Direktiva Sveta 93/6/EGS

z dne 15. marca 1993

o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti prvega in tretjega stavka člena 57(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je temeljni cilj Direktive Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev [4], da investicijskim družbam, ki so jih pooblastili pristojni organi matičnih držav članic in so pod njihovim nadzorom, omogoči ustanavljanje podružnic in prosto zagotavljanje storitev v drugih državah članicah; ker ta direktiva predvideva uskladitev pravil o pooblastitvi in opravljanje dejavnosti investicijskih družb;

ker ta direktiva ne vzpostavlja skupnih standardov za lastna sredstva investicijskih družb niti ne določa zneskov ustanovitvenega kapitala takšnih družb; ker ne vzpostavlja skupnega okvira za spremljanje tveganj, izhajajočih iz poslovanja navedenih družb; ker se njene določbe nanašajo na drugo pobudo Skupnosti, katere cilj naj bi bil sprejetje usklajenih ukrepov na teh področjih;

ker naj bi izbrani pristop vplival samo na bistveno uskladitev, ki je potrebna in zadostna za zagotovitev vzajemnega priznavanja dovoljenj in nadzornih sistemov; ker so sprejetje ukrepov za uskladitev opredelitev lastnih sredstev investicijskih družb, določitev zneskov njihovega ustanovitvenega kapitala in vzpostavitev skupnega okvira za spremljanje nevarnosti, ki izhajajo iz poslovanja investicijskih družb, bistveni vidiki uskladitve, potrebne za doseganje vzajemnega priznavanja v okviru notranjega finančnega trga;

ker je ustrezno določiti različne zneske ustanovitvenega kapitala, odvisne od obsega dejavnosti, za opravljanje katerih so investicijske družbe pooblaščene;

ker bi moralo biti obstoječim investicijskim družbam pod določenimi pogoji dovoljeno nadaljevanje njihovega poslovanja, čeprav ne dosegajo minimalnega zneska ustanovitvenega kapitala, določenega za nove družbe;

ker države članice lahko določijo strožja pravila od tistih, ki jih predvideva ta direktiva;

ker je ta direktiva del širšega mednarodnega prizadevanja za doseganje približevanja veljavnih pravil o nadzoru nad investicijskimi družbami in kreditnimi institucijami (v nadaljevanju skupaj "institucije");

ker so skupni osnovni standardi za lastna sredstva institucij temeljna značilnost notranjega trga na področju investicijskih storitev, saj lastna sredstva služijo za zagotovitev kontinuitete institucij in zaščito investitorjev;

ker si na skupnem finančnem trgu institucije, bodisi investicijske družbe, bodisi kreditne institucije, neposredno konkurirajo;

ker je zato zaželeno doseči enakopravnost pri obravnavanju kreditnih institucij in investicijskih družb;

ker so v zvezi s kreditnimi institucijami že določeni skupni standardi za nadzor in spremljanje kreditnih tveganj z Direktivo Sveta 89/647/EGS z dne 18. decembra 1989 o stopnji plačilne sposobnosti za kreditne institucije [5];

ker je treba razviti skupne standarde za tveganja na trgu, ki izhajajo iz poslovanja kreditnih institucij, in določiti dopolnilni okvir za nadzor nad tveganji, ki izhajajo iz poslovanja institucij, zlasti tveganj na trgu, in podrobneje pozicijskih tveganj, tveganj neizpolnitve nasprotne stranke in valutnih tveganj;

ker je potrebno uvesti pristop "postavke trgovanja", ki vključuje položaje v vrednostnih papirjih in ostalih finančnih instrumentih za namene trgovanja, in ki so predmet zlasti tveganj na trgu in izpostavljenosti v zvezi z določenimi finančnimi storitvami za stranke;

ker je zaželeno, da naj bi institucije z zanemarljivimi trgovinskimi posli tako v absolutnem kot relativnem pomenu namesto zahtev iz prilog I in II k tej direktivi uporabile Direktivo 89/647/EGS;

ker je pomembno, da naj bi spremljanje tveganj izpolnitve upoštevalo obstoj sistemov z ustrezno zaščito in zmanjševanjem tega tveganja;

ker morajo institucije v vsakem primeru upoštevati določbe te direktive glede kritja valutnih tveganj celotnega poslovanja; ker naj bi se uvedle nižje kapitalske zahteve za položaje v tesno soodvisnih valutah, ki so bodisi statistično potrjene bodisi izhajajo iz medvladnih sporazumov, predvsem zaradi ustanavljanja Evropske monetarne unije;

ker je v vseh institucijah obstoj notranjih sistemov za spremljanje in nadzor tveganj sprememb obrestne mere celotnega poslovanja posebej pomemben način zmanjševanja takšnih tveganj; ker morajo takšne sisteme pregledati pristojni organi;

ker cilj Direktive Sveta 92/121/EGS z dne 21. decembra 1992 o spremljanju in nadzoru velikih izpostavljenosti kreditnih institucij [6] ni vzpostavitev skupnih pravil za spremljanje velikih izpostavljenosti v dejavnostih, ki so zlasti predmet tveganj na trgu; ker se ta direktiva nanaša na drugo pobudo Skupnosti, ki je namenjena sprejetju potrebne uskladitve na tem področju;

ker je treba sprejeti skupna pravila za spremljanje in nadzor velikih izpostavljenosti, ki izhajajo iz poslovanja investicijskih družb;

ker so bila lastna sredstva kreditnih institucij že opredeljena v Direktivi Sveta 89/299/EGS z dne 17. aprila 1989 o lastnih sredstvih kreditnih institucij [7];

ker naj bi bila osnova za opredelitev lastnih sredstev ta opredelitev;

ker obstajajo razlogi, zaradi katerih se za namene te direktive opredelitev lastnih sredstev institucij lahko razlikuje od opredelitve iz zgoraj navedene direktive zato, da se upošteva posebne značilnosti dejavnosti, ki jih izvajajo te institucije in ki pretežno vključujejo tveganja na trgu;

ker Direktiva Sveta 92/30/EGS z dne 6. aprila 1992 o nadzoru kreditnih institucij na konsolidirani osnovi [8] določa načelo konsolidacije; ker ne vzpostavlja skupnih pravil za konsolidacijo finančnih institucij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so pretežno predmet tveganj na trgu; ker se ta direktiva nanaša na drugo pobudo Skupnosti namenjeno sprejetju usklajenih ukrepov na tem področju;

ker se Direktiva 92/30/EGS ne uporablja za skupine, ki vključujejo eno ali več investicijskih družb in nobene kreditne institucije; ker je bilo vendarle zaželeno zagotoviti skupni okvir za uvedbo nadzora investicijskih podjetij na konsolidirani osnovi;

ker bodo občasno potrebne tehnične prilagoditve za izvedbena pravila, opredeljena v tej direktivi, s čimer se bodo upoštevala nova dogajanja na področju investicijskih storitev; ker Komisija skladno s tem predlaga, da takšne prilagoditve postanejo obvezne;

ker naj bi Svet kasneje sprejel določbo za prilagoditev te direktive tehničnemu napredku v skladu s Sklepom Sveta 87/373/EGS z dne 13. julija 1987 o določitvi postopka za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji [9]; ker naj bi medtem Svet sam napredlog Komisije izvajal takšne prilagoditve;

ker je treba predvideti ponovni pregled te direktive v treh letih od dneva začetka njene veljavnosti zaradi pridobljenih izkušenj pri njenem izvajanju, novih dogajanj na finančnih trgih in dela upravnih organov v mednarodnih krogih; ker naj bi pregled vključeval tudi možne preglede seznama področij, ki so lahko predmet tehničnih prilagoditev;

ker sta ta direktiva in Direktiva 93/22/EGS o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev med seboj tesno povezani, da bi to, če bi začeli veljati na različna dneva, lahko pripeljalo do izkrivljanja konkurence,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Države članice zahteve iz te direktive uporabljajo za investicijske družbe in kreditne institucije, opredeljene v členu 2.

2. Država članica lahko investicijskim družbam in kreditnim institucijam, ki jih je pooblastila, naloži dodatne ali strožje zahteve.

OPREDELITVE

Člen 2

V tej direktivi:

1. kreditne institucije pomenijo vse institucije, ki ustrezajo opredelitvi iz prve alinee člena 1 Prve direktive Sveta (77/780/EGS) z dne 12. decembra 1977 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, [10] za katere veljajo zahteve iz Direktive 89/647/EGS;

2. investicijske družbe pomenijo vse institucije, ki ustrezajo opredelitvi iz točke 2 člena 1 Direktive 93/22/EGS, za katere veljajo zahteve, določene z isto direktivo, z izjemo:

- kreditnih institucij,

- lokalnih družb opredeljenih pod številko 20, in

- družb, ki zgolj sprejemajo in posredujejo naročila investitorjev, brez posedovanja denarja ali vrednostnih papirjev strank, in ki zaradi tega ne morejo stopiti v dolžniško razmerje s svojimi strankami;

3. institucije pomenijo kreditne institucije in investicijske družbe;

4. priznane investicijske družbe tretje države pomenijo družbe, ki bi, če bi bile ustanovljene znotraj Skupnosti, spadale v okvir opredelitve investicijske družbe opredeljene pod številko 2, ki so pooblaščene v tretji državi in za katere veljajo pravila, ki so pred pristojnimi organi vsaj tako stroga kot tista, določena v tej direktivi;

5. finančni instrumenti pomenijo instrumente iz oddelka B Priloge k Direktivi 93/22/EGS;

6. postavke trgovanja institucije so sestavljene iz:

(a) položajev v finančnih instrumentih in na borznem blagu, ki jih ima institucija zaradi ponovne prodaje in/ali ki jih je institucija pridobila z namenom ustvarjanja zaslužka v kratkem roku na račun dejanskih in/ali pričakovanih razlik med njihovo prodajno in nakupno ceno, ali na račun drugih sprememb cene ali obrestne mere in položajev v finančnih instrumentih in na borznem blagu, iz naslova simultane prodaje oziroma nakupa na lastni račun, ali pozicij, za namen varovanja pred tveganji drugih postavk trgovanja;

(b) izpostavljenosti, ki izvirajo iz neporavnanih terjatev iz poslov trgovanja, brezplačnih izročitev in OTC izvedenih finančnih instrumentov iz odstavkov 1, 2, 3 in 5 Priloge II, izpostavljenosti iz sklenjenih pogodb o prodaji in povratnem odkupu ter o posoji vrednostnih papirjev vključenih v postavke trgovanja opredeljene v (a) iz odstavka 4 Priloge II, tistih izpostavljenosti iz sklenjenih pogodb o odkupu in povratni prodaji vrednostnih papirjev ter o izposoji vrednostnih papirjev iz istega odstavka, če to odobrijo pristojni organi, in ki ustrezajo pogojem (i), (ii), (iii) in (v) ali pogojema (iv) in (v), kot sledi:

(i) dnevno prevrednotenje izpostavljenosti glede na tekoče tržne cene skladno s postopki iz Priloge II;

(ii) zavarovanje se prilagaja večjim spremembam vrednosti vrednostnih papirjev, ki so vključeni v pogodbo ali transakcijo, v skladu s pravilom, ki je sprejemljivo za pristojne organe;

(iii) pogodba ali transakcija zagotavlja avtomatično in takojšnje pobotanje terjatev institucije s terjatvami nasprotne stranke v primeru stečaja slednje;

(iv) pogodba ali transakcija je medpodročna;

(v) takšne pogodbe ali transakcije so predmet sprejete in ustrezne uporabe in navidezne transakcije, zlasti tiste, ki niso kratkoročne narave, se izključijo; in

(c) drugih izpostavljenosti institucije, ki izvirajo iz nadomestil, provizij, obresti, dividend in kritij iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranem trgu (borzi) in ki so neposredno povezane s postavkami trgovanja iz odstavka 6 Priloge II.

Posebne postavke se vključijo ali izključijo iz postavk trgovanja v skladu z objektivnimi postopki, ki po potrebi vključujejo računovodske standarde v zadevni instituciji, pri čemer so takšni postopki in njihovo dosledno izvajanje predmet revizije s strani pristojnih organov;

7. matično podjetje, hčerinsko podjetje in finančna institucija so opredeljeni v skladu s členom 1 Direktive 92/30/EGS;

8. finančni holding pomeni finančno institucijo, katere hčerinska podjetja so izključno ali pretežno kreditne institucije, investicijske družbe ali druge finančne institucije, od katerih je najmanj ena kreditna institucija ali investicijska družba;

9. uteži za tehtanje tveganj pomenijo stopnje kreditnega tveganja, ki velja za ustrezne nasprotne stranke v skladu z Direktivo 89/647/EGS. Vendar pa se za sredstva, sestavljena iz terjatev do in drugih izpostavljenosti do investicijskih družb ali priznanih investicijskih družb tretjih držav ter kreditna tveganja iz poslovanja priznanih klirinških družb in borz, dodeli ista utež, kot je dodeljena, če je ustrezna nasprotna stranka kreditna institucija;

10. izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC izvedeni finančni instrumenti) pomenijo izvedene finančne instrumente na obrestno mero in zunajbilančne izvedene finančne instrumente na tujo valuto iz Priloge II k Direktivi 89/647/EGS in zunajbilančne pogodbe, ki se nanašajo na delnice in drugo lastniško premoženje, pod pogojem, da se z njimi ne trguje na priznanih borzah, kjer bi bili predmet dnevnega obračuna in plačevanja kritij, in v primeru izvedenih finančnih instrumentov na tujo valuto, da ima vsak tak instrument izvirno zapadlost več kot 14 koledarskih dni;

11. organizirani trg pomeni trg, ki ustreza opredelitvi iz člena 1(13) Direktive 93/22/EGS;

12. postavke kvalificiranih izdajateljev pomenijo dolge in kratke položaje v sredstvih iz člena 6(1)(b) Direktive 89/647/EGS in dolžniških finančnih instrumentih, ki so jih izdale investicijske družbe ali priznane investicijske družbe tretje države. Pomenijo tudi dolge in kratke položaje v dolžniških instrumentih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: prvič, takšni instrumenti morajo kotirati na vsaj enem urejenem trgu v državi članici ali na borzi v tretji državi, pod pogojem, da je borza priznana s strani pristojnih organov države članice; in drugič, da obe veljata za dovolj likvidni in da sta zaradi plačilne sposobnosti izdajatelja predmet stopnje stečajnega tveganja, ki je primerljiva z ali nižja od tiste, ki velja za sredstva iz člena 6(1)(b) Direktive 89/647/EGS; način ocenjevanja finančnih instrumentov je predmet nadzora pristojnih organov, ki ovržejo presojo institucije, če menijo, da so zadevni finančni instrumenti predmet previsoke stopnje stečajnega tveganja, da bi bili postavke kvalificiranih izdajateljev.

Ne glede na zgoraj navedeno in do nadaljnje uskladitve imajo pristojni organi pooblastilo, da med postavke kvalificiranih izdajateljev prištevajo instrumente, ki so dovolj likvidni in ki so zaradi plačilne sposobnosti izdajatelja predmet stečajnega tveganja, ki je primerljivo ali nižje od stečajnega tveganja sredstev iz člena 6(1)(b) Direktive 89/647/EGS. Stečajno tveganje, ki je povezano s takšnimi instrumenti, sta na takšnem nivoju morali oceniti vsaj dve agenciji za ocenjevanje kreditne sposobnosti, priznani s strani pristojnih organov, ali vsaj ena takšna agencija, v kolikor jih ocena katere koli druge agencije za ocenjevanje kreditne sposobnosti ne uvrsti pod takšno raven.

Pristojni organi lahko pogoj iz predhodnega stavka opustijo, če ga, na primer, zaradi značilnosti trga, izdajatelja, izdaje ali določenih kombinacij teh značilnosti ocenijo kot neustreznega.

Nadalje pristojni organi od institucij zahtevajo, da za instrumente, ki kažejo posebno tveganje zaradi nezadostne plačilne sposobnosti izdajalca ali likvidnosti, uporabijo najvišjo utež iz Tabele 1 odstavka 14 Priloge I.

Pristojni organi vsake države članice redno predložijo Svetu in Komisiji informacije o načinih ocenjevanja postavk kvalificiranih izdajateljev, zlasti načinov, uporabljenih za ocenitev stopnje likvidnosti izdaje in plačilne sposobnosti izdajatelja;

13. postavke brez posebnih tveganj pomenijo dolge in kratke izpostavljenosti v sredstvih iz člena 6(1)(a) Direktive 89/647/EGS in tiste, za katere je bila dodeljena utež 0 % iz člena 7 iste direktive;

14. zamenljivi vrednostni papir pomeni vrednostni papir, ki se lahko po izbiri imetnika zamenja za drugi vrednostni papir, ponavadi delnico izdajatelja;

15. nakupni bon pomeni finančni instrument, ki daje imetniku pravico do nakupa določenega števila navadnih delnic ali obveznic po vnaprej določeni ceni do dneva zapadlosti nakupnega bona. Lahko se poravnajo z izročitvijo samih vrednostnih papirjev ali njihovo protivrednostjo v denarju;

16. kritni nakupni bon pomeni finančni instrument, ki ga izda oseba, ki ni izdala osnovnega instrumenta in ki daje imetniku pravico do nakupa določenega števila navadnih delnic ali obveznic po vnaprej določeni ceni, ali pravico, da si zagotovi dobiček ali se izogne izgubi glede na nihanje indeksa v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom iz oddelka B Priloge k Direktivi 93/22/EGS do dneva zapadlosti nakupnega bona;

17. pogodba o prodaji in povratnem odkupu in pogodba o odkupu in povratni prodaji pomenita vsako pogodbo, s katero institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali zajamčene pravice, ki se nanašajo na lastništvo vrednostnih papirjev, če je to jamstvo izdano s strani priznane borze s pravicami do vrednostnih papirjev in dogovor ne dopušča instituciji, da bi prenesla ali zastavila določeni vrednostni papir več kot eni nasprotni stranki hkrati, pod obvezo, da jih ponovno odkupi (ali nadomestne vrednostne papirje enakega opisa) po določeni ceni na določen dan v prihodnosti, ali ki bo določen, s strani prenosnika, pri čemer gre v primeru institucije, ki prodaja vrednostne papirje za pogodbo o prodaji in povratnem nakupu, in v primeru institucije, ki kupuje vrednostne papirje, za pogodbo o odkupu in povratni prodaji.

Pogodba o odkupu in povratni prodaji se obravnava kot medpodročna transakcija, če za nasprotno stranko velja usklajen nadzor na ravni Skupnosti ali če kreditna institucija spada v Cono A, kot določa Direktiva 89/647/EGS ali če je investicijsko podjetja iz tretje države priznano ali če je sporazum sklenjen s priznano klirinško družbo ali borzo;

18. posoja vrednostnih papirjev in izposoja vrednostnih papirjev pomenita transakciji, pri katerih institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ob pridobitvi ustreznega zavarovanja, in kjer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje na dogovorjeni dan v prihodnosti ali na zahtevo prenosnika, pri čemer gre za posojo vrednostnih papirjev v primeru institucije, ki prenese vrednostne papirje, in izposojo vrednostnih papirjev v primeru institucije, na katero se slednji prenesejo.

Izposojo vrednostnih papirjev se šteje za medpodročno transakcijo, če za nasprotno stranko velja usklajen nadzor na ravni Skupnosti ali če kreditna institucija spada v Cono A, kot določa Direktive 89/647/EGS ali če je investicijsko podjetje tretje države priznano ali če je transakcija sklenjena s priznano klirinško družbo ali borzo;

19. klirinški član pomeni člana borze ali klirinške družbe, ki je v neposrednem pogodbenem odnosu z osrednjo nasprotno stranko (tržni garant); neklirinški člani morajo poslovati prek klirinškega člana;

20. lokalna družba pomeni družbo, ki posluje zgolj na lasten račun s finančnimi terminskimi pogodbami ali opcijami na borzi, ali za račun drugih članov iste borze ali katerim določa ceno in za katero jamči klirinški član iste borze. Odgovornost za zagotavljanje izvajanja sklenjenih pogodb takšne družbe mora prevzeti klirinški član iste borze, in takšne pogodbe se morajo upoštevati pri izračunavanju skupnih kapitalskih zahtev klirinškega člana, samo če so pozicije lokalne družbe v celoti ločene od pozicij klirinškega člana;

21. delta pomeni pričakovano spremembo cene opcije kot dela majhne spremembe cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerega se opcija nanaša;

22. za namene odstavka 4 Priloge I dolgi položaj pomeni položaj, v kateri je institucija fiksirala obrestno mero, ki jo bo prejela enkrat v prihodnosti, in kratki položaj pomeni položaj, v kateri je fiksirala obrestno mero, ki jo bo enkrat v prihodnosti plačala;

23. lastna sredstva pomenijo lastna sredstva, opredeljena v Direktivi 89/299/EGS. Ta opredelitev se lahko v posebnih okoliščinah iz Priloge V spremeni;

24. ustanovitveni kapital pomeni postavki 1 in 2 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS;

25. prvotna lastna sredstva pomenijo vsoto postavk 1, 2 in 4, od katere odštejemo vsoto postavk 9, 10 in 11 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS;

26. kapital pomeni lastna sredstva;

27. modificirano trajanje se izračuna z uporabo formule iz odstavka 2 Priloge I.

USTANOVITVENI KAPITAL

Člen 3

1. Investicijske družbe, ki upravljajo z denarjem strank in/ali vrednostnimi papirji in ki ponujajo eno ali več izmed naslednjih storitev, imajo ustanovitveni kapital v višini 125000 ekujev:

- sprejemanje in prenos naročil vlagateljev za finančne instrumente,

- izvedba naročil vlagateljev za finančne instrumente,

- upravljanje posameznih portfeljev naložb v finančnih instrumentih,

pod pogojem, da se ne ukvarjajo s finančnimi instrumenti za lasten račun ali prevzemajo izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa.

Posedovanje položajev, ki ne izhajajo iz postavk poslovanja, v finančnih instrumentih za namen investiranja lastnih sredstev se ne šteje za opravljanje storitev iz odstavka 1 ali storitev iz odstavka 2.

Pristojni organi lahko investicijski družbi, ki izvaja naročila investitorjev za finančne instrumente, dovolijo, da ima takšne instrumente na lasten račun, če:

- takšni položaji nastanejo zgolj kot posledica neuspeha družbe, da popolnoma natančno izpolni naročila investitorjev,

- je skupna tržna vrednost vseh takšnih položajev predmet praga, ki znaša 15 % ustanovitvenega kapitala družbe,

- družba izpolnjuje zahteve iz členov 4 in 5, in

- so takšni položaji po naravi naključni in začasni ter strogo omejeni na čas, ki je potreben za izvedbo transakcije.

2. Države članice lahko znižajo znesek iz odstavka 1 na 50000 ekujev, če družba ni pooblaščena za upravljanje z denarjem ali vrednostnimi papirji strank, za opravljanje storitev na lasten račun ali izvedbo izdaje vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa.

3. Vse druge investicijske družbe imajo ustanovitveni kapital v višini 730000 ekujev.

4. Družbe iz druge in tretje alinee člena 2(2) imajo ustanovitveni kapital v višini 50000 ekujev, če uveljavljajo pravico ustanavljanja ali svobodo opravljanja storitev iz členov 14 ali 15 Direktive 93/22/EGS.

5. Ne glede na odstavke 1 do 4 države članice lahko še naprej izdajajo pooblastila investicijskim družbam in družbam iz odstavka 4, ki so obstajala pred začetkom veljavnosti te direktive, in katerih lastna sredstva so manjša od nivoja ustanovitvenega kapitala, ki je zanje določen v odstavkih 1 do 4. Lastna sredstva takšnih družb ne smejo pasti pod najvišjo referenčno stopnjo, izračunano po dnevu uradnega obvestila o tej direktivi. Referenčna stopnja je povprečna dnevna stopnja lastnih sredstev, izračunana za obdobje šestih mesecev pred dnem izračuna. Referenčna stopnja se izračuna vsakih šest mesecev za ustrezno predhodno obdobje.

6. Če nadzor družbe iz odstavka 5 prevzame fizična ali pravna oseba, ki ni oseba, ki jo je predhodno nadzorovala, morajo lastna sredstva te družbe doseči najmanj stopnjo, ki je zanjo določena v odstavkih 1 do 4, razen v naslednjih razmerah:

(i) v primeru prvega prenosa z dedovanjem po uporabi te direktive z odobritvijo pristojnih organov za največ 10 let po tem prenosu;

(ii) v primeru spremembe sestave partnerstva, če vsaj eden od družbenikov na dan začetka veljavnosti te direktive ostaja v partnerstvu, za največ 10 let po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

7. V nekaterih posebnih okoliščinah in ob soglasju pristojnih organov v primeru združitve dveh ali več investicijskih družb in/ali družb iz odstavka 4 pa ni potrebno, da lastna sredstva družbe, nastale z združitvijo, dosežejo stopnjo iz odstavkov 1 do 4. Vendar pa v vsakem obdobju, v katerem niso bile dosežene stopnje iz odstavkov 1 do 4, lastna sredstva nove družbe ne smejo pasti pod skupna lastna sredstva združenih družb ob njihovi združitvi.

8. Lastna sredstva investicijskih družb in družb iz odstavka 4 ne smejo pasti pod stopnjo iz odstavkov 1 do 5 in 7. Če pa se to zgodi, lahko pristojni organi, kjer to opravičujejo okoliščine, takšnim družbam odobrijo omejeno obdobje, da popravijo nastale razmere ali prenehajo opravljati svoje dejavnosti.

REZERVACIJE ZA TVEGANJA

Člen 4

1. Pristojni organi zahtevajo, da institucije oblikujejo lastna sredstva, ki so vedno višja od ali enaka vsoti:

(i) kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s prilogami I, II in VI, za posle trgovanja;

(ii) kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s Prilogo III, za vse dejavnosti poslovanja;

(iii) kapitalskih zahtev iz Direktive 89/647/EGS za vse poslovanje, ki izključuje tako posle trgovanja kot tudi nelikvidna sredstva, če so odšteta od lastnih sredstev v skladu z odstavkom 2(d) Priloge V;

(iv) kapitalskih zahtev iz odstavka 2.

Ne glede na znesek kapitalske zahteve od (i) do (iv), zahteva za lastna sredstva investicijske družbe ni nikoli nižja od zneska iz Priloge IV.

2. Pristojni organi zahtevajo, da institucije krijejo tveganja iz poslovanja izven področja uporabe tako te direktive kot tudi Direktive 89/647/EGS in za katera velja, da so podobna tveganjem iz teh direktiv z ustreznimi lastnimi sredstvi.

3. Če lastna sredstva institucije padejo pod zahtevo za lastna sredstva iz odstavka 1, pristojni organi zagotovijo, da zadevna institucija sprejme potrebne ukrepe za čimprejšnje popravilo nastale situacije.

4. Pristojni organi zahtevajo, da institucije vzpostavijo sisteme za spremljanje in nadzor tveganja spremembe obrestne mere celotnega poslovanja, te sisteme pregledajo pristojni organi.

5. Pristojni organi zahtevajo, da institucije izpolnijo zahtevo za uporabo sistemov, s katerimi lahko kadarkoli izračunajo njihova finančna stanja z zadostno natančnostjo.

6. Ne glede na odstavek 1 lahko pristojni organi dovolijo, da institucije izračunajo kapitalske zahteve za posle trgovanja v skladu z Direktivo 89/647/EGS namesto v skladu s prilogama I in II k tej direktivi, če:

(i) posli trgovanja takšnih institucij običajno ne presegajo 5 % njihovega celotnega poslovanja;

(ii) njihov skupni položaj iz postavk trgovanja običajno ne presega 15 milijonov ekujev; in

(iii) posli trgovanja takšnih institucij nikoli ne presežejo 6 % njihovega celotnega poslovanja in njihov skupni položaj iz postavk trgovanja nikoli ne presega 20 milijonov ekujev.

7. Pri izračunu deleža, ki ga posli trgovanja predstavljajo v celotnem poslovanju kot v odstavku 6(i) in (iii), se lahko pristojni organi sklicujejo ali na obseg kombiniranega bilančnega in zunajbilančnega poslovanja, izkaz uspeha ali lastna sredstva institucije ali pa na kombinacijo teh meril. Pri ocenjevanju obsega bilančnega in zunajbilančnega poslovanja se dolžniški vrednostni papirji zajemajo po njihovih tržnih cenah ali vrednostih njihovih glavnic, lastniški vrednostni papirji po njihovih tržnih cenah in izvedeni finančni instrumenti glede na nominalne ali tržne vrednosti njihovih osnovnih instrumentov. Dolgi in kratki položaji se seštejejo ne glede na njihov predznak.

8. V primeru, da institucija dlje časa presega enega od pragov ali oba praga iz odstavka 6(i) in (ii) ali enega od pragov ali oba praga iz odstavka 6(iii), se od nje zahteva, da izpolni zahteve iz člena 4(1)(i) namesto zahtev Direktive 89/647/EGS glede poslov trgovanja in obvesti pristojni organ.

SPREMLJANJE IN NADZOR VELIKIH IZPOSTAVLJENOSTI

Člen 5

1. Institucije spremljajo in nadzorujejo velike izpostavljenosti v skladu z Direktivo 92/121/EGS.

2. Ne glede na odstavek 1 institucije, ki računajo kapitalske zahteve za posle trgovanja v skladu s prilogama I in II, spremljajo in nadzorujejo svoje velike izpostavljenosti v skladu z Direktivo 92/121/EGS ob upoštevanju sprememb in dopolnitev iz Priloge VI k tej direktivi.

VREDNOTENJE POZICIJ ZA NAMENE POROČANJA

Člen 6

1. Institucije postavke trgovanja vrednotijo dnevno po tekočih tržnih cenah, razen če za njih velja člen 4(6).

2. V odsotnosti lahko dostopnih tržnih cen, na primer v primeru trgovanja z novimi izdajami na primarnih trgih, lahko pristojni organi opustijo zahtevo iz odstavka 1 in zahtevajo, da institucije uporabijo alternativne metode vrednotenja, pod pogojem, da te metode temeljijo na načelu previdnosti in so bile odobrene s strani pristojnih organov.

KONSOLIDIRANI NADZOR

Člen 7

Splošna načela

1. Kapitalske zahteve iz členov 4 in 5 za institucije, ki niso ne matična ne hčerinska podjetja, se uporabljajo za vsako institucijo posebej.

2. Zahteve iz členov 4 in 5 za:

- vsako institucijo, ki ima kot hčerinsko podjetje kreditno institucijo v smislu Direktive 92/30/EGS, investicijsko podjetje ali drugo finančno institucijo, ali je v takšnem gospodarskem subjektu soudeležena, in

- vsako institucijo, katere matično podjetje je finančni holding

se uporabljajo na konsolidirani osnovi v skladu z metodami iz zgoraj navedene direktive in odstavkov 7 do 14 tega člena.

3. Če skupina iz odstavka 2 ne vključuje kreditne institucije, se uporabi Direktiva 92/30/EGS v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

- finančni holding pomeni finančno institucijo, katere hčerinska podjetja so izključno ali pretežno investicijske družbe ali druge finančne institucije in od katerih je vsaj ena investicijska družba,

- mešani holding pomeni matično podjetje, ki ni finančni holding ali investicijska družba in katerega hčerinska podjetja vključujejo vsaj eno investicijsko družbo,

- pristojni organi pomenijo nacionalne organe, ki so z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščeni za nadzorovanje investicijskih družb,

- vsako sklicevanje na kreditne institucije se nadomesti s sklicevanjem na investicijske družbe,

- drugi pododstavek člena 3(5) Direktive 92/30/EGS se ne uporablja,

- v členih 4(1) in (2) in 7(5) Direktive 92/30/EGS se vsako sklicevanje na Direktivo 77/780/EGS nadomesti s sklicevanjem na Direktivo 93/22/EGS,

- za namene členov 3(9) in 8(3) Direktive 92/30/EGS se sklicevanje na Svetovalni odbor za bančništvo nadomesti s sklicevanji na Svet in Komisijo,

- prvi stavek člena 7(4) Direktive 92/30/EGS se nadomesti z naslednjim:

"Če investicijska družba, finančni holding ali mešani holding nadzoruje eno ali več hčerinskih podjetij, ki so zavarovalne družbe, pristojni organi in organi, pooblaščeni za izvajanje naloge nadzorovanja zavarovalnih družb, tesno sodelujejo."

4. Pristojni organi, ki imajo nalogo, da nadzorujejo skupine iz odstavka 3 na konsolidirani osnovi, lahko do nadaljnje uskladitve nadzora takšnih skupin na konsolidirani osnovi in če to opravičujejo okoliščine, oprostijo te obveznosti, pod pogojem, da vsaka investicijska družba v takšni skupini:

(i) uporablja opredelitev lastnih sredstev iz odstavka 9 Priloge V;

(ii) izpolnjuje zahteve iz členov 4 in 5 na posamezni osnovi;

(iii) vzpostavi sisteme za spremljanje in nadzor virov kapitala in financiranja vseh preostalih finančnih institucij skupine.

5. Pristojni organi zahtevajo, da jih investicijske družbe v skupini, kateri je bila priznana oprostitev obveznosti iz odstavka 4, obvestijo o vseh tveganjih, vključno s tistimi, ki so povezani s sestavo in viri njihovega kapitala in financiranja, ki bi lahko oslabili njihove finančne položaje. Če pristojni organi nato ocenijo, da finančni položaji teh investicijskih družb niso ustrezno zaščiteni, od njih zahtevajo, da sprejmejo ukrepe, ki po potrebi vključujejo tudi omejitve prenosa kapitala od teh družb na subjekte skupine.

6. Če pristojni organi izvzamejo celotno skupino, vključno s podjetji, ki se ne nahajajo na ozemlju države članice od obveznosti nadzora na konsolidirani osnovi iz odstavka 4, sprejmejo druge ustrezne ukrepe za spremljanje tveganj oziroma velikih izpostavljenosti.

7. Države članice lahko izvzamejo od uporabe zahtev iz členov 4 in 5 na posamezni ali subkonsolidirani osnovi, tisto institucijo, ki je kot matično podjetje predmet konsolidiranega nadzora, in vsako hčerinsko podjetje takšne institucije, ki si mora pridobiti njihovo dovoljenje in je vključeno v konsolidiran nadzor institucije, ki je njegovo matično podjetje.

Ista pravica do izvzetja od obveznosti se prizna, če je matično podjetje finančni holding s sedežem v isti državi članici kot institucija pod pogojem, da je predmet enakega nadzora kot tistega, ki se izvaja nad kreditnimi institucijami in investicijskimi družbami, zlasti zahtev iz členov 4 in 5.

Če se uveljavlja pravica do izvzetja od obveznosti, morajo biti v obeh primerih sprejeti ukrepi, s katerimi se zagotovi zadovoljiva dodelitev lastnih sredstev v skupini.

8. Če je bila pooblaščena institucija, katere matično podjetje je institucija, in ki se nahaja v drugi državi članici, pristojni organi, ki so izdali to dovoljenje, za institucijo uporabljajo pravila iz členov 4 in 5 na posamezni ali, po potrebi, subkonsolidirani osnovi.

9. Pristojni organi, ki so odgovorni za izdajo dovoljenj hčerinskim podjetjem matičnega podjetja, ki je institucija, lahko na podlagi dvostranskega sporazuma ne glede na odstavek 8 prenesejo svoje odgovornosti za nadzor kapitalske ustreznosti in velikih izpostavljenosti hčerinskega podjetja na pristojne organe, ki so matičnemu podjetju izdale dovoljenje in ga nadzorujejo. Komisija mora biti obveščena o obstoju in vsebini takšnih sporazumov. Komisija posreduje te podatke pristojnim organom drugih držav članic, Svetovalnemu odboru za bančništvo in Svetu, razen v primeru skupin iz odstavka 3.

Izračunavanje konsolidiranih zahtev

10. Če se pravica do izvzetja od obveznosti iz odstavkov 7 in 9 ne uveljavlja, lahko pristojni organi za namen izračunavanja kapitalskih zahtev iz Priloge I in izpostavljenosti do strank iz Priloge VI na konsolidirani osnovi dovolijo, da se neto položaji postavk trgovanja ene institucije pobotajo s položaji postavk trgovanja druge institucije v skladu s pravili iz Priloge I oziroma Priloge VI.

Poleg tega lahko dovolijo, da se pozicije v tuji valuti, ki so predmet Priloge III, v eni instituciji pobotajo s pozicijami v tuji valuti, ki so predmet Priloge III, v drugi instituciji, skladno z pravili iz Priloge III.

11. Pristojni organi lahko tudi dovolijo pobotanje postavk trgovanja in pozicij v tuji valuti, podjetij, ki se nahajajo v tretjih državah, če so bili hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

(i) ta podjetja so bila pooblaščena v tretjih državah in bodisi ustrezajo opredelitvi kreditnih institucij iz prve alinee člena 1 Direktive 77/780/EGS bodisi so priznana investicijske družbe tretje države;

(ii) takšna podjetja na posamezni osnovi ustrezajo predpisom kapitalske ustreznosti, enakim predpisom iz te direktive;

(iii) v državah ne obstajajo nobeni predpisi, ki bi lahko znatno vplivali na prenos sredstev znotraj skupine.

12. Pristojni organi lahko dovolijo v odstavku 10 predvideno pobotanje med institucijami znotraj skupine, ki so bile pooblaščene v državi članici, pod pogojem, da:

(i) znotraj skupine obstaja zadovoljiva dodelitev kapitala;

(ii) uredbeni, pravni ali pogodbeni okvir, znotraj katerega delujejo, zagotavlja vzajemno finančno podporo znotraj skupine.

13. Nadalje lahko pristojni organi dovolijo pobotanje iz odstavka 10, med institucijami znotraj skupine, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 12, in katero koli institucijo, vključeno v isto skupino, ki je bila pooblaščena v drugi državi članici, pod pogojem, da mora ta institucija izpolniti kapitalske zahteve iz členov 4 in 5 na posamezni osnovi.

Opredelitev konsolidiranih lastnih sredstev

14. Pri izračunu lastnih sredstev na konsolidirani osnovi se uporablja člen 5 Direktive 89/299/EGS.

15. Pristojni organi, odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, lahko priznajo veljavnost posebnih opredelitev lastnih sredstev, ki se uporabljajo za zadevne institucije v skladu s Prilogo V pri izračunu njihovih konsolidiranih lastnih sredstev.

DOLŽNOST POROČANJA

Člen 8

1. Države članice zahtevajo, da investicijske družbe in kreditne institucije pristojnim organom svojih matičnih držav članic predložijo vse potrebne podatke za presojo njihove skladnosti s pravili, sprejetimi v skladu s to direktivo. Države članice tudi zagotovijo, da mehanizmi notranjega nadzora in upravni ter računovodski postopki institucij kadarkoli omogočajo preverjanje njihove skladnosti s pravili.

2. Investicijske družbe morajo pristojnim organom poročati na način, ki ga določijo pristojni organi, vsaj enkrat mesečno v primeru družb iz člena 3(3), vsaj enkrat vsake tri mesece v primeru družb iz člena 3(1) in vsaj enkrat vsakih šest mesecev v primeru družb iz člena 3(2).

3. Ne glede na odstavek 2 morajo investicijske družbe iz člena 3(1) in (3) priskrbeti podatke na konsolidirani ali subkonsolidirani osnovi samo enkrat vsakih šest mesecev.

4. Kreditne institucije morajo poročati na način, ki ga določijo pristojni organi tako pogosto, kakor to določa Direktiva 89/647/EGS.

5. Pristojni organi od institucij zahtevajo, da jim takoj poročajo o vsakem primeru, če njihove nasprotne stranke v pogodbah o prodaji in povratnem odkupu in pogodbah o odkupu in povratni prodaji ali v transakcijah posoje vrednostnih papirjev in izposoje vrednostnih papirjev ne izpolnijo svojih obveznosti. Komisija Svetu poroča v takšnih primerih in njihovih učinkih na obravnavo takšnih pogodb in transakcij iz te direktive najkasneje tri leta po dnevu iz člena 12. Takšna poročila tudi opisujejo način, na katerega institucije izpolnjujejo tiste pogoje (i) do (v) iz člena 2(6), ki se uporabljajo zanje, zlasti pogoja iz točke (v). Nadalje poročila navajajo podrobnosti o katerih koli spremembah v relativnem obsegu običajne posoje institucije in njihove posoje prek pogodb o odkupu in povratni prodaji ter transakcij izposoje vrednostnih papirjev. Če Komisija na podlagi tega poročila in ostalih podatkov ugotovi, da so potrebni dodatni varovalni ukrepi za preprečevanje zlorab, poda ustrezne predloge.

PRISTOJNI ORGANI

Člen 9

1. Države članice določijo organe, ki bodo opravljali dolžnosti iz te direktive. Države članice o tem obvestijo Komisijo in navedejo vse razporeditve dolžnosti.

2. Organi iz odstavka 1 morajo biti državni organi ali telesa, ki jih nacionalni predpisi ali državni organi uradno priznavajo za del delujočega nadzornega sistema v državi članici.

3. Organom se morajo podeliti vsa pooblastila, ki so potrebna za izvajanje nalog, zlasti pooblastilo za nadzorovanje sestave postavk trgovanja.

4. Pristojni organi različnih držav članic tesno sodelujejo pri opravljanju dolžnosti iz te direktive, zlasti kadar se investicijske storitve zagotavljajo na osnovi storitev ali z ustanovitvijo podružnic v eni ali več državah članicah. Pristojni organi si na zahtevo medsebojno posredujejo vse informacije, ki bi lahko olajšale nadzor kapitalske ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij, zlasti preverjanje upoštevanja predpisov, opredeljenih v tej direktivi. Za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ki je v zvezi z investicijskimi družbami predvidena v tej direktivi, velja obveznost varovanja poslovnih skrivnosti iz člena 25 Direktive 93/22/EGS, in za kreditne institucije velja obveznost iz člena 12 Direktive 77/780/EGS, kakor jo spreminja Direktiva 89/646/EGS.

Člen 10

Do sprejetja naslednje direktive o določbah za prilagoditev te direktive s tehničnim napredkom na spodaj navedenih področjih, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino in v skladu z Odločbo 87/373/EGS sprejme potrebne prilagoditve kot sledi:

- pojasnitev opredelitev iz člena 2 za zagotovitev enotne uporabe te direktive v Skupnosti,

- pojasnitev opredelitev iz člena 2 za upoštevanje dogajanja na finančnih trgih,

- preoblikovanje zneskov ustanovitvenega kapitala iz člena 3 in zneskov iz člena 4(6) za upoštevanje dogajanja na gospodarskem in monetarnem področju,

- uskladitev terminologije in določitev opredelitev v skladu s poznejšimi pravnimi akti o institucijah in povezanih zadevah.

PREHODNE DOLOČBE

Člen 11

1. Države članice lahko pooblastijo investicijske družbe iz člena 30(1) Direktive 93/22/EGS, katerih lastna sredstva so z dnem začetka uporabljanja te direktive manjša od stopenj iz členov 3(1) do (3) te direktive. Vendarle morajo potem lastna sredstva takšnih investicijskih družb izpolniti pogoje iz členov 3(5) do (8) te direktive.

2. Ne glede na odstavek 14 Priloge I lahko države članice določijo zahtevo za posebna tveganja za obveznice z dodeljeno utežjo 10 % iz člena 11(2) Direktive 89/647/EGS, ki je enaka polovici zahteve za posebna tveganja za postavke kvalificiranih izdajateljev z enako preostalo dospelostjo kot takšna obveznica.

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do dne določenega v odstavku 2 člena 31 Direktive 93/22/EGS. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo temeljne določbe nacionalnih predpisov sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Komisija čim prej predloži Svetu predloge za kapitalske zahteve v zvezi s trgovanjem z borznim blagom, izvedenimi finančnimi instrumenti na borzno blago in enotami kolektivnih naložbenih podjemov.

Najkasneje šest mesecev pred začetkom uporabljanja te direktive Svet odloči o predlogih Komisije.

KLAVZULA O PREVERJANJU

Člen 14

V treh letih od dne iz člena 12 Svet na predlog Komisije preuči in po potrebi preveri to direktivo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri njenem izvajanju, ob upoštevanju tržnih novosti in zlasti dogajanja v mednarodnih krogih upravnih organov.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. marca 1993

Za Svet

Predsednik

M. Jelved

[1] UL C 152, 21.6.1990, str. 6; inUL C 50, 25.2.1992, str. 5.

[2] UL C 326, 16.12.1991, str. 89; inUL C 337, 21.12.1992, str. 114.

[3] UL C 69, 18.3.1991, str. 1.

[4] UL L 141, 11.6.1993, str 27.

[5] UL L 386, 30.12.1989, str. 14. Direktiva, spremenjena z Direktivo 92/30/EGS (UL L 110, 28.4.1992, str. 52).

[6] UL L 29, 5.2.1993, str. 1.

[7] UL L 124, 5.5.1998, str. 16. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 92/30/EGS (UL L 110, 24.9.1992, str. 52).

[8] UL L 110, 28.4.1992, str. 52.

[9] UL L 197,18.7.1987, str. 33.

[10] UL L 322, 17.12.1977, str. 30. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 89/646/EGS (UL L 386, 30.12.1989, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POZICIJSKO TVEGANJE

UVOD

Pobotanje

1. Presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij institucije nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istih lastniških, dolžniških in zamenljivih vrednostnih papirjih in identičnih finančnih terminskih pogodbah (finančni futures), opcijah, nakupnih bonih, kritnih nakupnih bonih je njena neto pozicija v vsakem od teh različnih instrumentov. Pri izračunavanju neto pozicije pristojni organi dovolijo, da se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z odstavki 4 do 7 obravnavajo kot pozicije v osnovnih (ali hipotetičnih) vrednostnih papirjih. Lastni dolžniški instrumenti institucije se pri izračunavanju posebnega tveganja iz odstavka 14 ne upoštevajo.

2. Ne dovoli se nobeno pobotanje med zamenljivim vrednostnim papirjem in nasprotno pozicijo v njegovem osnovnem finančnem instrumentu, razen če pristojni organi izberejo pristop, ki upošteva verjetnost izvršitve zamenjave določenega zamenljivega vrednostnega papirja ali če je izpolnjena kapitalska zahteva za kritje vsakršne izgube, ki bi lahko izhajala iz zamenjave.

3. Vse neto pozicije, ne glede na njihov predznak, je treba vsak dan pred njihovim seštevkom spremeniti v valuto poročanja institucije po tržnem deviznem tečaju pred njegovim agregiranjem

Posebni finančni instrumenti

4. Terminske pogodbe, na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri ("Forward Rate Agreements" - FRA) in pogodbe o terminskem nakupu ali prodaji dolžniških instrumentov se obravnavajo kot kombinacije dolgih in kratkih pozicij. Dolga pozicija terminske pogodbe na obrestno mero se tako obravnava kot kombinacija sposojenega sredstva, ki zapade na dobavni rok terminske pogodbe, in lastnega sredstva, katerega dan zapadlosti je enak dnevu zapadlosti sredstva ali hipotetičnega položaja, na katero se terminska pogodba nanaša. Podobno se prodan dogovor o terminski obrestni meri obravnava kot dolg položaj z dnem zapadlosti, ki je enak dnevu poravnave plus pogodbeno obdobje, in kot kratka pozicija s sovpadajočim dnevom zapadlosti in poravnave. Tako sposojena kot tudi lastna sredstva se vključi v stolpec postavk brez posebnih tveganj Tabele 1 v odstavku 14 za izračun potrebnega kapitala v zvezi s posebnim položajnim tveganjem za terminske pogodbe na obrestno mero in dogovore o terminski obrestni meri. Pogodba o terminskem nakupu dolžniškega instrumenta se obravnava kot kombinacija sposojenega instrumenta, ki zapade na dan dobavnega roka, in dolgo (promptno) pozicijo v samem dolžniškem instrumentu. Sposojeno sredstvo se vključi v stolpec za postavke brez posebnih tveganj Tabele 1 za namene posebnega tveganja, dolžniško sredstvo pa v zanj ustrezni stolpec v isto tabelo. Pristojni organi lahko dovolijo, da je kapitalska zahteva za terminske pogodbe s katerimi se trguje na borzi enaka kritju, ki se zahteva na borzi, če so popolnoma prepričani, da to zagotavlja natančno merilo tveganja iz naslova terminske pogodbe, in da je metoda izračuna kritja istovetna z metodo preostalega dela te priloge.

5. Možnosti na obrestne mere, dolžniška sredstva, lastniška sredstva, delniške indekse, finančne terminske pogodbe, zamenjave in tujo valuto se obravnavajo kot položaji, katerih vrednost je enaka vrednosti osnovnega finančnega sredstva, na katerega se možnost nanaša, pomnoženega s svojo delto za namene te priloge. Slednji položaji se lahko pobotajo z nasprotnimi v istovrstnih osnovnih vrednostnih papirjih ali izvedenih finančnih instrumentih. Uporabljena delta je delta borze, delta, ki jo izračunajo pristojni organi, ali delta, ki jo izračuna institucija sama za OTC opcije ali v primeru, da delta ni na voljo, ob odobritvi pristojnih organov, ki ocenijo, da je institucija uporabila primeren model.

Vendar pa lahko pristojni organi odredijo, da institucije izračunajo svoje delte z uporabo metodologije, ki so jo določili pristojni organi.

Pristojni organi zahtevajo, da se z izjemo delta tveganj zavarujejo vsa tveganja iz naslova opcijskih pogodb. Pristojni organi lahko dovolijo, da je zahteva za izdano opcijo s katero se trguje na borzi, enaka kritju, ki ga zahteva borza, česo popolnoma prepričani, da to kritje zagotavlja natančno merilo z opcijo povezanega tveganja, in da je metoda izračuna kritja istovetna z metodo izračuna, ki je za takšne opcije določena v preostalem delu te priloge. Poleg tega lahko pristojni organi dovolijo, da je zahteva za kupljeno opcijo s katero se trguje na borzi ali OTC opcijo enaka zahtevi za njen osnovni instrument pod pogojem, da nastala zahteva ne presega tržne vrednosti opcije. Zahteva za izdano OTC opcijo se določi glede na njeno osnovno sredstvo.

6. Nakupni boni in kritni nakupni boni se obravnavajo na enak način kot možnosti v skladu z odstavkom 5.

7. Zamenjave se zaradi tveganja spremembe obrestne mere obravnavajo na isti osnovi kot bilančna sredstva. Tako se zamenjava obrestne mere, v skladu s katero institucija prejema spremenljivo obrestno mero in plačuje fiksno obrestno mero, obravnava kot istovetna z dolgim položajem pri sredstvih s spremenljivo obrestno mero, katerega rok zapadlosti sovpada z rokom naslednje določitve obrestne mere, in s kratkim položajem pri instrumentih s fiksno obrestno mero in isto zapadlostjo, kot jo ima zamenjava sama.

8. Vendar pa institucije, ki tržno vrednotijo in upravljajo tveganje spremembe obrestne mere v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz odstavkov 4 do 7 na osnovi diskontiranega denarnega toka, lahko za izračun zgoraj navedenih položajev uporabijo modele občutljivosti in jih lahko uporabijo za vsako obveznico, ki se amortizira v svojem preostalem trajanju in ne z enim končnim odplačilom glavnice. Pristojni organi morajo odobriti tako model kot njegovo uporabo s strani institucije. Ti modeli naj bi ustvarili položaje enako občutljive na spremembe obrestne mere kot osnovni denarni tokovi. Ta občutljivost se mora ocenjevati glede na samostojna gibanja z vzorčnimi merami prek krivulje donosnosti, z vsaj eno točko občutljivosti v vsakem razredu zapadlosti iz Tabele 2 odstavka 18. Položaji se v skladu z določbami iz odstavkov 15 do 30 vključijo v izračun kapitalskih zahtev.

9. Institucije, ki ne uporabljajo modelov iz odstavka 8, lahko namesto tega s soglasjem pristojnih organov obravnavajo kot popolnoma nasprotne vse položaje v izvedenih finančnih sredstvih iz odstavkov 4 do 7, ki izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:

(i) položaji imajo enako vrednost in se glasijo na isto valuto;

(ii) referenčna obrestna mera (za pozicije s spremenljivo obrestno mero) in kuponska obrestna mera (za pozicije s fiksno obrestno mero) sta enaki ali podobni;

(iii) rok do naslednje določitve obrestne mere oziroma za pozicije s fiksno obrestno mero rok do zapadlosti ustreza naslednjim omejitvam:

- omenjeni rok je krajši od enega meseca: isti dan,

- omenjeni rok je med enim mesecem in enim letom: v sedmih dneh,

- omenjeni rok je daljši od enega leta: v 30 dneh.

10. Prenosnik vrednostnih papirjev ali zajamčenih pravic v zvezi z vrednostnimi papirji pri pogodbi o prodaji in povratnem odkupu in posojevalec pri posoji vrednostnih papirjev vključita te vrednostne papirje v izračun svojih kapitalskih zahtev v skladu s to prilogo, če takšni vrednostni papirji izpolnjujejo merila iz člena 2(6)(a).

11. Za položaje v enotah kolektivnih naložbenih podjemov veljajo kapitalske zahteve iz Direktive 89/647/EGS in ne zahteve položajnega tveganja iz te priloge.

Posebna in splošna tveganja

12. Položajno tveganje v zvezi z dolžniškimi ali lastniškimi finančnimi sredstvi (ali izvedenimi dolžniškimi ali lastniškimi finančnimi sredstvi) se za izračun kapitalske zahteve razdeli na dva sestavna dela. Prvi je posebno tveganje – to je tveganje spremembe cene dolžniškega finančnega sredstva zaradi dejavnikov, ki so povezani z njegovim izdajateljem ali, v primeru izvedenega sredstva, z izdajateljem osnovnega sredstva. Drugi del pokriva splošno tveganje – to je tveganje spremembe cene finančnega sredstva zaradi (v primeru dolžniških finančnih sredstev ali izvedenih dolžniških finančnih sredstev) spremembe ravni obrestnih mer ali (v primeru lastniških finančnih sredstev ali izvedenih lastniških finančnih sredstev) gibanj na trgu delnic, ki niso povezana z značilnostmi posameznih vrednostnih papirjev.

DOLŽNIŠKA FINANČNA SREDSTVA

13. Institucija razvrsti svoje neto položaje glede na valuto, na katero se glasijo, in izračuna kapitalsko zahtevo za splošno in posebno tveganje v vsaki valuti posebej.

Posebno tveganje

14. Institucija razvrsti vse neto položaje, izračunane v skladu z odstavkom 1, v ustrezne kategorije v Tabelo 1 glede na preostali čas do zapadlosti in jih nato pomnoži s prikazanimi utežmi. Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija sešteje vse tehtane položaje (ne glede na to, ali so dolge ali kratke).

Tabela 1

Postavke brez posebnih tveganj | Postavke kvalificiranih izdajateljev | Druge postavke |

| do 6 mesecev | od 6 do 24 mesecev | nad 24 mesecev | |

0,00 % | 0,25 % | 1,00 % | 1,60 % | 8,00 % |

Splošno tveganje

(a) Pristop, ki temelji na zapadlosti

15. Postopek za izračun kapitalskih zahtev za splošno tveganje je sestavljen iz dveh osnovnih korakov. Prvič, za izračun zneska kapitala, ki se zahteva za splošno tveganje, se vse položaje tehta glede na zapadlost (kot je obrazloženo v odstavku 16). Drugič, ta zahteva se lahko zniža, če je tehtan položaj postavljena ob nasprotno tehtan položaj v istem razredu zapadlosti. Znižanje te zahteve se dovoli tudi v primeru, če so nasprotno tehtani položaji uvrščene v različne razrede zapadlosti, pri čemer je obseg znižanja odvisen od tega, če sta položaja uvrščena v isto skupino ali ne, in od posameznih skupin, v katere sta uvrščena. Vsega skupaj obstajajo tri skupine razredov zapadlosti.

16. Institucija ustrezno razvrsti vse neto položaje v ustrezne razrede zapadlosti v stolpce 2 ali 3 Tabele 2 iz odstavka 18. Pri sredstvih s fiksno obrestno mero je merilo preostali čas do zapadlosti, pri sredstvih s spremenljivo obrestno mero pa obdobje do naslednje določitve obrestne mere. Institucija tudi razlikuje med dolžniškimi finančnimi sredstvi z nominalno obrestno mero 3 % ali več in dolžniškimi finančnimi sredstvi z nominalno obrestno mero, manjšo od 3 %, in jih na tej podlagi tudi razvrsti v stolpec 2 ali stolpec 3 Tabele 2. Institucija nato vsakega od njih pomnoži z utežjo za razred zapadlosti iz stolpca 4 Tabele 2.

17. Institucija nato izračuna seštevek tehtanih dolgih položajev in vsoto tehtanih kratkih položajev v vsakem razredu zapadlosti. Znesek tehtanih dolgih položajev, ki so izravnani z zneskom tehtanih kratkih položajev v določenem razredu zapadlosti, je izravnan tehtan položaj v tem razredu, medtem ko je preostali dolg ali kratki položaj neizravnana tehtan položaj v istem razredu. Institucija nato izračuna seštevek izravnanih tehtanih položajev v vseh razredih.

18. Institucija nato za izračun neizravnanega tehtanega dolgega položaja za vsako skupino sešteje vsote neizravnanih tehtanih dolgih položajev za razrede vseh skupin Tabele 2. Podobno se za izračun neizravnanega tehtanega kratkega položaja za določeno skupino seštejejo vsote neizravnanih tehtanih kratkih položajev za vsak razred v določeni skupini. Izravnan tehtan položaj določene skupine je tisti del neizravnanega tehtanega dolgega položaja skupine, ki je izravnan z neizravnanim tehtanim kratkim položajem iste skupine. Neizravnan tehtan položaj določene skupine je tisti del neizravnanega tehtanega dolgega ali neizravnanega tehtanega kratkega položaja skupine, ki ne more biti tako izravnan.

Tabela 2

Razred | Skupina | Utež (v %) | Domnevana sprememba obrestne mere (v %) |

obrestna mera 3 % ali več | obrestna mera nižja od 3 % |

(1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Ena | 0 do 1 meseca | 0 do 1 meseca | 0,00 | – |

> 1 do 3 mesecev | > 1 do 3 mesecev | 0,20 | 1,00 |

> 3 do 6 mesecev | > 3 do 6 mesecev | 0,40 | 1,00 |

> 6 do 12 mesecev | > 6 do 12 mesecev | 0,70 | 1,00 |

Dva | > 1 do 2 leti | > 1,0 do 1,9 leta | 1,25 | 0,90 |

> 2 do 3 leta | > 1,9 do 2,8 leta | 1,75 | 0,80 |

> 3 do 4 leta | > 2,8 do 3,6 leta | 2,25 | 0,75 |

Tri | > 4 do 5 let | > 3,6 do 4,3 leta | 2,75 | 0,75 |

> 5 do 7 let | > 4,3 do 5,7 leta | 3,25 | 0,70 |

> 7 do 10 let | > 5,7 do 7,3 leta | 3,75 | 0,65 |

> 10 do 15 let | > 7,3 do 9,3 leta | 4,50 | 0,60 |

> 15 do 20 let | > 9,3 do 10,6 leta | 5,25 | 0,60 |

več kot 20 let | > 10,6 do 12,0 leta | 6,00 | 0,60 |

| > 12,0 do 20,0 leta | 8,00 | 0,60 |

| več kot 20 let | 12,50 | 0,60 |

19. Institucija nato izračuna vsoto neizravnane tehtane dolge (kratke) položaje skupine 1, ki je izravnana z neizravnanim tehtanim kratkim (dolgim) položajem skupine 2. Ta je v odstavku 23 opredeljen kot izravnan tehtan položaj med skupinama 1 in 2. Za izračun izravnanega tehtanega položaja med skupinama 2 in 3 se nato izvede enak izračun za preostali del neizravnanega tehtanega položaja skupine 2 in neizravnanim tehtanim položajem skupine 3.

20. Institucija lahko po želji spremeni vrstni red v odstavku 19 tako, da izračuna izravnan tehtan položaj med skupinama 2 in 3 pred izračunom izravnanega tehtanega položaja med skupinama 1 in 2.

21. Za izračun izravnanega tehtanega položaja med skupinama 1 in 2 se preostanek neizravnanega tehtanega položaja skupine 1 izravna s preostankom neizravnane tehtane pozicije skupine 3, potem ko je bil le-ta izravnan s skupino 2.

22. Preostali položaji se po treh ločenih izravnalnih izračunih iz odstavkov 19, 20 in 21 seštejejo.

23. Kapitalska zahteva institucije se izračuna kot seštevek:

(a) 10 % vsote izravnanih tehtanih položajev v vseh razredih zapadlosti;

(b) 40 % izravnani tehtani položaji skupine 1;

(c) 30 % izravnani tehtani položaji skupine 2;

(d) 30 % izravnani tehtani položaji skupine 3;

(e) 40 % izravnani tehtani položaji med skupinama 1 in 2 ter med skupinama 2 in 3 (glej odstavek 19);

(f) 150 % izravnani tehtani položaji med skupinama 1 in 3;

(g) 100 % preostalih neizravnanih tehtanih položajev.

(b) Pristop, ki temelji na trajanju

24. Pristojni organi v državi članici lahko na splošno ali v posameznih primerih institucijam dovolijo, da za izračunavanje kapitalske zahteve za splošno tveganje v zvezi z dolžniškimi finančnimi sredstvi uporabijo pristop, ki temelji na trajanju, namesto pristopa, določenega v odstavkih 15 do 23, pod pogojem, da institucija izbrani pristop dosledno uporablja.

25. Pri uporabi takšnega pristopa institucija na podlagi tržne vrednosti za vsako dolžniško finančno sredstvo s stalno obrestno mero izračuna njegov donos do zapadlosti, kar je implicirana diskontna stopnja tega sredstva. Pri sredstvih s spremenljivo obrestno mero institucija na podlagi tržne vrednosti vsakega sredstva izračuna njegov donos do zapadlosti ob predpostavki, da glavnica zapade ob naslednji možni določitvi obrestne mere.

26. Institucija nato izračuna modificirano trajanje za vsako dolžniško sredstvo z naslednjo formulo:

modificirano trajanje =

trajanje

, kjer je:

D =

∑

t C

∑

C

t1 + rt

kjer so:

r = donos do zapadlosti (glej odstavek 25),

Ct = denarni tok v času t,

m = celotna zapadlost (glej odstavek 25).

27. Institucija nato vsako dolžniško finančno sredstvo razvrsti v ustrezno skupino Tabele 3. To stori glede na modificirano trajanje vsakega sredstva.

Tabela 3

| Cona Modificirano trajanje (v letih) | Domnevana sprememba obrestne mere (v %) |

(1) | (2) | (3) |

1 | > 0 do 1,0 | 1,0 |

2 | > 1,0 do 3,6 | 0,85 |

3 | > 3,6 | 0,7 |

28. Institucija nato izračuna tehtani položaj za vsak instrument tako, da tržno ceno sredstva pomnoži z njegovim modificiranim trajanjem in domnevano spremembo obrestne mere za sredstvo z določenim modificiranim trajanjem (glej stolpec 3 Tabele 3).

29. Institucija izračuna svoje tehtane dolge in tehtane kratke položaje v vsaki skupini. Znesek tehtanih dolgih položajev, izravnanih s tehtanimi kratkimi položaji v okviru posamezne skupine, je izravnan tehtan položaj skupine.

Institucija nato izračuna neizravnane tehtane položaje za vsako skupino. Institucija nato sledi postopkom, določenim za neizravnane tehtane položaje v odstavkih 19 do 22.

30. Kapitalska zahteva institucije se nato izračuna kot seštevek:

(a) 2 % izravnane tehtane položaje vsake skupine;

(b) 40 % izravnanih tehtanih položajev med skupinama 1 in 2 ter med skupinama 2 in 3;

(c) 150 % izravnane tehtane položaje med skupinama 1 in 3;

(d) 100 % preostalih neizravnanih tehtanih položajev.

VREDNOSTNI PAPIRJI

31. Institucija sešteje vse neto dolge položaje in vse neto kratke položaje v skladu z odstavkom 1. Vsota vrednosti le teh je skupni bruto položaj institucije v lastniških vrednostnih papirjev. Vrednost razlike med vrednostmi vseh neto dolgih in neto kratkih položajev je skupni neto položaj ustanove v lastniških vrednostnih papirjih.

Posebno tveganje

32. Za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje institucija pomnoži svoj skupni bruto položaj s 4 %.

33. Ne glede na odstavek 32 lahko pristojni organi dovolijo, da kapitalska zahteva za posebno tveganje namesto 4 % znaša 2 % za tiste portfelje lastniških vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i) lastniški vrednostni papirji niso lastniški vrednostni papirji, izdani s strani izdajateljev, ki so izdali tržne dolžniške vrednostne papirje, za katere trenutno velja 8 % kapitalska zahteva Tabele 1 iz odstavka 14;

(ii) lastniške vrednostne papirje morajo pristojni organi skladno z objektivnimi merili oceniti kot visoko likvidne;

(iii) noben posamezni položaj ne vključuje več kot 5 % vrednosti celotnega portfelja lastniških vrednostnih papirjev institucije. Vendar pa pristojni organi lahko odobrijo posamezne položaje v višini do 10 %, pod pogojem, da vsota takšnih položajev ne presega 50 % portfelja.

Splošno tveganje

34. Kapitalska zahteva za splošno tveganje institucije je njen skupni neto položaj, pomnožen z 8 %.

Terminski posli/pogodbe na delniške indekse

35. Terminske posle/pogodbe na delniške indekse, delta tehtane ekvivalente možnosti v terminskih poslih/pogodbah na delniške indekse in delniški indeksi, v nadaljevanju skupaj "terminski posli/pogodbe na delniške indekse", se lahko razstavi na položaje delnic, ki sestavljajo indeks, na katerega se terminski posel/pogodba nanaša. Ti položaji se lahko obravnavajo kot osnovni položaji lastniških vrednostnih papirjev; zato se ti položaji z odobritvijo pristojnih organov lahko pobotajo z nasprotnimi položaji v osnovnih lastniških vrednostnih papirjih.

36. Pristojni organi zagotovijo, da ima vsaka institucija, ki je pobotala svoje položaje v eni ali več delnicah, ki sestavljajo indeks, na katerega se terminski posel/pogodba nanaša, z enim ali več položaji v samem indeksu, ustrezni kapital za pokrivanje tveganja izgube, ki je povzročeno, kadar se vrednost terminskega posla/pogodbe ne giblje popolnoma v skladu z vrednostjo njegovih sestavnih delnic; pristojni organi isto storijo tudi v primeru, če ima institucija v terminskih poslih/pogodbah na delniške indekse nasprotne položaje, ki niso istovetni glede na zapadlost ali sestavo ali oboje.

37. Ne glede na odstavka 35 in 36 se terminskim poslom/pogodbam na delniške indekse, s katerimi se trguje na borzi in ki po mnenju pristojnih organov predstavljajo zelo raznovrstne indekse, določi kapitalska zahteva za splošno tveganje, ki znaša 8 %, ne določi pa se jim kapitalska zahteva za posebno tveganje. Takšni terminski posli/pogodbe na delniške indekse so vključeni v izračun skupnega neto položaja iz odstavka 31, vendar niso upoštevani v izračunu skupnega bruto položaja iz tega odstavka.

38. Če terminski posel/pogodba na delniški indeks ni razstavljen na njegove osnovne položaje, se ga obravnava tako, kot da je posamezni lastniški finančni instrument. Vendar pa se lahko posebno tveganje tega posameznega lastniškega vrednostnega papirja prezre, če se s terminsko pogodbo na delniške indekse trguje na borzi in če po mnenju pristojnih organov predstavlja zelo raznovrsten indeks.

GARANCIJA OB PREVZEMU

39. Pri izvedbi prodaje z obveznostjo odkupa dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev lahko pristojni organi instituciji dovolijo, da pri izračunu kapitalskih zahtev za položajno tveganje uporabi naslednji postopek. Prvič, institucija izračunan neto položaj tako, da odšteje tisti del položaja, ki ga je že prenesla na tretje osebe, ki so vrednostne papirje odkupile ali so se zavezale k njihovemu odkupu na podlagi uradnih pogodb; drugič, institucija neto položaje zmanjša z uporabo naslednjih redukcijskih faktorjev:

–delovni dan 0: | 100 % |

–delovni dan 1: | 90 % |

–delovna dneva 2 do 3: | 75 % |

–delovni dan 4: | 50 % |

–delovni dan 5: | 25 % |

–po delovnem dnevu 5: | 0 % |

Delovni dan 0 je delovni dan, s katerim se institucija nepreklicno zaveže prevzeti znano količino vrednostnih papirjev po dogovorjeni ceni.

Tretjič, institucija izračuna kapitalske zahteve z uporabo znižanih položajev iz izvedbe prodaj vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa. Pristojni organi zagotovijo, da ima institucija zadosten kapital za tveganje izgube, ki obstaja v času med začetno zavezo in delovnim dnem 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

TVEGANJE NEIZPOLNITVE NASPROTNE STRANKE

TVEGANJE PORAVNAVE

1. V primeru, ko nasprotna stranka v transakcijah z dolžniškimi in lastniškimi vrednostnimi papirji (razen v primeru pogodb o prodaji in povratnem odkupu, odkupu in povratni prodaji, posoji in izposoji vrednostnih papirjev) zamuja s poravnavo, mora institucija izračunati razliko v ceni, ki ji je izpostavljena. Razlika v ceni predstavlja razliko med dogovorjeno ceno poravnave in trenutno tržno vrednostjo navedenih dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjev, ko bi ta razlika v ceni za institucijo lahko predstavljala izgubo. Za izračun kapitalske zahteve mora institucija to razliko v ceni pomnožiti z ustreznim faktorjem iz stolpca A tabele iz odstavka 2.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko institucija ob predhodni odobritvi pristojnih organov izračuna kapitalske zahteve z množenjem dogovorjene poravnalne cene vsake transakcije z zamudo poravnave nasprotne stranke, ki znaša med 5 in 45 delovnimi dnevi z ustreznim faktorjem iz stolpca B spodnje tabele. Po 46 dneh zamude je kapitalska zahteva enaka 100 % razlike v ceni, ki ji je institucija izpostavljena kot v stolpcu A.

Število delovnih dni po dogovorjenem dnevu poravnave | Stolpec A (%) | Stolpec B (%) |

od 5 do 15 | 8 | 0,5 |

od 16 do 30 | 50 | 4,0 |

od 31 do 45 | 75 | 9,0 |

46 ali več | 100 | glej odstavek 2 |

TVEGANJE NASPROTNE STRANKE

Brezplačne izročitve

3.1 Institucija mora izračunati kapitalske zahteve za tveganje nasprotne stranke:

(i) če je vrednostne papirje plačala pred njihovim prejetjem, ali pa je vrednostne papirje izročila, ki ji še niso bili plačani; in

(ii) je, v primeru čezmejnih transakcij, od plačila ali izročitve minil en dan ali več.

3.2 Kapitalska zahteva za tveganje nasprotne stranke je 8 % vrednosti vrednostnih papirjev ali gotovine, ki se dolguje instituciji, pomnožena z utežjo za tehtanje tveganja, ki velja za določeno nasprotno stranko.

Pogodbe o prodaji in povratnem odkupu, o odkupu in povratni prodaji, o posoji in izposoji vrednostnih papirjev

4.1 Institucija pri pogodbah o prodaji in povratnem odkupu ter pogodbah o posoji vrednostnih papirjev, ki temeljijo na vrednostnih papirjih iz postavk trgovanja, izračuna razliko med tržno vrednostjo prodanih oziroma posojenih vrednostnih papirjev, ki so bili prodani/posojeni nasprotni stranki, ter zneskom, ki si ga je od nasprotne stranke izposodila ali tržno vrednostjo prejetega zavarovanja, če je ta razlika pozitivna.

Institucija pri pogodbah o odkupu in povratni prodaji ter pogodbah o izposoji vrednostnih papirjev izračuna razliko med zneskom, ki ga je posodila oziroma tržno vrednostjo zavarovanja, ki ga je izročila nasprotni stranki, ter tržno vrednostjo odkupljenih ali izposojenih vrednostnih papirjev, ki jih je prejela od nasprotne stranke, če je razlika pozitivna.

Pristojni organi sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je dano zavarovanje presežne izpostavljenosti sprejemljivo.

Poleg tega lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da v izračune, opisane v prvih dveh stavkih tega odstavka, ne vključijo zneska zavarovanja presežne izpostavljenosti, če je znesek zavarovanja presežne izpostavljenosti zajamčen na tak način, da je prenosnik vedno prepričan, da mu bo zavarovanje presežne izpostavljenosti povrnjeno tudi v primeru neizpolnitev s strani nasprotne stranke.

Obračunane obresti so vključene v izračun tržnih vrednosti posojenih in izposojenih zneskov, ter zavarovanj.

4.2 Kapitalska zahteva za tveganje nasprotne stranke je 8 % zneska, izračunanega v skladu z odstavkom 4.1, in pomnoženega z ustrezno utežjo.

Izvedeni finančni instrumenti na prostem trgu

5. Za izračun kapitalske zahteve za izvedene finančne instrumente na prostem trgu, institucije uporabijo Prilogo II k Direktivi 89/647/EGS v primeru izvedenih finančnih instrumentov na obrestno mero in izvedenih finančnih instrumentov na tujo valuto; za kupljene OTC opcije na lastniške finančne instrumente in kritne nakupne bone velja postopek, predpisan za izvedene finančne instrumente na tujo valuto, iz Priloge II k Direktivi 89/647/EGS.

Uteži za tehtanje tveganja, ki se bodo uporabljale za ustrezne nasprotne stranke, se določijo v skladu s členom 2(9) te direktive.

DRUGO

6. Kapitalske zahteve Direktive 89/647/EGS se uporabljajo za tiste izpostavljenosti v obliki nadomestil, provizij, obresti, dividend in kritij iz trgovanja s terminskimi pogodbami ali možnostmi na borzi, ki jih ne pokriva ta Priloga ali Priloga I in ki niso odšteti iz lastnih sredstev v skladu z odstavkom 2 (d) Priloge V ter ki so neposredno povezane s postavkami trgovanja.

Uteži za tehtanje tveganja, ki se bodo uporabljale za ustrezne nasprotne stranke, se določijo v skladu s členom 2(9) te direktive.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

VALUTNO TVEGANJE

1. Če skupni neto položaj institucije v tuji valuti, izračunan v skladu s spodaj navedenim postopkom, presega 2 % celotnih lastnih sredstev institucije, institucija za izračun zahteve za lastna sredstva za valutno tveganje pomnoži presežno izpostavljenost z 8 %.

2. Uporabi se dvostopenjski izračun.

3.1 Najprej se izračuna neto odprt položaj za vsako posamezno valuto (vključno z valuto poročanja). Ta položaj je sestavljen iz vsote naslednjih elementov (pozitivne ali negativne):

- neto promptni položaj (tj. vse aktivne postavke minus pasivne postavke, vključno z obračunanimi obrestmi v valuti),

- neto terminski položaj (tj. vse predvidene terjatve ali prejeta plačila minus vse predvidene obveznosti ali plačila po terminskih valutnih transakcijah, vključno s terminskimi pogodbami na tujo valuto in glavnico valutnih zamenjav, ki niso bile vključene v promptno pozicijo),

- nepreklicne garancije (in podobni instrumenti), ki bodo zagotovo vnovčeni,

- neto prihodnjih prihodkov/odhodkov, ki še niso obračunani, a so že v celoti varovani pred tveganjem(institucija po lastni presoji in s predhodnim soglasjem pristojnih organov lahko sem vključi neto prihodnje prihodke/odhodke, ki so še nevknjiženi, vendar so že v celoti varovani pred tveganji s terminskimi valutnimi transakcijami). Institucija mora takšno politiko vključevanja dosledno uporabljati,

- neto delte (ali na delti osnovana) vrednosti za celotni znesek možnosti na posamezno tujo valuto,

- tržne vrednosti drugih (tj. nevalutnih) možnosti,

- vsi položaji institucije, ki jih je ta namenoma prevzela za varovanje pred neugodnimi učinki menjalnega tečaja na njen kapitalski koeficient, se lahko izključijo iz izračunavanja neto odprtih položajev v valutah. Takšni položaji naj bodo netržne ali strukturne narave in njihova izključitev, in kakršna koli variacija pogojev njihove izključitve, zahteva soglasje pristojnih organov. Enako obravnavanje, ki je predmet zgoraj navedenih pogojev, se lahko uporablja za položaje institucije, ki se nanašajo na postavke, že odštete v izračunu lastnih sredstev.

3.2 Pristojni organi lahko presodijo, ali bodo institucijam pri izračunu neto odprtega položaja za vsako valuto dovolili uporabo neto sedanje vrednosti.

4. Drugič, neto kratke in dolge položaje po posameznih valutah z izjemo valute poročanja se pretvorijo po promptnem tečaju v valuto poročanja. Nato se ločeno sešteje vse neto kratke in neto dolge položaje, tako da se ugotovi posebej vsota vseh neto kratkih in posebej vsota vseh neto dolgih položajev. Večja od obeh navedenih vsot predstavlja skupni neto položaj v valuti institucije.

5. Ne glede na odstavke 1 do 4 in do nadaljnje uskladitve lahko pristojni organi institucijam predpišejo ali dovolijo uporabo alternativnih postopkov za namene te priloge.

6. Prvič, pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da določijo nižje kapitalske zahteve za položaje v tesno soodvisnih valutah od tistih, ki bi izhajale iz uporabe odstavkov 1 do 4. Pristojni organi lahko presodijo, da sta dve valuti tesno soodvisni le tedaj, če je verjetnost izgube – izračunana na podlagi podatkov o dnevnih obrestnih merah za obdobje zadnjih treh ali petih let – enakih ali nasprotnih položajev v takšnih valutah v naslednjih 10 delovnih dneh, ki je 4 % ali manj od vrednosti izravnanega zadevnega položaja (ocenjena v valuti poročanja), ima verjetnost vsaj 99 %, če je bila uporabljena triletna opazovalna doba, ali 95 %, če je bila uporabljena petletna opazovalna doba. Zahteva za lastna sredstva za izravnano pozicijo v dveh tesno soodvisnih valutah je 4 %, pomnožena z vrednostjo izravnanega položaja. Kapitalska zahteva za neizravnane položaje v tesno soodvisnih valutah in vseh položajev v drugih valutah je 8 %, pomnožena z višjo od vsot neto kratkih ali neto dolgih položajev v teh valutah, po umiku izravnanih položajev v tesno soodvisnih valutah.

7. Drugič, pristojni organi lahko institucijam dovolijo uporabo alternativne metode, namesto metod iz odstavkov 1 do 6 za namene te priloge. Kapitalska zahteva, ustvarjena s to metodo, mora biti zadostna:

(i) da preseže izgube, ki bi nastopile v vsaj 95 % odvijajočih se obdobjih desetih delovnih dni v zadnjih petih letih, ali v vsaj 99 % odvijajočih se obdobjih desetih delovnih dni v zadnjih treh letih, če bi institucija začela vsako tako obdobje s svojimi trenutnimi položaji;

(ii) na podlagi analize tečajnih gibanj med vsemi odvijajočimi se obdobji desetih delovnih dni, da preseže verjetno izgubo v naslednjem posedovalnem obdobju desetih delovnih dni 95 % ali več časa, ali da preseže verjetno izgubo 99 % ali več časa, kadar analiza tečajnih gibanj pokriva samo zadnja tri leta; ali

(iii) da ne glede na velikost (i) ali (ii) preseže 2 % neto odprte položaje, kot je ocenjeno v odstavku 4.

8. Tretjič, pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da odpravijo položaje v vsaki valuti, ki je predmet pravno zavezujočega medvladnega sporazuma, da omejijo njeno variranje v razmerju do drugih valut, ki jih ureja isti sporazum, iz katere koli metode, opisane v odstavkih 1 do 7, ki jih uporabljajo. Institucije izračunajo svoje izravnane položaje v takšnih valutah in zanje določijo kapitalsko zahtevo, ki ni nižja od polovice največje dovoljene variacije iz navedenega medvladnega sporazuma v zvezi z valutami. Neizravnani položaji v teh valutah se obravnavajo na isti način kot druge valute.

Ne glede na prvi odstavek lahko pristojni organi dovolijo, da kapitalska zahteva za izravnane položaje v valutah držav članic udeleženk v drugi fazi Evropske monetarne unije, znaša 1,6 %, pomnožena z vrednostjo takšnih izravnanih položajev.

9. Pristojni organi obvestijo Svet in Komisijo o metodah, ki jih predpisujejo ali dovoljujejo v zvezi z odstavki 6 do 8.

10. Komisija Svetu poroča o metodah iz odstavka 9 in po potrebi ter ob primernem upoštevanju mednarodnih dogajanj predlaga bolj usklajeno obravnavanje valutnega tveganja.

11. Neto položaji v sestavljenih valutah se lahko razdelijo na sestavne valute v skladu z veljavnimi kvotami.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

DRUGA TVEGANJA

Investicijske družbe morajo imeti lastna sredstva v višini ene četrtine njihovih stalnih splošnih stroškov iz predhodnega leta. Pristojni organi lahko to zahtevo uskladijo v primeru materialne spremembe v poslovanju družbe od predhodnega leta. Če družba še ne posluje eno leto vključno z dnem začetka poslovanja, znaša zahteva četrtino zneska stalnih splošnih stroškov predvidenih v njenem poslovnem načrtu, razen če pristojni organi zahtevajo prilagoditev na ta načrt.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

LASTNA SREDSTVA

1. Lastna sredstva investicijskih družb in kreditnih institucij se opredelijo v skladu z Direktivo 89/299/EGS.

Za namene te direktive pa se investicijske družbe, ki nimajo ene izmed pravnih oblik iz člena 1(1) Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe o zaključnem računu določenih vrst družb [1] vseeno uvrstijo znotraj področja veljavnosti Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o zaključnih računih in konsolidiranih zaključnih računih bank in drugih finančnih institucij [2].

2. Ne glede na odstavek 1 lahko pristojni organi tistim institucijam, ki so obvezane zadostiti zahteve za lastna sredstva iz prilog I, II, III in VI, dovolijo uporabo alternativne opredelitve zgolj za izpolnjevanje teh kapitalskih zahtev. Noben del tako pridobljenih lastnih sredstev se ne sme istočasno uporabiti za izpolnjevanje drugih zahtev za lastna sredstva. Ta alternativna opredelitev vsebuje naslednje postavke (a), (b) in (c) minus postavka (d), pri čemer je odštetje te postavke prepuščeno presoji pristojnih organov:

(a) lastna sredstva iz Direktive 89/299/EGS, med katera nista vključeni zgolj postavki (12) in (13) člena 2(1) iste direktive, za tiste investicijske družbe, ki morajo odšteti postavko (d) tega odstavka od vsote postavk (a), (b) in (c) tega odstavka;

(b) čisti dobički iz postavk trgovanja institucije po odbitku vseh predvidenih odhodkov in dividend ob odštetju čistih izgub iz drugega poslovanja, pod pogojem, da ni noben od teh zneskov že vključen v postavko (a) tega odstavka pod postavko 2 ali 11 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS;

(c) podrejeni tuji kapital in/ali postavke iz odstavka 5, za katere veljajo pogoji iz odstavkov 3 do 7;

(d) nelikvidna sredstva iz odstavka 8.

3. Podrejeni tuji kapital iz odstavka 2 (c) ima najmanj dveletno začetno zapadlost. Ta kapital je v celoti vplačan in posojilna pogodba ne vključuje nobene klavzule, ki določa, da v posebnih okoliščinah razen v primeru prenehanja institucije postane dolg odplačljiv pred dogovorjenim rokom vračila, razen če pristojni organi ne odobrijo vračila. Niti glavnica niti obresti na takšen podrejeni tuji kapital se ne moreta odplačati, če bi takšno odplačilo pomenilo, da bi v tem primeru lastna sredstva institucije znašala manj kot 100 % celotnih zahtev institucije.

Poleg tega institucija pristojne organe obvesti o vseh vračilih takšnega podrejenega tujega kapitala takoj ko se njena lastna sredstva spustijo pod 120 % njenih celotnih zahtev.

4. Podrejeni tuji kapital iz odstavka 2 (c) ne sme preseči maksimuma 150 % prvotnih lastnih sredstev, ki ostanejo na razpolago za izpolnjevanje zahtev iz prilog I, II, III, IV in VI, in se lahko maksimumu približa samo v posebnih okoliščinah, ki so za pristojne organe sprejemljive.

5. Pristojni organi lahko dovolijo, da institucije zamenjajo podrejeni tuji kapital iz odstavkov 3 in 4 s postavkami 3 ter 5 do 8 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS.

6. Pristojni organi lahko dovolijo, da investicijske družbe prekoračijo prag za podrejeni tuji kapital iz odstavka 4, če presodijo, da je po smotrnosti ustrezen in pod pogojem, da skupni znesek takšnega podrejenega tujega kapitala in postavk iz odstavka 5 ne preseže 200 % prvotnih lastnih sredstev, ki ostane na razpolago za izpolnjevanje zahtev iz prilog I, II, III, IV in VI, ali 250 % istega zneska v primeru, če investicijske družbe pri računanju lastnih sredstev odštejejo postavko 2 (d) iz odstavka 2.

7. Pristojni organi lahko dovolijo, da kreditna institucija prekorači prag za podrejeni tuji kapital iz odstavka 4, če presodijo, da je po smotrnosti ustrezen in pod pogojem, da skupni znesek takšnega podrejenega tujega kapitala in postavk iz odstavka 5 ne preseže 250 % prvotnih lastnih sredstev, ki ostanejo za izpolnjevanje zahtev iz prilog I, II, III in VI.

8. Nelikvidna sredstva vključujejo:

- opredmetena osnovna sredstva (razen do te mere, da so zemljišča in zgradbe vštete v posojila, katere varujejo),

- kapitalski deleži, vključno s podrejenimi terjatvami do, kreditnih ali finančnih institucij, ki se lahko vključijo v lastna sredstva takšnih institucij, razen če so bili odšteti skladno s postavkama 12 in 13 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS ali skladno z odstavkom 9 (iv) te priloge.

Če imajo institucije deleže v kreditni ali finančni instituciji samo začasno za namen finančne podpore za reorganizacijo ali rešitev te institucije, lahko pristojni organi to določbo opustijo. Ravno tako jo lahko opustijo v zvezi z tistimi delnicami, ki so vključene v postavke trgovanja investicijske družbe,

- kapitalski deleži in druge naložbe v podjetja, ki niso kreditne institucije in druge finančne institucije, in ki niso takoj prodajni,

- izgube v hčerinskih podjetjih,

- depoziti, z izjemo tistih, ki so na razpolago za vračilo v 90 dneh, in ki prav tako izključujejo plačila v zvezi z diferenčnimi terminskimi posli z vrednostnimi papirji in možnostmi,

- posojila in druge terjatve, z izjemo tistih, ki bodo odplačana/e v 90 dneh,

- zaloge, razen če so predmet kapitalskih zahtev iz člena 4(2) in pod pogojem, da te zahteve niso manj stroge od tistih iz člena 4(1)(iii).

9. Tiste investicijske družbe, ki so del skupine, za katero velja opustitev določb, ki je opisana v členu 7(4), izračunajo svoja lastna sredstva v skladu z odstavki 1 do 8 ob upoštevanju naslednjih prilagoditev:

(i) nelikvidna sredstva iz odstavka 2 (d) se odštejejo;

(ii) izključitev iz odstavka 2 (a) ne zajema tistih komponent postavk 12 in 13 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS, ki jih poseduje investicijska družba v zvezi s podjetji, vključenimi v obseg konsolidacije iz člena 7(2) te direktive;

(iii) omejitve iz člena 6(1)(a) in (b) Direktive 89/299/EGS se izračunajo v zvezi z prvotnimi lastnimi sredstvi, od katerih so odštete tiste komponente postavk 12 in 13 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS, opisane v (ii), ki so deli prvotnih sredstev podjetij;

(iv) tiste komponente postavk 12 in 13 člena 2(1) Direktive 89/299/EGS, ki so omenjene v (iii), se odštejejo od prvotnih lastnih sredstev in ne od vsote vseh postavk, kot je predpisano v členu 6(1)(c) iste direktive za namene odstavkov 4 do 7 te priloge.

[1] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 90/605/EGS (UL L 317, 16.11.1990, str. 60).

[2] UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

VELIKO TVEGANJE

1. Institucije iz člena 5(2) spremljajo in nadzorujejo svoje tveganje do posameznih oseb in skupin povezanih oseb, kot je opredeljeno v Direktivi 92/121/EGS v skladu z naslednjimi spremembami.

2. Tveganje do posameznih oseb iz postavk trgovanja se izračunajo kot seštevek naslednjih postavk (i), (ii) in (iii):

(i) presežek – kjer je pozitiven – dolgih položajev institucije nad kratkimi položaji v vseh finančnih sredstvih, ki jih izda zadevna oseba (neto položaji posameznih finančnih instrumentov se izračunajo v skladu z metodami iz Priloge I);

(ii) v primeru izvedbe prodaje z obveznostjo odkupa dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev je tveganje institucije njeno neto tveganje (ki se izračuna z odštetjem tistih položajev obveznosti odkupa, ki jih je že prenesla na tretje osebe, ki so vrednostne papirje odkupile ali so se zavezale k njihovemu odkupu na podlagi uradnega sporazuma), zmanjšana s faktorji iz odstavka 39 Priloge I.

Do nadaljnje uskladitve pristojni organi zahtevajo, da institucije vzpostavijo sisteme za spremljanje in nadzor njihovih tveganj iz naslova prodaje vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa v obdobju med časom začetne obveze in delovnim dnem 1 zaradi narave tveganj, ki izhajajo iz poslovanja na navedenih trgih;

(iii) tveganja zaradi transakcij, sporazumov in pogodb iz Priloge II z navedeno osebo, pri čemer se takšna tveganja izračunajo z metodo iz te priloge, brez uporabe uteži za tveganje nasprotne stranke.

3. V nadaljevanju se tveganja do skupin povezanih oseb iz postavk trgovanja izračunajo kot seštevek tveganja do posameznih oseb v skupini, kot je izračunano v odstavku 2.

4. Skupna tveganja do posameznih oseb ali skupin povezanih oseb se izračunajo kot seštevek tveganj iz postavk trgovanja in izpostavljenosti, ki ne izhajajo iz postavk trgovanja, ob upoštevanju člena 4(6) do (12) Direktive 92/121/EGS. Pri izračunu tveganj iz drugih postavk, institucije predpostavijo, da je tveganje, ki izhaja iz sredstev, odšteta od njihovih lastnih sredstev na podlagi odstavka 2 (d) Priloge V, enaka nič.

5. O skupnih tveganjih institucije do posameznih oseb in skupin povezanih oseb, izračunanih v skladu z odstavkom 4, se poroča v skladu s členom 3 Direktive 92/121/EGS.

6. Ta vsota tveganj do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb se omeji v skladu s členom 4 Direktive 92/121/EGS ob upoštevanju prehodnih določb člena 6 iste direktive.

7. Ne glede na odstavek 6 lahko pristojni organi dovolijo, da se sredstva iz terjatev in drugih tveganj do investicijskih družb, priznanih investicijskih družb tretje države in priznanih klirinških družb ter borz v finančnih sredstvih obravnavajo na enak način kot tista sredstva iz terjatev in drugega tveganja do kreditnih institucij v členu 4(7)(i), (9) in (10) Direktive 92/121/EGS.

8. Pristojni organi lahko dovolijo, da se presežejo omejitve iz člena 4 Direktive 92/121/EGS, če so istočasno izpolnjeni naslednji pogoji:

1. tveganje iz postavk, ki niso postavke trgovanja, do navedene osebe ali navedene skupine oseb ne presega omejitev iz Direktive 92/121/EGS, izračunane v zvezi z lastnimi sredstvi, kot je opredeljeno v Direktivi 89/299/EGS, tako da je presežek izključno iz postavk trgovanja;

2. institucija izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo za presežek v zvezi z omejitvami iz člena 4(1) in (2) Direktive 92/121/EGS. Ta se izračuna tako, da se izberejo tisti deli skupnega tveganja iz trgovanja do osebe ali skupine povezanih oseb, ki so predmet največjih zahtev za posebno tveganje iz Priloge I in/ali zahtev iz Priloge II, katerih vsota je enaka znesku presežnega tveganja iz 1; kjer presežno tveganje ni obstajalo več kot 10 dni, je dodatna kapitalska zahteva enaka 200 % zahtev iz predhodnega stavka za te komponente.

Po 10 dneh od nastanka presežnega tveganja se posamezne komponente presežnega tveganja izbrane v skladu z zgoraj navedenimi kriteriji, razvrstijo v ustrezno vrstico v stolpec 1 spodnje tabele v naraščajočem vrstnem redu zahtev za posebna tveganja iz Priloge I in/ali zahtev iz Priloge II. Institucija nato izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo, ki je enaka vsoti zahtev za posebno tveganje iz Priloge I in/ali zahtev za te komponente iz Priloge II, pomnoženih z ustreznim faktorjem v stolpcu 2;

Tabela

Preseganje omejitev (kot delež v lastnih sredstvih) | Faktorji |

(1) | (2) |

Do 40 % | 200 % |

od 40 % do 60 % | 300 % |

od 60 % do 80 % | 400 % |

od 80 % do 100 % | 500 % |

od 100 % do 250 % | 600 % |

nad 250 % | 900 % |

3. če presežno tveganje obstaja 10 dni ali manj, tveganje iz postavk trgovanja do navedene posamezne osebe ali skupine povezanih oseb ne sme preseči 500 % lastnih sredstev institucije;

4. vsi presežki tveganj, ki obstajajo več kot 10 dni, v seštevku ne smejo preseči 600 % lastnih sredstev institucije;

5. institucije morajo pristojne organe vsake tri mesece obveščati o primerih preseganja omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 92/121/EGS v preteklih treh mesecih. Za vsak primer preseganja omejitev je potrebno sporočiti znesek preseganja in ime osebe, pri kateri je prišlo do preseganja.

9. Pristojni organi vzpostavijo postopke, o katerih obvestijo Svet in Komisijo, s katerimi institucijam onemogočijo, da se namerno izognejo dodatnim kapitalskim zahtevam, ki bi drugače nastale iz tveganj, ki presežejo omejitve iz člena 4(1) in (2) Direktive 92/121/EGS, ko ta tveganja obstajajo več kot 10 dni, z začasnim prenosom omenjenih tveganj na drugo institucijo, ki lahko spada v isto skupino ali ne, in/ali z navideznimi transakcijami za realizacijo tveganj med desetdnevnim obdobjem in ustvarjanjem novega tveganja. Institucije vzdržujejo sisteme, ki zagotavljajo, da se vsak prenos s takšnim učinkom nemudoma sporoči pristojnim organom.

10. Pristojni organi lahko institucijam, ki jim je dovoljena uporaba alternativne opredelitve lastnih sredstev iz odstavka 2 Priloge V, dovolijo uporabo te opredelitve za namene odstavkov 5, 6 in 8 te priloge, pod pogojem, da morajo institucije dodatno izpolnjevati vse obveznosti iz členov 3 in 4 Direktive 92/121/EGS v zvezi s tveganji, ki ne izvirajo iz trgovanja, z uporabo lastnih sredstev, kot je opredeljeno v Direktivi 89/299/EGS.

--------------------------------------------------