Uradni list L 158 , 30/04/2004 str. 0007 - 0049
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1], po posvetovanju z Odborom regij, v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [2], ob upoštevanju naslednjega: (1) Ta uredba zadeva predvsem varstvo okolja in zdravstveno varstvo ljudi. Njena pravna podlaga je zato člen 175(1) Pogodbe. (2) Skupnost je resno zaskrbljena zaradi stalnih izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje. Te kemične snovi se prenašajo čez mednarodne meje daleč stran od njihovega izvora in ostanejo v okolju, se kopičijo v organizmih skozi prehranjevalno mrežo ter predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in okolje. Zato je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi pred temi onesnaževali zavarovali zdravje ljudi in okolje. (3) Komisija je v okviru svojih obveznosti glede varstva okolja 24. junija 1998 podpisala Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (v nadaljevanju besedila "Protokol") in 22. maja 2001 Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljevanju besedila "Konvencija"). (4) Čeprav je zakonodaja na ravni Skupnosti v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali sprejeta, so njene glavne pomanjkljivosti v tem, da ni zakonodaje, ki bi prepovedovala proizvodnjo in uporabo katerih koli kemikalij s sedanjih seznamov, ali je nepopolna in da ni pravnega okvira, ki bi prepovedoval, omejeval ali umaknil iz uporabe dodatna obstojna organska onesnaževala, niti pravnega okvira, ki bi preprečeval proizvodnjo in uporabo novih snovi s podobnimi lastnostmi kakor obstojna organska onesnaževala. Nobeni cilji zmanjšanja izpustov kot taki niso postavljeni na ravni Skupnosti in sedanji popisi izpustov ne zajemajo vseh virov obstojnih organskih onesnaževal. (5) Da bi zagotovili usklajeno in učinkovito izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Skupnost po Protokolu in Konvenciji, je treba vzpostaviti skupni pravni okvir, na podlagi katerega bi sprejeli ukrepe, ki bi bili namenjeni zlasti preprečevanju proizvodnje, dajanja v promet in uporabe namerno proizvedenih obstojnih organskih onesnaževal. Poleg tega je treba lastnosti obstojnih organskih onesnaževal upoštevati v okviru zadevnih sistemov Skupnosti za ocenjevanje in dovoljenja. (6) Zagotoviti je treba koordinacijo in usklajevanje pri izvajanju določb Rotterdamske [3], Stockholmske in Baselske konvencije [4] na ravni Skupnosti ter tudi pri sodelovanju v zvezi z razvojem Strateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM) v okviru Združenih narodov. (7) Poleg tega, ker določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu iz Pogodbe, in upoštevajoč načelo 15 iz Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju ter s ciljem preprečitve, kjer je to izvedljivo, izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje, je v nekaterih primerih primerno določiti strožje nadzorne ukrepe, kakor so tisti, ki so sprejeti na podlagi Protokola in Konvencije. (8) V prihodnosti bi lahko bila Uredba REACH primeren instrument, na podlagi katerega bi se lahko izvajali nujni nadzorni ukrepi glede proizvodnje, dajanja v promet in uporabe snovi s seznamov ter nadzorni ukrepi glede obstoječih in novih kemikalij ter pesticidov, ki kažejo enake lastnosti kakor obstojna organska onesnaževala. Vendar, brez poseganja v prihodnjo Uredbo REACH in ker je treba te nadzorne ukrepe v zvezi s snovmi s seznamov v Protokolu in Konvenciji čim prej izvesti, bi se ti ukrepi za zdaj morali izvajati na podlagi te uredbe. (9) V Skupnosti se že postopno odpravlja dajanje v promet in uporaba večine obstojnih organskih onesnaževal s seznamov v Protokolu in Konvenciji zaradi prepovedi iz Direktive Sveta 79/117/EGS z dne 21. decembra 1978 o prepovedi dajanja v promet in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi [5], ter Direktive Sveta 76/769/EGS 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov [6]. Da pa bi izpolnili obveznosti Skupnosti iz Protokola in Konvencije ter čim bolj zmanjšali izpuste obstojnih organskih onesnaževal, je nujno in primerno prepovedati tudi proizvodnjo teh snovi ter izjeme kar najbolj omejiti, tako da se izjeme uporabljajo le za snovi, ki imajo bistveno nalogo pri neki posebni rabi. (10) Izvoz lindana in snovi, ki jih zajema Konvencija, je urejen z Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij [7]. (11) Proizvodnja in uporaba heksaklorocikloheksana (HCH), tudi lindana, sta omejeni po Protokolu, vendar nista v celoti prepovedani. Ta snov se še vedno uporablja v nekaterih državah članicah in zaradi tega ni mogoče takoj prepovedati vseh sedanjih rab. Vendar je treba, zaradi škodljivih lastnosti HCH in možnih nevarnosti v zvezi z njegovim izpustom v okolje, njegovo proizvodnjo in uporabo kar najbolj omejiti ter najpozneje do konca 2007 postopno odpraviti. (12) Stare ali brezskrbno upravljane zaloge obstojnih organskih onesnaževal lahko resno ogrozijo okolje in zdravje ljudi, na primer s kontaminacijo tal in podzemne vode. Zato je primerno sprejeti obsežnejše določbe, kot so tiste iz Konvencije. Zaloge prepovedanih snovi je treba obravnavati kot odpadke, medtem ko je treba zaloge snovi, katerih proizvodnja ali uporaba sta še vedno dovoljeni, priglasiti organom oblasti in jih primerno nadzorovati. Zlasti je treba čim prej z obstoječimi zalogami, ki so sestavljene iz prepovedanih obstojnih organskih onesnaževal ali jih vsebujejo, ravnati kot z odpadki. Če bodo v prihodnosti prepovedane še druge snovi, bo treba tudi njihove zaloge nemudoma uničiti in se ne bi smele delati nove. Glede na posebne probleme nekaterih držav članic je treba zagotoviti ustrezno finančno in tehnično pomoč iz obstoječih finančnih instrumentov Skupnosti, kakor so kohezijski sklad in strukturni skladi. (13) V skladu s Sporočilom Komisije o strategiji Skupnosti glede dioksinov, furanov in polikloriranih bifenilov (PCB) [8] ter po Protokolu in Konvenciji je treba izpuste obstojnih organskih onesnaževal, ki so nenamerni stranski proizvodi industrijskih postopkov, čim prej identificirati in zmanjšati s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo. Pripraviti je treba ustrezne nacionalne načrte ukrepanja, ki zajemajo vse vire in ukrepe, vključno s tistimi iz veljavne zakonodaje Skupnosti, ter ga tudi izvajati, da bi nepretrgoma in stroškovno učinkovito zmanjševali izpuste. Zato je treba pripraviti ustrezne instrumente v okviru Konvencije. (14) V skladu z navedenim sporočilom je treba vzpostaviti ustrezne programe in mehanizme, da bi zagotovili primerno spremljanje podatkov o prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v okolju. Vendar je treba zagotoviti razpoložljivost ustreznih instrumentov ter možnost njihove uporabe pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji. (15) Po Konvenciji je treba obstojna organska onesnaževala v odpadkih uničiti ali trajno pretvoriti v snovi, ki nimajo podobnih lastnosti, razen če niso drugi postopki okoljsko sprejemljivejši. Ker sedanja zakonodaja Skupnosti glede odpadkov ne določa posebnih pravil v zvezi s temi snovmi, jih je treba določiti v tej uredbi. Da bi zagotovili visoko raven varovanja, je treba do 31. decembra 2005 določiti skupne mejne koncentracijske vrednosti za snovi v odpadkih. (16) Priznava se pomembnost identificiranja in ločevanja odpadkov, ki so sestavljeni iz obstojnih organskih onesnaževal, jih vsebujejo ali so z njimi pri viru kontaminirani, za čim večje zmanjšanje razširjanja teh kemikalij med drugimi odpadki. Direktiva Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih [9] določa pravila Skupnosti glede ravnanja z nevarnimi odpadki, ki države članice obvezujejo, da sprejmejo potrebne ukrepe, ki določajo, da obrati in podjetja, ki odstranjujejo, predelujejo, zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke, ne smejo mešati različnih kategorij nevarnih odpadkov ali nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki. (17) Konvencija predvideva, da vsaka pogodbenica pripravi načrt izpolnjevanja svojih obveznosti po Konvenciji. Pri pripravi izvedbenih načrtov bi morale države članice zagotoviti udeležbo javnosti. Ker v zvezi s tem Skupnost in države članice delijo pristojnost, je treba izvedbene načrte pripraviti na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. Spodbujati je treba izmenjavo informacij med Komisijo in organi oblasti držav članic. (18) V skladu s Konvencijo in Protokolom je treba informacije o obstojnih organskih onesnaževalih zagotoviti drugim pogodbenicam. Spodbujati je tudi treba izmenjavo informacij s tretjimi državami, ki niso pogodbenice teh dogovorov. (19) Ozaveščenost javnosti glede nevarnosti, ki jih obstojna organska onesnaževala predstavljajo za zdravje sedanjih in prihodnjih generacij kakor tudi za okolje, zlasti v državah v razvoju, je pogosto pomanjkljiva in je zato potrebno obsežno informiranje, ki bi povečalo stopnjo previdnosti ter pomagalo pri pridobivanju podpore za omejitve in prepovedi. V skladu s Konvencijo je treba, kadar je to primerno, spodbujati in krepiti programe ozaveščanja javnosti glede teh snovi, zlasti tiste, namenjene najbolj ranljivim skupinam, kakor tudi usposabljanje delavcev, znanstvenikov, vzgojiteljev ter tehničnega in vodilnega osebja. (20) Komisija in države članice bi morale na zahtevo in v okviru razpoložljivih sredstev sodelovati pri zagotavljanju ustrezne in pravočasne tehnične pomoči, namenjene zlasti povečevanju sposobnosti držav v razvoju in držav, katerih gospodarstva so v prehodu, za izvajanje Konvencije. Tehnična pomoč bi morala obsegati razvoj in uporabo primernih proizvodov, metod in strategij, ki bi, med drugim, nadomestili uporabo DDT pri nadzoru prenašalcev bolezni, ki se po Konvenciji lahko uporablja samo v skladu s priporočili in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije ter kadar druge, lokalno varne, učinkovite in uresničljive možnosti niso na voljo v zadevni državi. (21) Redno je treba ocenjevati učinkovitost ukrepov, sprejetih zaradi zmanjšanja izpustov obstojnih organskih onesnaževal. V ta namen bi morale države članice Komisiji redno poročati zlasti o popisih izpustov, priglašenih zalogah ter o proizvodnji in dajanju v promet snovi, za katere veljajo omejitve. Komisija bi morala ob sodelovanju z državami članicami pripraviti skupno obliko za poročila držav članic. (22) Konvencija in Protokol predvidevata, da lahko pogodbenice predlagajo druge snovi za mednarodno ukrepanje in se zato lahko na podlagi teh dogovorov dajo na seznam dodatne snovi, v tem primeru pa je treba to uredbo v skladu s tem spremeniti. Poleg tega bi morala obstajati možnost spreminjanja sedanjih vnosov v prilogah k tej uredbi zaradi, med drugim, njihove prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku. (23) Kadar se priloge k tej uredbi spremenijo, da bi se obstojno organsko onesnaževalo, ki je proizvedeno namerno, dodalo na sezname v Protokolu ali Konvenciji, se sprememba vnese v Prilogo II namesto v Prilogo I samo v izjemnih primerih in kadar je to ustrezno utemeljeno. (24) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10]. (25) Da bi države članice zagotovile preglednost, nepristranskost in skladnost na ravni izvršilnih ukrepov, bi morale določiti sankcije, ki bi se uporabljale za kršitve določb iz te uredbe, in zagotoviti, da se izvajajo. Te sankcije bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ker lahko kršitve povzročijo škodo zdravju ljudi in okolju. Informacije o kršitvah določb te uredbe bi se morale objaviti, kadar je to primerno. (26) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, predvsem varovati okolje in zdravje ljudi pred obstojnimi organskimi onesnaževali, zaradi čezmejnih učinkov teh onesnaževal in jih zaradi tega laže doseže Skupnost, lahko slednja sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekorači okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev. (27) Na podlagi zgoraj navedenega je treba spremeniti Direktivo 79/117/EGS – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Cilj in področje uporabe 1. Cilj te uredbe je, upoštevajoč zlasti previdnostno načelo, varstvo zdravja ljudi in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali s prepovedjo, čim prejšnjim postopnim odpravljanjem ali omejevanjem proizvodnje, dajanja v promet in uporabe snovi, ki jih zajema Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih ali Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (v nadaljevanju besedila "Protokol"), ter s čim večjim zmanjšanjem izpustov teh snovi, katerega cilj je čim prejšnja odprava, in s sprejetjem določb v zvezi z odpadki, ki so sestavljeni iz katerih koli obstojnih organskih onesnaževal, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani. 2. Člena 3 in 4 se ne uporabljata za odpadke, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v prilogah I in II, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani. Člen 2 Opredelitev pojmov Za namene te uredbe: (a) "dajanje v promet" pomeni dobavo ali dajanje blaga na razpolago tretjim osebam za plačilo ali brezplačno. Uvoz blaga na carinsko območje Skupnosti se tudi obravnava kot dajanje v promet; (b) "izdelek" pomeni predmet, sestavljen iz ene ali več snovi in/ali pripravkov, ki v postopku proizvodnje dobijo posebno obliko, površino ali zasnovo, s katerimi se natančneje določi njihova končna uporaba kakor z njihovo kemijsko sestavo; (c) "snov" pomeni enako kakor v členu 2 Direktive Sveta 67/548/EGS [11]; (d) "pripravek" pomeni enako kakor v členu 2 Direktive Sveta 67/548/EGS; (e) "odpadki" pomenijo enako kakor v členu 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS [12]; (f) "odstranjevanje" pomeni enako kakor v členu 1(e) Direktive Sveta 75/442/EGS; (g) "predelava" pomeni enako kakor v členu 1(f) Direktive Sveta 75/442/EGS. Člen 3 Nadzor nad proizvodnjo, dajanjem v promet in uporabo 1. Prepove se proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi s seznama v Prilogi I, bodisi njih samih, v pripravkih ali kot sestavin izdelkov. 2. Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi s seznama v Prilogi II, bodisi njih samih, v pripravkih ali kot sestavin izdelkov, se omeji v skladu s pogoji iz navedene priloge. 3. V okviru sistemov ocenjevanja in dovoljenj za obstoječe in nove kemikalije in pesticide v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti države članice in Komisija upoštevajo merila iz odstavka 1 Priloge D h Konvenciji in sprejmejo ustrezne ukrepe za nadzor nad obstoječimi kemikalijami in pesticidi ter preprečijo proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo kemikalij in pesticidov, ki kažejo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal. Člen 4 Izjeme pri nadzornih ukrepih 1. Člen 3 se ne uporablja za: (a) snov, ki se uporablja za laboratorijsko raziskovanje ali kot referenčni standard; (b) snov, ki se pojavlja kot nenamerna sled onesnaževalca v snoveh, pripravkih ali izdelkih. 2. Šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe se člen 3 ne uporablja v zvezi s snovmi, ki se pojavljajo kot sestavine izdelkov in so proizvedene pred datumom začetka ali na datum začetka njene veljavnosti. Člen 3 se ne uporablja za snovi, ki se pojavljajo kot sestavine izdelkov in so že v uporabi pred datumom začetka ali na datum začetka veljavnosti te uredbe. Vendar država članica takoj, ko izve za izdelke iz prvega in drugega pododstavka, o tem obvesti Komisijo. Kadar koli Komisija prejme tako obvestilo ali sicer izve za te izdelke, o tem brez odlašanja obvesti, kadar je to primerno, sekretariat Konvencije. 3. Če je snov na seznamu v delu A Priloge I ali delu A Priloge II, država članica pa želi do roka, ki je določen v zadevni prilogi, dovoliti proizvodnjo in uporabo te snovi kot vmesnega proizvoda v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, o tem nemudoma obvesti sekretariat Konvencije. Tega obvestila pa ni treba pošiljati, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) v zadevni prilogi je opomba, ki izrecno dopušča možnost proizvodnje in uporabe te snovi; (b) v postopku izdelave se bo snov pretvorila v eno ali več drugih snovi, ki ne kažejo lastnosti obstojnega organskega onesnaževala; (c) ni pričakovati, da bi lahko bili ljudje ali okolje izpostavljeni znatnim količinam te snovi med postopkom proizvodnje in uporabe, kar se pokaže z oceno tega zaprtega sistema v skladu z Direktivo Komisije 2001/59/ES [13]. Obvestilo se pošlje tudi drugim državam članicam in Komisiji ter vsebuje podrobne podatke o dejanski ali ocenjeni celotni proizvodnji in uporabi zadevne snovi kakor tudi o značilnostih postopka v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, pri čemer se navede količina katerega koli obstojnega organskega onesnaževala kot začetnega materiala, ki ni pretvorjeno in je prisotno v obliki nehotene sledi onesnaževalca v končnem izdelku. Roki iz prvega pododstavka se lahko spremenijo, če se po ponovljenem obvestilu s strani zadevne države članice, naslovljenem na sekretariat Konvencije, izrecno ali tiho in na podlagi Konvencije odobri nadaljevanje proizvodnje in uporaba zadevne snovi v nadaljnjem obdobju. Člen 5 Zaloge 1. Imetnik zaloge, ki je bodisi sestavljena iz snovi s seznama v Prilogi I ali Prilogi II bodisi vsebuje snovi, v zvezi s katerimi ni dovoljena nobena uporaba, ravna s to zalogo kot z odpadki in v skladu s členom 7. 2. Imetnik zaloge, ki je težja kakor 50 kg in je bodisi sestavljena iz katerih koli snovi s seznama v Prilogi I ali Prilogi II bodisi vsebuje te snovi, katerih uporaba je dovoljena, zagotovi pristojnemu organu države članice, v kateri se zaloga nahaja, informacije v zvezi z značilnostmi in velikostjo zaloge. Te informacije se predložijo v 12 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe in sprememb prilog I ali II ter nato vsako leto do roka iz prilog I ali II za omejeno uporabo. Imetnik ravna z zalogo na način, ki je varen, učinkovit in okolju neškodljiv. 3. Države članice spremljajo uporabo priglašenih zalog in ravnanje z njimi. Člen 6 Zmanjšanje izpustov, minimiziranje in odprava izpustov 1. V dveh letih po datumu začetka veljavnosti te uredbe države članice sestavijo in vodijo popise izpustov snovi s seznama v Prilogi III v zrak, vodo in tla v skladu s svojimi obveznostmi po Konvenciji in Protokolu. 2. Država članica sporoči Komisiji in drugim državam članicam svoj načrt ukrepanja, ki ga v skladu s svojimi obveznostmi po Konvenciji pripravi v okviru nacionalnega izvedbenega načrta skladno s členom 8 in ki je povezan z ukrepi za identifikacijo, opredelitev in minimiziranje, katerih cilj je, kadar je to izvedljivo, čim prejšnja popolna odprava izpustov. Načrt ukrepanja vsebuje ukrepe za spodbujanje razvoja in, če je to primerno, zahtevo za uporabo nadomestnih ali spremenjenih materialov, proizvodov in postopkov zaradi preprečitve nastanka in izpusta snovi s seznama v Prilogi III. 3. Države članice pri obravnavi predlogov za gradnjo novih zmogljivosti ali za pomembne spremembe obstoječih zmogljivosti, pri katerih se uporabljajo postopki, med katerimi se izpuščajo snovi s seznama v Prilogi III, brez poseganja v Direktivo Sveta 1996/61/ES [14] dajo prednost obravnavi drugih možnih postopkov, tehnik ali praks, ki imajo podobno uporabnost, s katerimi pa se prepreči nastanek in izpust snovi s seznama v Prilogi III. Člen 7 Ravnanje z odpadki 1. Proizvajalci in imetniki odpadkov si prizadevajo, da na vse možne načine preprečijo, kjer je to izvedljivo, kontaminacijo teh odpadkov s snovmi s seznama v Prilogi IV. 2. Ne glede na Direktivo 96/59/ES [15] se odpadki, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v Prilogi IV, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani, odstranijo ali predelajo brez nepotrebnega odlašanja in v skladu z delom 1 Priloge V ter na način, ki zagotovi, da se obstojna organska onesnaževala uničijo ali trajno pretvorijo, tako da preostali odpadki in izpusti ne kažejo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal. Pri tem odstranjevanju ali predelavi se lahko katera koli snov s seznama v Prilogi IV izolira od odpadkov, pod pogojem, da se ta snov pozneje odstrani v skladu s prvim pododstavkom. 3. Prepovejo se postopki odstranjevanja ali predelave, ki lahko vodijo do predelave, recikliranja, pridobivanja ali ponovne uporabe snovi s seznama v Prilogi IV. 4. Z odstopanjem od odstavka 2: (a) odpadki, ki vsebujejo snovi s seznama v Prilogi IV ali so z njimi kontaminirani, se lahko odstranijo ali predelajo tudi na drugačen način, ki je v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, pod pogojem, da je vsebnost snovi s tega seznama v odpadkih nižja od mejnih koncentracijskih vrednosti, ki jih je treba do 31. decembra 2005 določiti v Prilogi IV v skladu s postopkom iz člena 17(2). Do določitve mejnih koncentracijskih vrednosti v skladu s tem postopkom lahko pristojni organ države članice sprejme ali uporabi mejne koncentracijske vrednosti ali posebne tehnične zahteve glede odstranjevanja ali predelave odpadkov po tem pododstavku; (b) država članica ali pristojni organ, ki ga država članica določi, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se lahko odpadki s seznama v delu 2 Priloge V, ki vsebujejo snovi s seznama v Prilogi IV ali so z njimi kontaminirani do mejne koncentracijske vrednosti, katere je treba določiti v delu 2 Priloge V, obravnavajo v skladu z metodo s seznama v delu 2 Priloge V pod pogojem, da: (i) je zadevni imetnik dokazal na način, ki je sprejemljiv za pristojni organ zadevne države članice, da dekontaminacija odpadkov v zvezi s snovmi s seznama v Prilogi IV ni bila izvedljiva in da uničenje ali trajna pretvorba obstojnih organskih onesnaževal, ki bi se izvedla v skladu z najboljšo okoljsko prakso ali z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ne predstavlja okoljsko sprejemljive možnosti ter da je pristojni organ pozneje dovolil drugačen postopek; (ii) je ta postopek v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti in pogoji, ki jih določajo zadevni dodatni ukrepi iz odstavka 6; ter (iii) je zadevna država članica obvestila druge države članice in Komisijo o svoji odločitvi in razlogih za to odločitev. 5. Mejne koncentracijske vrednosti iz dela 2 Priloge V se za namene odstavka 4(b) določijo do 31. decembra 2005 v skladu s postopkom iz člena 17(2). Do določitve teh mejnih koncentracijskih vrednosti: (a) pristojni organ lahko sprejme ali uporablja mejne koncentracijske vrednosti ali posebne tehnične zahteve v zvezi z odpadki, ki se obravnavajo po odstavku 4(b); (b) če se odpadki obravnavajo po odstavku 4(b), zadevni imetnik zagotovi pristojnemu organu informacije o vsebnosti obstojnih organskih onesnaževal v odpadkih. 6. Komisija lahko, če je to primerno in upoštevajoč tehnični razvoj in zadevne mednarodne smernice ter odločbe in katere koli odobritve s strani države članice ali pristojnega organa, ki ga je določila ta država, v skladu z odstavkom 4 in Prilogo V sprejmeta dodatne ukrepe v zvezi z izvajanjem tega člena. Komisija določi obliko za predložitev informacij s strani držav članic v skladu z odstavkom 4(b)(iii). O teh ukrepih se odloča v skladu s postopkom iz člena 17(2). 7. Komisija do 31. decembra 2009 pregleda odstopanja iz odstavka 4 glede na nove mednarodne in tehnične okoliščine, zlasti v zvezi z njihovo okoljsko sprejemljivostjo. Člen 8 Izvedbeni načrti 1. Države članice pri pripravi svojih nacionalnih izvedbenih načrtov v skladu s svojimi nacionalnimi postopki ponudijo javnosti pravočasne in učinkovite možnosti za udeležbo pri tem postopku. 2. Takoj ko država članica sprejme svoj nacionalni izvedbeni načrt v skladu z obveznostmi po Konvenciji, to sporoči Komisiji in drugim državam članicam. 3. Pri pripravi izvedbenih načrtov Komisija in države članice izmenjujejo informacije o vsebini, kadar je to primerno. 4. Komisija v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe pripravi načrt izpolnjevanja obveznosti, ki jih ima Skupnost po Konvenciji. Takoj ko Komisija sprejme izvedbeni načrt Skupnosti, to sporoči državam članicam. Komisija pregleda in dopolni izvedbeni načrt Skupnosti, kadar je to primerno. Člen 9 Spremljanje in nadzor stanja Komisija in države članice ob tesnem sodelovanju določijo ustrezne programe in mehanizme, ki so v skladu z najnovejšimi dosežki in so namenjeni rednemu zagotavljanju primerljivih podatkov spremljanja in nadzora prisotnosti dioksinov, furanov in PCB, kakor so opredeljeni v Prilogi III, v okolju. Pri določanju teh programov in mehanizmov je treba primerno upoštevati razvoj dogodkov v okviru Protokola in Konvencije. Člen 10 Izmenjava informacij 1. Komisija in države članice lajšajo in opravljajo, v Skupnosti in s tretjimi državami, izmenjavo informacij, ki zadevajo zmanjšanje, minimiziranje ali odpravo, kjer je to izvedljivo, proizvodnje, uporabe in izpusta obstojnih organskih onesnaževal ter možne nadomestke za te snovi, pri čemer navedejo tveganja in ekonomske in socialne stroške v zvezi s temi možnimi nadomestki. 2. Komisija in države članice v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, kadar je to primerno, spodbujajo in lajšajo: (a) izvedbo programov ozaveščanja, tudi v zvezi z vplivi teh snovi na zdravje in okolje in možnimi nadomestki za njih ter v zvezi z zmanjšanjem ali odpravo njihove proizvodnje, uporabe in izpusta, zlasti za: (i) nosilce politik in odločitev, (ii) posebno ranljive skupine; (b) zagotavljanje informacij za javnost; (c) usposabljanje, vključujoč delavce, znanstvenike, vzgojitelje ter tehnično in vodilno osebje. 3. Brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju [16], se informacije o zdravju in varnosti ljudi in okolja ne smejo obravnavati kot zaupne. Komisija in države članice, ki izmenjujejo druge informacije s tretjimi državami, varujejo vsako zaupno informacijo skladno z medsebojnim dogovorom. Člen 11 Tehnična pomoč V skladu s členi 12 in 13 Konvencije Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju ustrezne in pravočasne tehnične in finančne pomoči državam v razvoju in državam, katerih gospodarstva so v prehodu, da bi jim na zahtevo in z razpoložljivimi sredstvi ter ob upoštevanju njihovih posebnih potreb pomagali pri razvoju in krepitvi njihove sposobnosti za izpolnjevanje obveznosti po Konvenciji. Ta pomoč se lahko ponudi prek nevladnih organizacij. Člen 12 Poročanje 1. Države članice vsaka tri leta pošljejo Komisiji informacije o uporabi te uredbe, skupaj z informacijami o kršitvah in sankcijah. 2. Država članica vsako leto zagotovi Komisiji statistične podatke o dejanski ali ocenjeni celotni proizvodnji in dajanju v promet katere koli snovi s seznama v prilogah I ali II. 3. V treh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe in nato vsaka tri leta države članice zagotovijo Komisiji: (a) povzetek informacij, ki so pridobljene iz uradnih obvestil v zvezi z zalogami in prejete v skladu s členom 5(2); (b) povzetek informacij, ki so pridobljene iz popisov izpustov, sestavljenih v skladu s členom 6(1); (c) povzetek informacij, pridobljenih v skladu s členom 9, o prisotnosti dioksinov, furanov in PCB, kakor so opredeljeni v Prilogi III, v okolju. 4. V zvezi s podatki in informacijami, ki jih države članice zagotovijo v skladu z odstavki 1, 2 in 3, Komisija pripravi skupno obliko v skladu s postopkom iz člena 16(2). 5. Glede snovi s seznama v Konvenciji Komisija v presledkih, ki jih določi konferenca pogodbenic Konvencije, sestavi poročilo na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice v skladu z odstavkom 2, in ga pošlje sekretariatu Konvencije. 6. Komisija vsaka tri leta sestavi poročilo o uporabi te uredbe in ga združi z informacijam, ki so že na voljo v EPER (Evropski register emisij onesnaževal), ustanovljenega po Odločbi Komisije 2000/479/ES [17], in v emisijski evidenci CORINAIR programa EMEP (Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi), ter z informacijami, ki jih države članice zagotovijo po členih 1, 2 in 3 za oblikovanje združenega poročila. To poročilo vsebuje informacije o uporabi odstopanj iz člena 7(4). Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu povzetek združenega poročila in ga brez odlašanja da na voljo javnosti. Člen 13 Kazni Države članice sprejmejo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice sporočijo te predpise Komisiji najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe in jo brez odlašanja obvestijo o vsaki poznejši spremembi, ki na njih vpliva. Člen 14 Sprememba prilog 1. Kadar koli se snov doda na seznam v Konvenciji ali Protokolu, Komisija v zvezi s tem, kadar je to primerno, spremeni priloge I do III v skladu s postopkom iz člena 16(2). Kadar koli se snov vključi na seznam v Konvenciji ali Protokolu, Komisija, če je to primerno, spremeni Prilogo IV v skladu s postopkom iz člena 17(2). 2. Spremembe obstoječih vnosov v prilogah I do III, vključno z njihovim prilagajanjem tehničnemu in znanstvenemu napredku, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 16(2). 3. Spremembe obstoječih vnosov v Prilogi IV in spremembe Priloge V, vključno z njunim prilagajanjem tehničnemu in znanstvenemu napredku, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 17(2). Člen 15 Pristojni organi Vsaka država članica imenuje pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za upravne naloge v okviru te uredbe. O tem obvesti Komisijo najpozneje tri meseca po začetku veljavnosti te uredbe. Člen 16 Odbor za splošne zadeve 1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 29 Direktive 67/548/EGS, pri vseh zadevah v okviru te uredbe, razen pri tistih, ki zadevajo odpadke. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 17 Odbor za zadeve v zvezi z odpadki 1. Pri zadevah v zvezi z odpadki Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 18 Direktive 75/442/EGS. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 18 Spremembe Direktive 79/117/EGS V delu B Priloge k Direktivi 79/117/EGS z naslovom "Obstojne organoklorinske zmesi" se črtajo točke 1 do 8. Člen 19 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Strasbourgu, 29. aprila 2004 Za Evropski parlament Predsednik P. Cox Za Svet Predsednik M. McDowell [1] UL C 32, 5.2.2004, str. 45. [2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2004 (še ni objavljano v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 26. aprila 2004. [3] Konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za nekatere nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini. [4] Konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja. [5] UL L 33, 8.2.1979, str. 36. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). [6] UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/21/ES (UL L 57, 25.2.2004, str. 4.) [7] UL L 63, 6.3.2003, str. 1.Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 775/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 27). [8] UL C 322, 17.11.2001, str. 2. [9] UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28). [10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [11] Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 196, 16.8.1967, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003. [12] Direktiva Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194, 25.7.1975, str. 39). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). [13] Direktiva Komisije 2001/59/ES z dne 6. avgusta 2001 o 28. prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 225, 21.8.2001, str. 1). [14] Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003. [15] Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (UL L 243, 24.9.1996, str. 31). [16] UL L 41, 14.2.2003, str. 26. [17] Odločba Komisije z dne 17. julija 2000 o izvajanju Evropskega registra emisij onesnaževal (EPER) skladno s členom 15 Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC) (UL L 192, 28.7.2000, str. 36). -------------------------------------------------- PRILOGA I SEZNAM SNOVI, ZA KATERE VELJAJO PREPOVEDI Del A – snovi s seznamov v Konvenciji in Protokolu SNOV | Št. CAS | Št. ES | POSEBNA IZJEMA V ZVEZI S PROIZVODI ZA VMESNO UPORABO ALI DRUGA SPECIFIKACIJA | Aldrin | 309-00-2 | 206-215-8 | — | Klordan | 57-74-9 | 200-349-0 | — | Dieldrin | 60-57-1 | 200-484-5 | — | Endrin | 72-20-8 | 200-775-7 | — | Heptaklor | 76-44-8 | 200-962-3 | — | Heksaklorobenzen | 118-74-1 | 200-273-9 | — | Mireks | 2385-85-5 | 219-196-6 | — | Toksafen | 8001-35-2 | 232-283-3 | — | Poliklorinirani bifenili (PCB) | 1336-36-3 in drugi | 215-648-1 in drugi | Brez poseganja v Direktivo 96/59/ES se dovoli uporaba izdelkov, ki so že v uporabi ob začetku veljavnosti te uredbe. | DDT (1,1,1-trikloro-2,2- bis(4-klorofenil)etan) | 50-29-3 | 200-024-3 | V skladu s členim 4(3) te uredbe lahko države članice do 1. januarja 2014 dovolijo obstoječo proizvodnjo in uporabo DDT kot vmesnega proizvoda v zaprtem in krajevno omejenem sistemu za proizvodnjo dikofola. Komisija pregleda to izjemo do 31.12.2008 glede na rezultate vrednotenja v okviru Direktive 91/414/EGS. | SNOV | Št. CAS | Št. ES | POSEBNA IZJEMA V ZVEZI S PROIZVODI ZA VMESNO UPORABO ALI DRUGA SPECIFIKACIJA | Klordekon | 143-50-0 | 205-601-3 | — | Heksabromobifenil | 36355-01-8 | 252-994-2 | — | HCH,vključno z lindanom | 608-73-1, 58-89-9 | 210-168-9, 200-401-2 | Z odstopanjem lahko države članice dovolijo naslednje uporabe: (a)do 1.9.2006:strokovno sanacijo in industrijsko obdelavo lesa, gradbenega lesa in hlodov;industrijske in zasebne uporabe v zaprtih prostorih;(b)do 31.12.2007:tehnični HCH, ki se uporablja kot vmesni proizvod pri kemični proizvodnji;proizvodi, v katerih je vsaj 99 % izomerov HCH v gama obliki (lindan), se lahko uporabljajo samo kot lokalni insekticid v javnem zdravstvu in veterinarstvu. | -------------------------------------------------- PRILOGA II SEZNAM SNOVI, ZA KATERE VELJAJO OMEJITVE Del A – snovi s seznamov v Konvenciji in Protokolu SNOV | Št. CAS | Št. ES | POGOJI ZA OMEJITVE | — | | | | Del B – snovi, ki so samo na seznamih v Protokolu +++++ TIFF +++++ -------------------------------------------------- PRILOGA III SEZNAM SNOVI, ZA KATERE VELJAJO DOLOČBE O ZMANJŠANJU IZPUSTOV SNOV (št. CAS) | Poliklorinirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) | Heksaklorobenzen (HCB) (št. CAS: 118-74-1) | Poliklorinirani bifenili (PCB) | Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) | -------------------------------------------------- PRILOGA IV SEZNAM SNOVI, ZA KATERE VELJAJO DOLOČBE O RAVNANJU Z ODPADKI IZ ČLENA 7 SNOV | Št. CAS | Št. ES | MEJNA KONCENTRACIJSKA VREDNOST IZ ČLENA 7(4)(a), ppm (delcev na milijon) | Aldrin | 309-00-2 | 206-215-8 | | Klordan | 57-74-9 | 200-349-0 | | Dieldrin | 60-57-1 | 200-484-5 | | Endrin | 72-20-8 | 200-775-7 | | Heptaklor | 76-44-8 | 200-962-3 | | Heksaklorobenzen | 118-74-1 | 200-273-9 | | Mireks | 2385-85-5 | 219-196-6 | | Toksafen | 8001-35-2 | 232-283-3 | | Poliklorinirani bifenili (PCB) | 1336-36-3 in drugi | 215-648-1 | | DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil)etan) | 50-29-3 | 200-024-3 | | Klordekon | 143-50-0 | 205-601-3 | | Poliklorinirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) | | | | HCH,vključno z lindanom | 608-73-1, 58-89-9 | 210-168-9, 200-401-2 | | Heksabromobifenil | 36355-01-8 | 252-994-2 | | -------------------------------------------------- PRILOGA V RAVNANJE Z ODPADKI Del 1 Odstranjevanje in predelava po členu 7(2) Naslednje dejavnosti odstranjevanja in predelave, kakor so predvidene v prilogah IIA in IIB k Direktivi 75/442/EGS, so dovoljene za namene člena 7(2), če se izvajajo tako, da se zagotovi uničenje ali trajna pretvorba obstojnih organskih onesnaževal: D9 | fizikalno-kemijska obdelava; | D10 | sežiganje na kopnem; | R1 | poglavitna uporaba za gorivo ali druga sredstva za proizvodnjo energije, razen odpadkov z vsebnostjo PCB. | Postopek predobdelave pred uničenjem ali trajno pretvorbo v skladu s tem delom te priloge se lahko izvaja pod pogojem, da se snov s seznama v Prilogi IV izolira od odpadkov med postopkom predobdelave in pozneje odstrani v skladu s tem delom te priloge. Poleg tega se lahko postopki prepakiranja in začasnega uskladiščenja izvajajo pred to predobdelavo ali pred uničenjem ali trajno pretvorbo v skladu s tem delom te priloge. Del 2 Odpadki in postopki, za katere velja člen 7(4)(b) Naslednji postopki so dovoljeni za namene člena 7(4)(b) v zvezi z navedenimi odpadki, ki so v Odločbi Komisije 2000/532/ES [1] razvrščeni po šestmestnih oznakah. Odpadki, kakor so razvrščeni v Odločbi Komisije 2000/532/ES | Največje mejne koncentracijske vrednosti snovi s seznama v Prilogi IV | Postopek | | | 10 | ODPADKI IZ TERMIČNIH POSTOPKOV | Trajno skladiščenje samo v: varnih, globokih, podzemnih, skalnatih formacijah,rudnikih soli alina odlagališču nevarnih odpadkov (pod pogojem, da so odpadki strjeni ali stabilizirani, če je to tehnično izvedljivo, kakor je določeno za razvrstitev odpadkov v podpoglavju 19 03 Odločbe 2000/532/ES;pri tem se je treba ravnati po Direktivi Sveta 1999/31/ES in Odločbi Sveta 2003/33/ES ter dokazati, da je izbrana možnost okoljsko najsprejemljivejša. | 10 01 | Odpadki iz elektrarn in drugih kurilnih naprav (razen tistih, ki so zajeti v poglavju 19) | | 10 01 14 | Pepel z rešetke, žlindra in kotlovni prah iz sosežiganja, pri katerem so prisotne nevarne snovi | | 10 01 16 | Elektrofiltrski pepel iz sosežiganja, ki vsebuje nevarne snovi | | 10 02 | Odpadki iz železarske in jeklarske industrije | | 10 02 07 | Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi | | 10 03 | Odpadki iz termične metalurgije aluminija | | 10 03 04 | Žlindra iz primarnega taljenja | | 10 03 08 | Žlindra z dodatkom soli pri sekundarnem taljenju | | 10 03 09 | Črna žlindra iz sekundarnega taljenja | | 10 03 19 | Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi | | 10 03 21 | Drugi trdni delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki vsebujejo nevarne snovi | | 10 03 29 | Odpadki pri obdelavi žlindre z dodatkom soli in črne žlindre, ki vsebujeta nevarne snovi | | 10 04 | Odpadki iz termične metalurgije svinca | | 10 04 01 | Žlindre iz primarnega in sekundarnega taljenja | | 10 04 02 | Žlindra in posnemki iz prvega in drugega taljenja | | 10 04 04 | Prah iz dimnih plinov | | 10 04 05 | Drugi trdni delci in prah | | 10 04 06 | Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov | | 10 05 | Odpadki iz termične metalurgije cinka | | 10 05 03 | Prah iz dimnih plinov | | 10 05 05 | Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov | | 10 06 | Odpadki iz termične metalurgije bakra | | 10 06 03 | Prah iz dimnih plinov | | 10 06 06 | Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov | | 10 08 | Odpadki iz termične metalurgije drugih barvnih kovin | | 10 08 08 | Žlindra z dodatkom soli pri primarni in sekundarni proizvodnji | | 10 08 15 | Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi | | 10 09 | Odpadki iz livarn železa | | 10 09 09 | Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi | | 16 | ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE NA SEZNAMU | | 16 11 | Odpadki iz oblog in ognjevzdržnih materialov | | 16 11 01 | Obloge in ognjevzdržni materiali na osnovi ogljika | | 16 11 03 | Druge obloge in ognjevzdržni materiali iz metalurških postopkov, ki vsebujejo nevarne snovi | | 17 | ODPADKI IZ GRADBENIŠTVA IN RUŠENJA (VKLJUČNO Z ZEMLJO, IZKOPANO NA KONTAMINIRANIH LOKACIJAH) | | Trajno skladiščenje samo v: varnih, globokih, podzemnih, skalnatih formacijah,rudnikih soli alina odlagališču nevarnih odpadkov(pod pogojem, da so odpadki strjeni ali stabilizirani, če je to tehnično izvedljivo, kakor je predvideno za razvrstitev odpadkov v podpoglavju 19 03 Odločbe 2000/532/ES;pri tem se je treba ravnati po določbah Direktive 1999/31/ES in Odločbe Sveta 2003/33 ter dokazati, da je izbrana možnost okoljsko najsprejemljivejša. | 17 01 | Beton, opeka, strešniki in keramika | | 17 01 06 | Mešanica ali ločene frakcije betona, opeke, strešnikov in keramike, ki vsebujejo nevarne snovi | | 17 05 | Zemlja, vključno z zemljo, izkopano na kontaminiranih lokacijah, kamen ter zemeljski izkopi in blato | | 17 05 03 | Anorganska frakcija zemlje in kamnov, ki vsebuje nevarne snovi | | 17 09 | Drugi odpadki iz gradbeništva in rušenja | | 17 09 02 | Odpadki iz gradbeništva in rušenja, ki vsebujejo PCB, razen opreme, ki vsebuje PCB | | 17 09 03 | Drugi odpadki iz gradbeništva in rušenja, ki vsebujejo nevarne snovi | | 19 | ODPADKI IZ OBRATOV ZA PREDELAVO ODPADKOV, OBRATOV ZA ČIŠČENJE ODPADNE VODE, KI SO V DRUGEM KRAJU, IN ODPADKI IZ PRIPRAVE PITNE VODE TER IZ INDUSTRIJSKE VODE | | Trajno skladiščenje samo v: varnih, globokih, podzemnih, skalnatih formacijah,rudnikih soli alina odlagališču nevarnih odpadkov (pod pogojem, da so odpadki strjeni ali stabilizirani, če je to tehnično izvedljivo, kakor je določeno za razvrstitev odpadkov v podpoglavju 19 03 Odločbe 2000/532/ES);pri tem se je treba ravnati po določbah Direktive 1999/31/ES in Odločbe Sveta 2003/33 ter dokazati, da je izbrana možnost okoljsko najsprejemljivejša. | 19 01 | Odpadki iz sežiganja ali pirolize odpadkov | | 19 01 07 | Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov | | 19 01 11 | Pepel z rešetke ter žlindra, ki vsebujeta nevarne snovi | | 19 01 13 | Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi | | 19 01 15 | Kotlovni prah, ki vsebuje nevarne snovi | | 19 04 | Zastekljeni odpadki in odpadki iz zastekljevanja | | 19 04 02 | Elektrofiltrski pepel in drugi odpadki iz obdelave dimnih plinov | | 19 04 03 | Nezastekljena trdna faza | | [1] Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3). Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2001/573/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 18). --------------------------------------------------