pristojni organ zaprošene države članice lahko odkloni zaprosilo za neposredno pridobivanje dokazov le, če:

8.   Brez poseganja v pogoje, določene v skladu z odstavkom 4, sodišče, ki je zaprosilo, izvede neposredno pridobivanje dokazov v skladu s pravom svoje države članice.

1.   Kadar je treba pridobiti dokaze z zaslišanjem osebe, ki se nahaja v drugi državi članici, in sodišče v skladu s členom 19 zaprosi za neposredno pridobivanje dokazov, to sodišče pridobi dokaze z uporabo videokonference ali druge tehnologije komuniciranja na daljavo, če je takšna tehnologija sodišču na voljo in sodišče šteje, da je uporaba takšne tehnologije ustrezna glede na posebne okoliščine zadeve.

2.   Zaprosilo za neposredno pridobivanje dokazov z uporabo videokonference ali druge tehnologije komuniciranja na daljavo se poda na obrazcu N iz Priloge I. Sodišče, ki je zaprosilo, in osrednji organ ali pristojni organ zaprošene države članice ali sodišče, ki je bilo določeno, da zagotovi praktično pomoč pri neposrednem pridobivanju dokazov, se dogovorita o praktičnih ureditvah zaslišanja.

Na zaprosilo se sodišču, ki je zaprosilo, po potrebi zagotovi pomoč pri iskanju tolmača.

1.   Izvršitev zaprosila za pridobivanje dokazov v skladu s členom 12 ne povzroči nobene zahteve po povračilu taks ali stroškov.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zaprošeno sodišče zahteva povračilo taks ali stroškov. Če zaprošeno sodišče tako zahteva, sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi, da se brez odlašanja povrnejo:

Obveznost strank, da krijejo taka plačila ali stroške, ureja pravo države članice sodišča, ki je zaprosilo.

3.   Kadar je potrebno mnenje izvedenca, lahko zaprošeno sodišče, preden izvrši zaprosilo za pridobivanje dokazov, od sodišča, ki je zaprosilo, zahteva ustrezen polog ali predujem za kritje predvidenih stroškov izvedenskega mnenja. V vseh drugih primerih polog ali predujem nista pogoj za izvršitev zaprosila za pridobivanje dokazov.

Stranke založijo polog ali predujem, če tako določa pravo države članice sodišča, ki je zaprosilo.

1.   Komisija sestavi in redno posodablja priročnik, ki vsebuje informacije, ki jih zagotovijo države članice v skladu s členom 31, ter veljavne sporazume ali dogovore v skladu s členom 29(3). Poskrbi, da je priročnik na voljo v elektronski obliki, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah in na evropskem portalu ePravosodje.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 za spremembe Priloge I, da posodobi obrazce iz navedene priloge ali da v te obrazce vnese tehnične spremembe.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 22. decembra 2020. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 23(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 23(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisija sprejme izvedbene akte o vzpostavitvi decentraliziranega sistema IT, s katerimi določi:

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo do 23. marca 2022 v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija je odgovorna za oblikovanje, vzdrževanje in prihodnji razvoj referenčne izvedbene programske opreme, za katero se lahko države članice odločijo, da jo uporabijo kot zaledni sistem namesto nacionalnega sistema IT. Oblikovanje, vzdrževanje in prihodnji razvoj referenčne izvedbene programske opreme se financirajo iz splošnega proračuna Unije.

2.   Komisija zagotovi, vzdržuje in podpira brezplačno namestitev komponent programske opreme za točke dostopa.

1.   Vsaka država članica krije stroške namestitve, delovanja in vzdrževanja svojih točk dostopa, ki medsebojno povezujejo nacionalne sisteme IT v okviru decentraliziranega sistema IT.

2.   Vsaka država članica krije stroške vzpostavitve in prilagajanja svojih nacionalnih sistemov IT, da ti postanejo interoperabilni s točkami dostopa, ter stroške upravljanja, delovanja in vzdrževanja teh sistemov.

3.   Odstavka 1 in 2 ne posegata v možnost držav članic, da v okviru finančnih programov Unije zaprosijo za nepovratna sredstva za podporo dejavnostim iz navedenih odstavkov.

1.   Ta uredba glede zadev, za katere se uporablja, prevlada nad drugimi določbami dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki so jih sklenile države članice, zlasti nad Haaško konvencijo z dne 1. marca 1954 o civilnem postopku in Haaško konvencijo z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, v razmerjih med državami članicami, ki so njihove pogodbenice.

2.   Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da ohranjajo ali sklepajo sporazume ali dogovore za nadaljnje olajšanje pridobivanja dokazov, pod pogojem, da so ti sporazumi ali dogovori združljivi s to uredbo.

3.   Države članice Komisiji pošljejo:

1.   Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede na podlagi te uredbe, vključno z izmenjavo ali pošiljanjem osebnih podatkov s strani pristojnih organov, mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.

Pristojni organi informacije izmenjujejo ali pošiljajo na ravni Unije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki, ki niso pomembni za obravnavo posameznega primera, se takoj izbrišejo.

2.   Pristojni organ oziroma organi po nacionalnem pravu se v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe štejejo za upravljavce v smislu Uredbe (EU) 2016/679.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 zaprošeno sodišče uporablja informacije, poslane na podlagi te uredbe, samo za namen, za katerega so bile poslane.

4.   Zaprošena sodišča v skladu s svojim nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaupnost takih informacij.

5.   Odstavka 3 in 4 ne posegata v nacionalno pravo, ki omogoča osebam, na katere se osebni podatki nanašajo, da so obveščene o uporabi informacij, poslanih na podlagi te uredbe.

6.   Ta uredba ne posega v Direktivo 2002/58/ES.

1.   Države članice Komisiji sporočijo naslednje:

2.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah informacij iz odstavka 1.

3.   Vsaka država članica sporoči Komisiji podatke o drugih organih, ki so pristojni za pridobivanje dokazov za namene sodnih postopkov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh podatkov.

4.   Države članice lahko uradno obvestijo Komisijo, če lahko decentralizirani sistem IT v njih deluje prej, kot se zahteva s to uredbo. Komisija to informacijo da na voljo v elektronski obliki, zlasti prek evropskega portala ePravosodje.

1.   Komisija do 2. julija 2023 vzpostavi podroben program za spremljanje dosežkov, rezultatov in učinkov te uredbe.

2.   V programu za spremljanje se določijo ukrepi, ki jih sprejmejo Komisija in države članice za spremljanje dosežkov, rezultatov in učinkov te uredbe. V njem se določi, kdaj je treba prvič zbrati podatke iz odstavka 3, kar mora biti najpozneje 2. julija 2026, in v kakšnih nadaljnjih časovnih presledkih je treba zbrati te podatke.

3.   Države članice Komisiji predložijo naslednje podatke, potrebne za namene spremljanja, kadar so na voljo:

4.   Referenčna izvedbena programska oprema in, kadar je opremljen za tako nalogo, nacionalni zaledni sistem programsko zbirata podatke iz točk (a) in (b) odstavka 3 ter jih redno pošiljata Komisiji.

1.   Komisija najpozneje pet let po začetku uporabe člena 7 v skladu s členom 35(3) izvede vrednotenje te uredbe ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o svojih glavnih ugotovitvah, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.

2.   Države članice Komisiji predložijo potrebne informacije za pripravo poročila iz odstavka 1.

1.   Uredba (ES) št. 1206/2001 se razveljavi z dnem začetka uporabe te uredbe, z izjemo člena 6 Uredbe (ES) št. 1206/2001, ki se razveljavi z učinkom od datuma začetka uporabe člena 7 iz člena 35(3) te uredbe.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2022.

2.   Člen 31(3) se uporablja od 23. marca 2022.

3.   Člen 7 se uporablja od prvega dne meseca, ki sledi obdobju treh let po datumu začetka veljavnosti izvedbenih aktov iz člena 25.