Odločba Sveta

z dne 29. aprila 2004

o organiziranju skupnih letov zaradi odstranitve državljanov tretjih držav, ki so predmet posameznih odredb o odstranitvi, z ozemlja dveh ali več držav članic

(2004/573/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Republike Italije [1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Celovit načrt boja proti nezakonitemu priseljevanju in trgovanju z ljudmi v Evropsko unijo [2], ki ga je 28. februarja 2002 odobril Svet in ki ga nadgrajuje sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o skupni politiki glede nezakonitega priseljevanja z dne 15. novembra 2001, v katerem je navedeno, da je politika ponovnega sprejema in vračanja neločljiva in bistvena sestavina boja proti nezakonitemu priseljevanju. V ta namen je bila v celovitem načrtu poudarjena potreba po izpostavitvi cele vrste praktičnih ukrepov, vključno z oblikovanjem skupnega pristopa in sodelovanjem med državami članicami glede izvajanja ukrepov vrnitve. Zaradi tega bi bilo treba za postopke vrnitve sprejeti skupne standarde.

(2) Načrt za upravljanje zunanjih meja Evropske unije, ki ga je Svet odobril 13. junija 2002 na podlagi sporočila Komisije z dne 7. maja 2002 z naslovom "K enotnemu upravljanju zunanjih meja držav članic Evropske unije" opredeljuje racionalne postopke vrnitve v matično državo kot enega od ukrepov in dejavnosti enotnega upravljanja zunanjih meja držav članic Evropske unije.

(3) Akcijski program vrnitve, ki ga je Svet potrdil dne 28. novembra 2002 na podlagi Zelene knjige Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o politiki vračanja Skupnosti glede nezakonitih rezidentov z dne 10. aprila 2002 kot tudi sporočila Komisije glede politike vračanja Skupnosti o nezakonitih rezidentih z dne 14. oktobra 2002 kot enega od ukrepov in dejavnosti glede boljšega operativnega sodelovanja med državami članicami, priporoča, da bi morala postati vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito bivajo v državi članici, z delitvijo obstoječih zmogljivosti za organiziranje skupnih letov čim bolj učinkovita.

(4) Pomembno je, da se Skupnost izogne praznini na področju organiziranja skupnih letov.

(5) Svet od 5. maja 2004 dalje ne more več ukrepati na pobudo države članice.

(6) Svet je izčrpal vse možnosti za pravočasno pridobitev mnenja Evropskega parlamenta.

(7) V takšnih okoliščinah bi bilo treba sklep sprejeti brez mnenja Evropskega parlamenta.

(8) Države članice morajo ta sklep izvajati ob primernem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950, Konvencije združenih narodov o preprečevanju mučenja in krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja z dne 10. decembra 1984, Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Newyorškega protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev, Konvencije o pravicah otrok z dne 20. novembra 1989 in Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 18. decembra 2000 [3].

(9) Ta sklep bi se moral uporabljati brez poseganja v ustrezne mednarodne akte na področju odstranitve z letalom, kot so Priloga 9 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalskem prometu (ICAO) in ustrezni dokumenti Evropske konference civilnega letalstva (ECAC).

(10) Nezavezujoče skupne smernice o varnostnih določbah glede skupne odstranitve po zračni poti bi morale zagotoviti koristno usmerjanje pri izvajanju sklepa.

(11) Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ni zavezujoča ali se zanjo ne uporablja. Vendar pa glede na to, da ima ta sklep za cilj nadgraditi schengenski pravni red na podlagi določb naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecih po tem, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(12) Kar zadeva Islandijo in Norveško, pomeni ta sklep razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [4], kar sodi v področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne17. maja 1999 o nekaterih ureditvah za uporabo tega sporazuma [5]. Kot rezultat postopkov, določenih v navedenem sporazumu, bi se morale pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega sklepa, uporabljati tudi za ti dve državi ter v odnosih med njima in državami članicami Evropske skupnosti, na katere je naslovljen ta sklep.

(13) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priloga Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta ti državi članici sporočili svojo željo po sodelovanju pri sprejetju in uporabi tega sklepa –

ODLOČILA:

Člen 1

Namen

Namen tega sklepa je usklajevanje skupnih odstranitev po zračni poti iz dveh ali več držav članic državljanov tretjih držav, na katere se nanaša posamezna odredba o odstranitvi (v nadaljevanju "državljani tretjih držav").

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene tega sklepa imajo izrazi naslednji pomen:

(a) "državljan tretje države" pomeni vsako osebo, ki ni državljan države članice Evropske unije, Republike Islandije ali Kraljevine Norveške;

(b) "država članica organizatorka" pomeni državo članico, ki je odgovorna za organiziranje skupnih letov;

(c) "država članica udeleženka" pomeni državo članico, ki je udeležena pri skupnih letih, organiziranih s strani države članice organizatorke;

(d) "skupni let" pomeni prevoz državljanov tretjih držav, ki ga opravi za ta namen izbrani letalski prevoznik;

(e) "operacije odstranitve" in "skupne odstranitve po zračni poti" pomenita vse potrebne dejavnosti za vrnitev zadevnih državljanov tretjih držav, vključno s prevozom na skupnih letih;

(f) "spremstvo/spremstva" pomeni varnostno osebje, ki je odgovorno za spremljanje državljanov tretjih držav na skupnem letu, ter osebe, pristojne za zdravstveno oskrbo, in tolmače.

Člen 3

Nacionalni organ

Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, ki je odgovoren za organiziranje in/ali udeležbo pri skupnih letih, in posreduje ustrezne informacije drugim državam članicam.

Člen 4

Naloge države članice organizatorke

1. Če država članica sklene organizirati skupni let za odstranitev državljanov tretjih držav, ki je odprt tudi za udeležbo drugih držav članic, o tem obvesti nacionalne organe teh držav članic.

2. Nacionalni organ države članice organizatorke sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev primerne izvedbe skupnega leta. Zlasti:

(a) izbere letalskega prevoznika in skupaj z njim določi ustrezne stroške skupnega leta, prevzame zadevne pogodbene obveznosti in zagotovi sprejetje vseh ukrepov, potrebnih za izvedbo skupnega leta, vključno z zagotovitvijo pomoči državljanom tretjih držav in spremstvom;

(b) zahteva in prejme od tranzitnih in namembnih tretjih držav dovoljenja, ki so potrebna za izvedbo skupnega leta;

(c) uporabi stike in opravi primerne priprave za organiziranje skupnega leta z državami članicami udeleženkami;

(d) opredeli operativne podrobnosti in postopke in v dogovoru z udeleženimi državami članicami določi primerno število spremljevalcev glede na število državljanov tretjih držav, ki naj se jih odstrani;

(e) sklene vse ustrezne finančne dogovore z državami članicami udeleženkami.

Člen 5

Naloge držav članic udeleženk

Če se sklene udeležiti skupnega leta, država članica udeleženka:

(a) obvesti nacionalni organ države članice organizatorke o svoji nameri glede udeležbe pri skupnem letu in pri tem navede število državljanov tretjih držav, ki naj bi jih odstranila;

(b) zagotovi zadostno število spremljevalcev za vsakega državljana tretje države, ki naj bi ga odstranila. Če spremstvo izključno zagotovi država članica organizatorka, zagotovi vsaka država članica udeleženka na krovu prisotnost vsaj dveh predstavnikov. Ti predstavniki, ki imajo enak status kot spremstvo, so pristojni za predajo državljanov tretjih držav, za katere odgovarjajo, organom namembne države.

Člen 6

Skupne naloge

Država članica organizatorka in vsaka država članica udeleženka:

(a) zagotovita, da imajo vsi državljani tretjih držav in spremstvo veljavne potne dokumente in vse druge potrebne dodatne dokumente, kot so vstopni in/ali tranzitni vizumi, potrdila ali kartoteke;

(b) čimprej obvestita njuna diplomatska in konzularna predstavništva v tranzitnih in namembnih tretjih državah o dogovorih glede skupnega leta zaradi zagotovitve potrebne pomoči.

Člen 7

Končna določba

Države članice pri izvedi skupnih odstranitev po zračni poti upoštevajo temu sklepu priložene skupne smernice o varnostnih določbah za skupne odstranitve po zračni poti.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo.

V Luxembourgu, 29. aprila 2004

Za Svet

Predsednik

M. McDowell

[1] UL C 223, 19.9.2003, str. 3.

[2] UL C 142, 14.6.2002, str. 23.

[3] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[4] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[5] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

--------------------------------------------------

PRILOGA

SKUPNE SMERNICE O VARNOSTNIH DOLOČBAH ZA SKUPNE ODSTRANITVE PO ZRAČNI POTI

1. PREDVRNITVENA FAZA

1.1 Zahteve glede povratnikov

1.1.1 Pravni položaj

Skupne lete se organizira za nezakonite rezidente – osebe, ki ne izpolnjujejo ali nič več ne izpolnjujejo pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju države članice Evropske unije. Država članica organizatorka in vsaka država članica udeleženka zagotovita, da pravni položaj vsakega od povratnikov, za katerega sta odgovorni, dopušča odstranitev.

1.1.2 Zdravstveno stanje in zdravstvena kartoteka

Država članica organizatorka in vsaka država članica udeleženka zagotovita, da zdravstveno stanje povratnikov, za katere sta odgovorni, pravno in dejansko omogoča varno odstranitev po zračni poti. Za povratnike s ugotovljenim zdravstvenim stanjem ali v primeru, ko je potrebno zdravljenje, se zagotovijo zdravstvene kartoteke. Zdravstvene kartoteke vključujejo izvide zdravniških pregledov, diagnozo in podrobno navedbo morebitno potrebnih zdravil, da bi omogočili potrebne zdravstvene ukrepe. Če spremljevalno zdravstveno osebje ne more primerno razumeti izvirnega jezika, se zagotovi večjezične različice zdravstvenih kartotek. Države članice organizatorke in države članice udeleženke se spodbuja, da za zdravstvene kartoteke uporabljajo skupne standardizirane obrazce ali izjave o zmožnosti za letenje. Države članice udeleženke pred operacijo odstranitve obvestijo državo članico organizatorko o kakršnem koli zdravstvene stanju, ki bi lahko vplivalo na odstranljivost povratnika. Država članica organizatorka si pridrži pravico do zavrnitve dostopa do skupnega leta vsakemu povratniku, katerega zdravstveno stanje je takšno, da bi bil njegov povratek nezdružljiv z načeli varnosti in dostojanstva.

1.1.3 Dokumentacija

Država članica organizatorka in vsaka država članica udeleženka zagotovita, da so za vsakega povratnika na voljo veljavne potne listine in vsi drugi potrebni dodatni dokumenti, potrdila ali kartoteke. Pooblaščena oseba hrani dokumentacijo do prihoda v namembno državo.

Država članica organizatorka in vsaka država članica udeleženka sta dolžni zagotoviti, da imajo spremstvo in predstavniki vstopne vizume, ki so morebiti potrebni za tranzitne in namembne države skupnega leta.

1.1.4 Obvestila

Država članica organizatorka zagotovi, da se letalske družbe, tranzitne države, kjer je primerno, in namembno državo vnaprej primerno obvesti in z njimi posvetuje o operaciji odstranitve.

1.2 Zahteve glede spremstva

1.2.1 Spremstvo iz države članice organizatorke

Če država članica organizatorka zagotovi spremstvo za vse povratnika, vsaka država članica udeleženka dodeli vsaj dva predstavnika, ki sta prisotna na krovu letala; predstavniki so pristojni za predajo povratnikov, za katere so odgovorni, lokalnim organom v namembni državi.

1.2.1 Spremstvo iz države članice udeleženke

Če ima država članica organizatorka namen poskrbeti izključno za povratnike iz svoje države, zagotovi država članica udeleženka spremstvo za povratnike, za katere je odgovorna. V takšnih primerih je za udeležbo različnih nacionalnih enot potreben medsebojen sporazum med državo članico organizatorko in državami članicami udeleženkami glede varnostnih pravil, določenih v navedenih skupnih smernicah ali v drugih sporazumih med državami članicami. O kakršnih koli drugih podrobnostih operacije se opravi predhodno posvetovanje.

1.2.3 Uporaba spremstva iz zasebnega sektorja

Če uporabi država članica udeleženka spremstvo iz zasebnega sektorja, organi te države članice zagotovijo najmanj enega uradnega predstavnika na krovu letala.

1.2.4 Kvalifikacija in usposabljanje spremstva

Spremstva, dodeljena za naloge na krovu letal skupnih letov, bodo predhodno deležni posebnega usposabljanja za izvajanja takšnih misij; zagotoviti se jim mora potrebno zdravniško podporo, odvisno od vrste misije.

Spremstvo, ki se uporablja pri skupnih letih, bi moralo biti po možnosti seznanjeno z odstranitvenimi standardi države članice organizatorke in držav članic udeleženk. Zaradi tega se države članice spodbuja, da izmenjujejo informacije o svojih tečajih usposabljanja za spremstvo in da ponudijo tečaje usposabljanja spremstvom iz drugih držav članic.

1.2.5 Pravila o ravnanju za spremstvo

Spremstvo ni oboroženo. Nosi lahko civilna oblačila z razpoznavnim znakom, ki je namenjen prepoznavanju. Drugo ustrezno pooblaščeno spremljevalno osebje prav tako nosi prepoznavni znak.

Člani spremstva se zaradi zagotovitve največje možne varnosti v letalu namestijo strateško. Poleg tega pa se namestijo na sedeže skupaj s povratniki, za katere odgovarjajo.

1.2.6 Dogovori glede števila spremstev

Število spremljevalcev se določi od primera do primera na podlagi analize o morebitnih tveganj in po medsebojnem posvetovanju. V večini primerov se priporoča, da je njihovo število vsaj enako številu povratnikov na krovu. Po potrebi je za podporo na voljo rezervna enota (npr. pri zelo oddaljenih namembnih krajih).

2. PREDODHODNA FAZA NA LETALIŠČIH ZA ODHOD ALI POSTANEK

2.1 Prevoz do letališča in zadrževanje na letališču

Glede prevoza do letališča in zadrževanjena letališču se uporablja naslednje:

(a) načelno morajo biti spremstvo in povratniki na letališču vsaj tri ure pred odhodom;

(b) povratnike je treba na kratko seznaniti z izvršitvijo njihove odstranitve in jim svetovati, da je popolno sodelovanje s spremstvom v njihovem lastnem interesu. Pojasniti je treba, da se ne bo dopuščalo nikakršno moteče obnašanje in da ne bo povzročilo prekinitve operacije odstranitve;

(c) država članica organizatorka zagotovi na odhodnem letališču zavarovano območje, da bi zagotovila ločen zbor in varno vkrcanje povratnikov. To območje prav tako služi zavarovanju prihoda letala katere koli druge države članice, na katerem se nahajajo povratniki zaradi priključitve skupnemu letu;

(d) če mora letalo na skupnem letu narediti postanek na letališču druge države članice zaradi prevzema povratnikov, je ta država članica odgovorna za zagotovitev zavarovanega območja na letališču;

(e) predstavniki države članice udeleženke predajo povratnike, za katere so odgovorne, uslužbencem države članice trenutne lokacije, ki običajno prihajajo iz države članice organizatorke. Predstavniki držav članic udeleženk po potrebi navedejo, kdo od povratnikov je izrazil namero, da se ne bo vkrcal v letalo, in še zlasti, kdo od povratnikov potrebuje posebno pozornost zaradi telesnega ali duševnega stanja;

(f) država članica trenutne lokacije, na kateri se opravlja odstranitev, je odgovorna za izvajanje kakršne koli suverenosti (npr. prisilni ukrepi). Pooblastila spremstev iz drugih držav članic udeleženk so omejena na samoobrambo. Poleg tega pa lahko spremstvo ob odsotnosti uslužbencev organov pregona iz države članice trenutne lokacije ali zaradi podpore uslužbencem organov pregona sprejme razumne in sorazmerne ukrepe kot odgovor na neposredno in resno nevarnost, da povratnik ne bi pobegnil, poškodoval samega sebe ali tretjo osebo ali povzročil škodo na lastnini.

2.2 Prijava, vkrcanje in varnostno preverjanje pred vzletom

Režim glede prijave, vkrcanja in varnostnega preverjanja pred vzletom je naslednji:

(a) spremstvo države članice trenutne lokacije je odgovorno za prijavo in pomoč pri prehodu območij kontrole;

(b) pred vkrcanjem v letalo skupnega leta se vse povratnike podvrže podrobnemu varnostnemu pregledu. Vse predmete, ki bi lahko ogrožali varnost posameznikov in skupnega leta, se zaseže in shrani v prtljažni prostor;

(c) prtljage povratnika se ne postavi v potniško kabino. Vso prtljago, postavljeno v prtljažni prostor, se podvrže varnostnemu pregledu in označi z lastnikovim imenom. Vse, kar se v skladu s pravili Mednarodne organizacije za civilni letalski promet (ICAO) obravnava kot nevarno, se odstrani iz prtljage;

(d) denar in dragocene predmete se namesti v prozoren ovoj, označen z lastnikovim imenom. Povratnike se obvesti o postopku glede odstranjenih predmetov in denarja;

(e) država članica organizatorka določi za vsako operacijo odstranitve največjo odobreno težo prtljage za vsakega povratnika;

(f) vse povratnike vkrca v letalo skupnega leta osebje države članice trenutne lokacije, ki mu po potrebi pomaga spremstvo za operacijo odstranitve.

3. POSTOPEK MED LETOM

3.1 Varnostni ukrepi na krovu letala

Med letom se na krovu letala uporabljajo naslednji varnostni ukrepi:

(a) vodja operacije odstranitve države članice organizatorke opredeli celovit varnostni in nadzorni načrt, ki ga je treba izvajati na krovu letala (gibanje v kabini, obroki hrane itd.). Vsa spremstva se obvesti o varnostnem in nadzornem načrtu pred začetkom operacije odstranitve;

(b) če imajo povratniki različno državljanstvo, se jih na sedeže v potniški kabini namesti v skladu z razporedom države članice, ki je odgovorna za izvedbo odstranitve, in glede na njihov končni namembni kraj;

(c) med celotnim letom so potniki pripeti z varnostnimi pasovi;

(d) če pride na krovu do večjega incidenta (t.j. moteče obnašanje, ki bi lahko ogrozilo dokončanje operacije ali varnost oseb na krovu letala), je vodja operacije države članice organizatorke, v tesni povezavi s kapitanom letala ali v skladu z njegovimi navodili, zadolžen za operativno vodenje ponovne vzpostavitve reda.

3.2 Uporaba prisilnih ukrepov

Prisilni ukrepi se uporabljajo, kot sledi:

(a) prisilni ukrepi se izvajajo ob primernem spoštovanju osebnih pravic povratnikov;

(b) prisilo se lahko uporabi pri posameznikih, ki zavračajo odstranitev ali se ji upirajo. Vsi prisilni ukrepi so sorazmerni in se uporabljajo le v mejah primerne sile. Ohrani se dostojanstvo in telesna nedotakljivost povratnika. Posledično se v primeru negotovosti operacija odstranitve, vključno z izvajanjem zakonite prisile, ki temelji na upiranju in nevarnosti povratnika, v skladu z načelom nobene odstranitve za vsako ceno, ustavi;

(c) noben prisilni ukrep ne sme ogroziti normalne sposobnosti dihanja povratnika. V primeru uporabe prisile je treba zagotoviti, da ostane prsni koš povratnika zaradi ohranjanja normalnega delovanja dihal v pokončnem položaju in da nič ne prizadene njegovega prsnega koša;

(d) imobilizacijo povratnikov, ki se upirajo, se lahko doseže z uporabo sredstev prisile, ki ne ogrožajo njihovega dostojanstva in telesne nedotakljivosti;

(e) država članica organizatorka in država članica udeleženka se pred operacijo odstranitve dogovorita o seznamu dovoljenih sredstev prisile. Brez poseganja v nujne ukrepe, ki zagotavljajo varnost letala, je uporaba pomirjevalnih sredstev zaradi lažje odstranitve prepovedana;

(f) spremstvo se obvesti in seznani z dovoljenimi in prepovedanimi sredstvi prisile;

(g) povratniki, omejeni s sredstvi prisile, ostanejo pod stalnim nadzorom ves čas leta;

(h) odločitev o začasni odstranitvi sredstev prisile sprejme vodja operacije odstranitve ali njegov namestnik.

3.3 Zdravstveno osebje in tolmači

Režim glede zdravstvenega osebja in tolmačev je naslednji:

(a) na skupnem letu je prisoten vsaj en zdravnik;

(b) zdravnik ima dostop do vseh zadevnih zdravstvenih kartotek povratnikov, pred odhodom pa se ga obvesti o povratnikih s posebnimi zdravstvenimi stanji. Predhodno neugotovljena zdravstvena stanja, ki se jih odkrije neposredno pred odhodom in ki lahko vplivajo na izvršitev odstranitve, je treba presoditi z odgovornimi organi;

(c) le zdravnik lahko da zdravilo povratnikom po natančni zdravstveni diagnozi. Zdravilo, ki ga potrebuje povratnik med letom, je shranjeno na krovu;

(d) vsak povratnik se lahko obrne na zdravnika ali spremstvo neposredno ali preko tolmača v jeziku, v katerem se lahko izraža;

(e) države članice organizatorke zagotovijo, da je za operacijo odstranitve na voljo primerno zdravstveno in jezikovno osebje.

3.4 Dokumentiranje in spremljanje operacije odstranitve

3.4.1 Snemanje in opazovalci tretjih oseb

Kakršen koli slikovni ali zvočni zapis opazovalcev tretjih oseb na skupnih letih je predmet predhodnega dogovora med državo članico organizatorko in državami članicami udeleženkami.

3.4.2 Interna poročila o operaciji odstranitve

Država članica organizatorka in države članice udeleženke izmenjajo svoja interna poročila o operaciji odstranitve, če priprava skupnega poročila ni potrebna. To je zlasti pomembno v primeru neuspešne operacije odstranitve. Vsa poročila o misiji so strogo zaupna in le za interno uporabo. Poročila vsebujejo izjave o morebitnih incidentih in prisilnih ter zdravstvenih ukrepih.

3.4.3 Medijsko pokrivanje

Država članica organizatorka in države članice udeleženke se pred operacijo odstranitve dogovorijo o vrsti in časovnem okviru obveščanja javnosti (če sploh), namenjenima operaciji odstranitve. Informacije o operaciji odstranitve se običajno objavi šele po njenem zaključku. Objavi fotografij ali osebnih podrobnosti o spremstvu se je treba izogibati.

4. FAZA TRANZITA

Direktiva Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti [1] se uporablja med tranzitom v državi članici.

5. FAZA PRIHODA

Ob prihodu:

(a) je država članica organizatorka odgovorna za navezavo stikov z organi namembne države; v ta postopek so vključene tudi države članice udeleženke;

(b) je oseba za stike, ki ob prihodu vzpostavi prvi stik z lokalnimi organi, vodja operacije odstranitve države članice organizatorke, razen če pred prihodom država članica organizatorka in države članice udeleženke ne določijo druge osebe za stike;

(c) država članica organizatorka in vsaka država članica udeleženka predata povratnike, za katere odgovarjata, organom namembne države skupaj s prtljago in kakršnim koli predmetom, ki je bil zasežen pred vkrcanjem. Vodilni predstavniki države članice organizatorke in držav članic udeleženk so odgovorni za predajo povratnikov lokalnim organom ob prihodu. Spremstvo običajno ne zapusti letala;

(d) če je primerno in izvedljivo, država članica organizatorka in države članice udeleženke povabijo konzularno osebje, imigracijske uradnike za zvezo ali predhodnice zadevnih držav članic, da bi olajšali predajo povratnikov lokalnim organom, kolikor je to skladno z nacionalnimi običaji in postopki;

(e) so povratniki pri predaji lokalnim organom brez lisic ali drugih omejevalnih sredstev;

(f) se predaja povratnikov opravi zunaj letala (po presoji na koncu pomičnega mostu ali stopnic ali v ustreznih letaliških prostorih). Kolikor je to mogoče, se lokalnim organom ne dovoli vstopa na krov letala;

(g) se čas, porabljen na namembnem letališču, skrajša na minimum;

(h) je dolžnost države članice organizatorke in vsake države članice udeleženke, da imata za spremstvo in predstavnike (in povratnike, ki jim je bilo ponovno sprejetje zavrnjeno) pripravljene načrte za nepredvidljive primere, ko je odhod letala po izkrcanju povratnikov odložen. Po potrebi ti načrti vključujejo zagotovitev prenočišča.

6. NEUSPEH OPERACIJE ODSTRANITVE

Če organi namembne države zavrnejo vstop na ozemlje ali če je treba operacijo odstranitve ustaviti iz drugih razlogov, prevzameta država članica organizatorka in vsaka država članica udeleženka na lastne stroške odgovornost za vrnitev povratnikov, za katere sta pristojni, na njuni zadevni ozemlji.

[1] UL L 321, 6.12.2003, str. 26.

--------------------------------------------------