Direktiva Sveta

z dne 20. decembra 1985

o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)

(85/611/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 57(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker se zakonodaja posameznih držav članic v zvezi s kolektivnimi naložbenimi podjemi bistveno razlikuje, predvsem glede obveznosti in nadzora nad temi podjemi; ker te razlike izkrivljajo pogoje konkurence med podjemi in ne zagotavljajo enakovredne zaščite za imetnike enot premoženja;

ker naj se nacionalni zakoni, ki urejajo kolektivne naložbene podjeme, uskladijo zaradi približevanja pogojev konkurence med temi podjemi na ravni Skupnosti in hkrati zagotovijo učinkovitejšo in enotnejšo zaščito za imetnike enot premoženja; ker bo takšna uskladitev kolektivnemu naložbenemu podjemu v eni državi članici olajšala trženje enot premoženja v drugih državah članicah;

ker bo doseganje teh ciljev olajšalo odpravo omejitev prostega pretoka enot premoženja kolektivnih naložbenih podjemov v Skupnosti in bo takšno usklajevanje pripomoglo k nastanku evropskega kapitalskega trga;

ker je ob upoštevanju teh ciljev zaželeno, da se postavijo skupna pravila o dovoljenjih, nadzoru, obliki in dejavnosti kolektivnih naložbenih podjemov v državah članicah in podatkih, ki jih morajo objavljati;

ker je uporaba teh splošnih pravil zadostno jamstvo, da se kolektivnim naložbenim podjemom v državah članicah, ob upoštevanju veljavnih predpisov o pretoku kapitala, dovoli trženje enot premoženja v drugih državah članicah, ne da bi imele te države članice možnost podrejati te podjeme ali enote njihovega premoženja kakršnim koli določbam, razen določbam, ki v teh državah ne spadajo na področje, ki ga pokriva ta direktiva; ker mora država članica, če kolektivni naložbeni podjem iz ene države članice trži svoje enote premoženja v drugi državi članici, kljub temu sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko imetniki enot premoženja v tej drugi državi članici zlahka uveljavljajo svoje finančne pravice in dobivajo potrebne podatke;

ker naj se usklajevanje zakonodaje držav članic na začetku omeji na tiste kolektivne naložbene podjeme, drugačne od podjemov zaprtega tipa, ki pospešujejo prodajo enot svojega premoženja javnosti v Skupnosti in katerih edini cilj je vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (ki so v glavnem prenosljivi vrednostni papirji, ki uradno kotirajo na borzah ali podobnih zakonsko urejenih trgih); ker sproža ureditev kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso zajeti v direktivi, številne težave, ki jih je treba reševati z drugimi določbami in bodo ti podjemi ustrezno obravnavani pri usklajevanju na poznejši stopnji; ker lahko do te uskladitve vsaka država članica med drugim predpiše tiste vrste kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in so izločeni iz področja uporabe te direktive zaradi svojih naložbenih in posojilnih politik, ter določi posebna pravila, ki se uporabljajo za izvajanje njihovih poslov na njenem območju;

ker prosto trženje enot premoženja, ki so jih izdali KNPVP, ki so dobili dovoljenje za vlaganje do 100 % svojih sredstev v prenosljive vrednostne papirje, ki jih je izdalo isto telo (država, lokalni organ itd.), morda nima neposrednega ali posrednega vpliva na motnje delovanja kapitalskega trga ali financiranja države članice ali ustvarjanja gospodarskih situacij, podobnih tistim, ki jih skuša preprečiti člen 68(3) Pogodbe;

ker je treba upoštevati posebno stanje finančnih trgov Helenske republike in Portugalske republike in tema državama dovoliti dodatno obdobje za izvajanje te direktive,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Oddelek I

Splošne določbe in področje uporabe

Člen 1

1. Države članice uporabljajo to direktivo za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljevanju imenovane KNPVP) na njihovem ozemlju.

2. Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 2 so KNPVP tisti:

- katerih edini namen je skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje po načelu razpršitve tveganj,

in

- katerih enote premoženja se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo, neposredno ali posredno, iz sredstev teh podjemov. Ukrepi KNPVP, s katerimi zagotavljajo, da se tržna vrednost njihovih enot na borzi ne razlikuje bistveno od čiste vrednosti njihovih sredstev, štejejo za enakovredne takemu ponovnemu odkupu ali izplačilu.

3. Takšni podjemi se lahko v skladu z zakonom ustanovijo bodisi po pogodbenem pravu (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje) ali po investicijskem pravu (kot vzajemni skladi) ali po statutu (kot investicijske družbe).

V tej direktivi "splošni skladi" vključujejo tudi vzajemne sklade.

4. Investicijske družbe, ki vlagajo sredstva prek hčerinskih družb predvsem drugam kot v prenosljive vrednostne papirje, niso predmet te direktive.

5. Države članice prepovejo, da bi se KNPVP, ki jih ureja ta direktiva, preoblikovali v kolektivne naložbene podjeme, ki jih ta direktiva ne ureja.

6. Ob upoštevanju določb, ki urejajo pretok kapitala, in členov 44, 45 in 52(2), ne more na področju, ki je urejeno v tej direktivi, nobena država članica uporabljati drugih določb za KNPVP v drugi državi članici ali za enote premoženja, ki jih izdajo ti KNPVP, ki tržijo svoje enote premoženja na njenem območju.

7. Brez poseganja v odstavek 6 lahko država članica uporablja za KNPVP na svojem ozemlju strožje in dodatne zahteve poleg tistih, določenih v členu 4 in nadaljnjih členih te direktive, pod pogojem, da se splošno uporabljajo in niso v nasprotju z določbami te direktive.

Člen 2

1. KNPVP v smislu te direktive ne morejo biti:

- KNPVP zaprtega tipa,

- KNPVP, ki zbirajo kapital brez pospeševanja prodaje enot svojega premoženja javnosti v Skupnosti ali katerem koli njenem delu,

- KNPVP, katerih enote premoženja se lahko po pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe prodajajo le javnosti v državah nečlanicah,

- vrste KNPVP po predpisih držav članic, v katerih so ti KNPVP locirani, za katere, glede na njihove naložbene in posojilne politike, niso primerna pravila iz oddelka V in člena 36.

2. Pet let po izvajanju te direktive Komisija predloži Svetu poročilo o izvajanju odstavka 1 in zlasti njegove četrte alinee. Po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za razširitev področja uporabe.

Člen 3

Za namene te direktive se šteje, da se KNPVP nahajajo v državi članici, v kateri ima investicijska družba ali družba za upravljanje vzajemnega sklada svoj registrirani sedež; države članice morajo zahtevati, da je sedež v isti državi članici kot registrirani sedež.

ODDELEK II

Dovoljenje za KNPVP

Člen 4

1. Noben KNPVP ne izvaja teh dejavnosti, če ne dobi dovoljenja pristojnih organov države članice, v kateri se nahaja, v nadaljevanju imenovanih "pristojni organi".

To dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah.

2. Vzajemni sklad dobi dovoljenje le, če pristojni organi izdajo dovoljenje družbi za upravljanje, izdajo soglasje k pravilom upravljanja sklada in potrdijo izbiro depozitarja. Investicijska družba dobi dovoljenje le, če pristojni organi odobrijo njene ustanovne listine in potrdijo izbiro depozitarja.

3. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja KNPVP, če direktorji družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarja nimajo zadostnega ugleda ali jim manjka izkušenj, potrebnih za opravljanje njihovih dolžnosti. V ta namen se morajo imena direktorjev družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarja in vseh oseb, ki jih nadomeščajo v tej funkciji, sporočiti pristojnim organom.

"Direktorji" pomeni tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo družbo za upravljanje, investicijsko družbo ali depozitarja ali učinkovito določajo politiko družbe za upravljanje, investicijske družbe ali depozitarja.

4. Brez odobritve pristojnih organov ni mogoče zamenjati družbe za upravljanje ali depozitarja niti spremeniti pravil upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe.

ODDELEK III

Obveznosti glede oblike vzajemnih skladov

Člen 5

Družba za upravljanje mora imeti na razpolago zadostna finančna sredstva, ki ji omogočajo učinkovito izvajanje poslov in izpolnjevanje obveznosti.

Člen 6

Nobena družba za upravljanje se ne more ukvarjati z drugimi dejavnostmi kot z upravljanjem vzajemnih skladov in investicijskih družb.

Člen 7

1. Sredstva vzejemnega sklada se morajo dati v hrambo depozitarju.

2. Na depozitarjevo odgovornost, kot je navedena v členu 9, ne sme vplivati dejstvo, da zaupa vsa ali del sredstev v hrambo tretji stranki.

3. Poleg tega mora depozitar:

(a) zagotoviti, da se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik enot premoženja iz obtoka v imenu družbe za upravljanje in za račun vzajemnega sklada izvedejo v skladu z zakoni in pravili upravljanja sklada;

(b) zagotoviti, da se vrednost enote premoženja izračuna v skladu z zakoni in pravili upravljanja sklada;

(c) izpolniti navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z zakoni in pravili upravljanja sklada;

(d) zagotoviti, da se izpolnitve obveznosti v transakcijah, ki vključujejo sredstva vzajemnega sklada, opravljajo v običajnem roku;

(e) zagotoviti, da se prihodek vzajemnega sklada uporabi v skladu z zakoni in pravili upravljanja sklada.

Člen 8

1. Depozitar mora imeti registrirani sedež v isti državi članici, kot ga ima družba za upravljanje, ali pa mora biti ustanovljen v tej državi članici, če ima registrirani sedež v drugi državi članici.

2. Depozitar mora biti institucija, ki je podrejena javnemu nadzoru. Predložiti mora tudi zadostna finančna in strokovna jamstva, da je sposoben učinkovito izvajati posle kot depozitar in izpolnjevati obveznosti, ki jih vključuje ta funkcija.

3. Države članice določijo, katere vrste institucij iz odstavka 2 izpolnjujejo pogoje za depozitarja.

Člen 9

Depozitar je v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri je registrirani sedež družbe za upravljanje, odgovoren družbi za upravljanje in imetnikom enot premoženja za škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neupravičene neizpolnitve ali nepravilne izvedbe njegovih obveznosti. Odgovornost imetnikom enot premoženja je bodisi neposredna ali posredna prek družbe za upravljanje, odvisno od pravne narave odnosa med depozitarjem, družbo za upravljanje in imetniki enot premoženja.

Člen 10

1. Nobena posamezna družba ne more delovati v obeh vlogah, kot družba za upravljanje in kot depozitar.

2. V smislu svoje vloge morata družba za upravljanje in depozitar delovati neodvisno in izključno v korist imetnikov enot premoženja.

Člen 11

Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali pravili upravljanja sklada.

ODDELEK IV

Obveznosti glede oblike investicijskih družb in njihovih depozitarjev

Člen 12

Države članice določijo pravno obliko, ki jo mora imeti investicijska družba. Imeti mora zadosten vplačani kapital, ki ji omogoča učinkovito izvajanje poslov in izpolnjevanje obveznosti.

Člen 13

Nobena investicijska družba se ne more ukvarjati z dejavnostmi, drugačnimi od tistih iz člena 1(2).

Člen 14

1. Sredstva investicijske družbe se morajo dati v hrambo depozitarju.

2. Na depozitarjevo odgovornost, kot je navedena v členu 16, ne sme vplivati dejstvo, da zaupa vsa ali del sredstev v hrambo tretji stranki.

3. Poleg tega mora depozitar:

(a) zagotoviti, da se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik enot premoženja iz obtoka za račun investicijske družbe izvedejo v skladu z zakoni in ustanovnimi listinami družbe;

(b) zagotoviti, da se izpolnitve obveznosti v transakcijah, ki vključujejo sredstva družbe, opravljajo v običajnem roku;

(c) zagotoviti, da se prihodek družbe uporabi v skladu z zakoni in ustanovnimi listinami.

4. Država članica lahko odloči, da investicijskim družbam, ki se nahajajo na njenem območju in tržijo enote svojega premoženja izključno na eni ali več borzah, na katerih kotirajo njihove enote, ni treba imeti depozitarjev v smislu te direktive.

Za takšne družbe se členi 34, 37 in 38 ne uporabljajo. Vendar morajo biti pravila vrednotenja sredstev teh družb določena z zakonom ali v njihovih ustanovnih listinah.

5. Država članica lahko odloči, da investicijskim družbam, ki se nahajajo na njenem območju in tržijo najmanj 80 % enot svojega premoženja na eni ali več borzah, določenih v svojih ustanovnih listinah, ni treba imeti depozitarjev v smislu te direktive, pod pogojem, da enote njihovega premoženja kotirajo na borzah v tistih državah članicah, kjer se tržijo, in da se vse transakcije, ki jih lahko ta družba izvede izven teh borz, izvršijo le po tržnih cenah na borzi. V ustanovnih listinah družbe mora biti navedena borza države trženja, po cenah katere bo družba izvrševala transakcije izven organiziranega trga te države.

Država članica si vzame možnost, predvideno v prejšnjem pododstavku le, če meni, da imajo imetniki enot premoženja zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki imajo depozitarje v smislu te direktive.

Take družbe in družbe iz odstavka 4 morajo zlasti:

(a) če ni zakonskih določil, v svojih ustanovnih listinah navesti metode izračunavanja čiste vrednosti sredstev na enoto premoženja;

(b) posredovati na trgu, zato bi preprečili, da bi odklon tržne vrednosti enote njihovega premoženja na borzi presegel 5 % svoje čiste vrednosti sredstev na enoto premoženja;

(c) ugotoviti čisto vrednost sredstev na enoto svojega premoženja, jo sporočiti pristojnim organom najmanj dvakrat tedensko in jo objaviti dvakrat mesečno.

Najmanj dvakrat na mesec mora neodvisni revizor zagotoviti, da je izračun vrednosti enot premoženja izveden v skladu z zakoni in ustanovnimi listinami družbe. Ob tem se mora revizor prepričati, da se sredstva družbe vlagajo v skladu s pravili, določenimi v zakonu in ustanovnih listinah družbe.

6. Države članice obveščajo Komisijo o družbah, ki izkoristijo izjeme iz odstavkov 4 in 5.

Komisija poroča odboru za stike o uporabi odstavkov 4 in 5 v petih letih po izvajanju te direktive. Komisija po prejemu mnenja odbora za stike po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Člen 15

1. Depozitar mora imeti registrirani sedež v isti državi članici, kot ga ima investicijska družba, ali pa mora biti ustanovljen v tej državi članici, če ima registrirani sedež v drugi državi članici.

2. Depozitar mora biti institucija, ki je podrejena javnemu nadzoru. Predložiti mora tudi zadostna finančna in strokovna jamstva, da je sposoben učinkovito izvajati posle kot depozitar in izpolnjevati obveznosti, ki jih vključuje ta funkcija.

3. Države članice določijo, katere vrste institucij iz odstavka 2 izpolnjujejo pogoje za depozitarja.

Člen 16

Depozitar je v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri je registrirani sedež investicijske družbe, odgovoren investicijski družbi in imetnikom enot premoženja za škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neupravičene neizpolnitve ali nepravilne izvedbe njegovih obveznosti.

Člen 17

1. Nobena posamezna družba ne more delovati v obeh vlogah, kot investicijska družba in kot depozitar.

2. Depozitar mora pri opravljanju svoje vloge delovati izključno v korist imetnikov enot premoženja.

Člen 18

Pogoji za zamenjavo depozitarja in pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.

ODDELEK V

Obveznosti v zvezi z naložbenimi politikami KNPVP

Člen 19

1. Naložbe vzajemnega sklada ali investicijske družbe smejo predstavljati samo:

(a) prenosljivi vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi v državi članici in/ali;

(b) prenosljivi vrednostni papirji, s katerimi se trguje na drugem zakonsko urejenem trgu v državi članici, ki redno deluje in je priznan in odprt za javnost in/ali;

(c) prenosljivi vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi v državi nečlanici ali se z njimi trguje na drugem zakonsko urejenem trgu države nečlanice, ki redno deluje in je priznan in odprt za javnost, pod pogojem, da so izbiro borze ali trga odobrili pristojni organi ali je predvidena v zakonu ali pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe in/ali;

(d) nedavno izdani prenosljivi vrednostni papirji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- pogoji izdaje vključujejo podjem, ki bo dal vlogo za kotacijo na borzi ali drugem zakonsko urejenem trgu, ki redno deluje in je priznan in odprt za javnost, pod pogojem, da izbiro borze ali trga odobrijo pristojni organi ali je predvidena v zakonu ali pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe,

- je ta kotacija zagotovljena v letu dni od izdaje.

2. Vendar:

(a) KNPVP ne more vložiti več kot 10 % svojih sredstev v prenosljive vrednostne papirje, drugačne od tistih iz odstavka 1;

(b) lahko država članica predvidi, da KNPVP ne more naložiti več kot 10 % svojih sredstev v dolžniške instrumente, ki se za namene te direktive obravnavajo kot enakovredni prenosljivim vrednostnim papirjem in ki so, med drugim, prenosljivi, likvidni in imajo vrednost, ki se lahko kadarkoli ali vsaj s pogostostjo, določeno v členu 34, natančno določi;

(c) lahko investicijska družba pridobi premičnine in nepremičnine, ki so bistvene za neposredno izvajanje njenih poslov;

(d) KNPVP ne more pridobivati plemenitih kovin ali certifikatov, ki jih predstavljajo.

3. Skupen znesek naložb, navedenih v odstavkih 2(a) in (b) ne sme v nobenem primeru znašati več kot 10 % premoženja KNPVP.

4. Vzajemni skladi in investicijske družbe imajo lahko dodatna likvidna sredstva.

Člen 20

1. Države članice pošljejo Komisiji:

(a) najpozneje do datuma začetka izvajanja te direktive seznam dolžniških instrumentov, ki jih nameravajo v skladu s členom 19(2)(b) obravnavati kot enakovredne prenosljivim vrednostnim papirjem, z navedbo lastnosti teh instrumentov in razlogov za to;

(b) podrobnosti o vseh spremembah, ki jih nameravajo narediti v zvezi s seznami instrumentov, navedenimi pod (a), ali vseh nadaljnjih instrumentih, ki jih nameravajo obravnavati kot enakovredne prenosljivim vrednostnim papirjem, skupaj z razlogi za to.

2. Komisija nemudoma pošlje te podatke drugim državam članicam, skupaj s pripombami, ki se ji zdijo primerne. Ta sporočila se lahko spremenijo glede na poglede odbora za stike v skladu s postopkom iz člena 53(4).

Člen 21

1. Države članice lahko odobrijo KNPVP, da uporabijo tehnike in instrumente v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji po pogojih in v mejah, ki jih določijo, pod pogojem, da se te tehnike in instrumenti uporabljajo zaradi učinkovitega vodenja portfelja.

2. Države članice lahko KNPVP odobrijo tudi uporabo tehnik in instrumentov, namenjenih zagotavljanju zaščite pred tečajnim tveganjem v smislu upravljanja sredstev in obveznosti.

Člen 22

1. KNPVP lahko naloži največ 5 % svojih sredstev v prenosljive vrednostne papirje istega izdajatelja.

2. Države članice lahko povečajo mejo iz odstavka 1 na največ 10 %. Vendar skupna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev, ki jih ima KNPVP pri izdajateljih, v katere je vložil več kot 5 % svojih sredstev, ne sme presegati 40 % vrednosti njegovega premoženja.

3. Države članice lahko zvišajo mejo iz odstavka 1 na največ 35 %, če prenosljive vrednostne papirje izda ali zanje jamči posamezna država članica, njeni lokalni organi, posamezna država nečlanica ali javna mednarodna združenja, v katera so včlanjene ena ali več držav članic.

Člen 23

1. Z odstopanjem od člena 22 in brez vpliva na člen 68(3) Pogodbe, lahko države članice odobrijo KNPVP, da vložijo v skladu z načelom razpršitve tveganja do 100 % svojih sredstev v različne prenosljive vrednostne papirje, ki jih izda ali zanje jamči katera koli država članica, njeni lokalni organi, država nečlanica ali javna mednarodna združenja, v katera so včlanjene ena ali več držav članic.

Pristojni organi dovolijo tako odstopanje le, če menijo, da imajo imetniki enot premoženja v KNPVP zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki izpolnjujejo omejitve iz člena 22.

Takšni KNPVP morajo imeti vrednostne papirje najmanj šestih različnih izdaj, vendar vrednostni papirji posamezne izdaje ne smejo predstavljati več kot 30 % skupnega premoženja KNPVP.

2. KNPVP, navedeni v odstavku 1, morajo v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe izrecno navesti države, lokalne organe ali javna mednarodna združenja, v katere nameravajo vlagati več kot 35 % svojih sredstev; ta pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine pa morajo odobriti pristojni organi.

3. Poleg tega mora prospekt in promocijska literatura vsakega KNPVP, navedenega v odstavku 1, vsebovati vidno navedbo, ki opozarja na to dovoljenje in imenovati države, lokalne organe in/ali javna mednarodna združenja, v vrednostne papirje katerih namerava vložiti ali je vložil več kot 35 % svojih sredstev.

Člen 24

1. KNPVP ne more pridobiti enot premoženja drugih kolektivnih naložbenih podjemov odprtega tipa, razen če niso to kolektivni naložbeni podjemi v smislu prve in druge alinee člena 1(2).

2. KNPVP ne more vložiti več kot 5 % svojih sredstev v enote premoženja teh kolektivnih naložbenih podjemov.

3. Vlaganja v enote vzajemnega sklada, ki ga upravlja ista družba za upravljanje ali druga družba, s katero je družba za upravljanje povezana s skupnim upravljanjem ali nadzorom ali z znatnim neposrednim ali posrednim deležem, so dovoljena le vzajemnemu skladu, ki se je v skladu s svojimi pravili upravljanja specializiral za naložbe na določenem zemljepisnem področju ali gospodarskem sektorju in pod pogojem, da tako naložbo odobrijo pristojni organi. Dovoljenje se izda le, če vzajemni sklad objavi svojo namero, da bo izrabil to možnost, in je ta možnost izrecno navedena v njegovih pravilih upravljanja.

Družba za upravljanje ne more zaračunati provizije ali stroškov za transakcije v zvezi z enotami premoženja vzajemnega sklada, če se del sredstev vzajemnega sklada vlaga v enote drugega vzajemnega sklada, ki ga upravlja ista družba za upravljanje ali druga družba, s katero je družba za upravljanje povezana s skupnim upravljanjem ali nadzorom ali z znatnim neposrednim ali posrednim deležem.

4. Odstavek 3 se uporablja tudi, kadar investicijska družba pridobi enote premoženja v drugi investicijski družbi, s katero je povezana v smislu odstavka 3.

Odstavek 3 se uporablja tudi, kadar investicijska družba pridobi enote premoženja vzajemnega sklada, s katerim je povezana, ali kadar vzajemni sklad pridobi enote investicijske družbe, s katero je povezan.

Člen 25

1. Investicijska družba ali družba za upravljanje, v povezavi z vsemi vzajemnimi skladi, ki jih upravlja in spadajo v področje uporabe te direktive, ne more pridobiti delnic z glasovalnimi pravicami, ki bi ji omogočile, da bi bistveno vplivala na upravljanje izdajatelja.

Do prihodnje uskladitve države članice upoštevajo obstoječa pravila v zakonodaji drugih držav članic, ki opredeljujejo načelo iz prvega pododstavka.

2. Poleg tega lahko investicijska družba ali vzajemni sklad pridobita največ:

- 10 % delnic posameznega izdajatelja brez glasovalnih pravic,

- 10 % dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja,

- 10 % enot premoženja posameznega kolektivnega naložbenega podjema v smislu prve in druge alinee člena 1(2).

Omejitve iz druge in tretje alinee se lahko zanemarijo v času pridobivanja, če se v tem času ne da izračunati kosmatega zneska dolžniških vrednostnih papirjev ali čistega zneska vrednostnih papirjev, katerih postopek prve prodaje še ni zaključen.

3. Država članica lahko opusti uporabo odstavkov 1 in 2 v zvezi:

(a) s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki jih izda ali zanje jamči država članica ali njeni lokalni organi;

(b) s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki jih izda ali zanje jamči država nečlanica;

(c) s prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki jih izdajo javna mednarodna združenja, v katera so včlanjene ena ali več držav članic;

(d) z delnicami, ki jih imajo KNPVP v kapitalu družbe, ustanovljene v državi nečlanici, ki vlaga svoja sredstva v glavnem v vrednostne papirje izdajateljev, ki imajo svoj registrirani sedež v tej državi, če po zakonodaji te države takšno imetje predstavlja edini način, da lahko KNPVP vlagajo v vrednostne papirje izdajateljev v tej državi. To odstopanje velja seveda le, če se naložbena politika družbe v državi nečlanici ujema z omejitvami iz členov 22, 24 in 25(1) in (2). Če so omejitve, določene v členih 22 in 24, presežene, se smiselno uporablja člen 26;

(e) z delnicami, ki jih ima investicijska družba v kapitalu hčerinskih družb, ki izvajajo posle upravljanja, svetovanja ali trženja izključno v njenem imenu.

Člen 26

1. KNPVP ni treba upoštevati omejitev, navedenih v tem oddelku, kadar uveljavljajo pravico do vpisa, ki pripada prenosljivim vrednostnim papirjem, ki so sestavni del njihovega premoženja.

Pri zagotavljanju izpolnjevanja načela razpršitve tveganj lahko države članice dovolijo nedavno odobrenim KNPVP odstopanje od členov 22 in 23 za šest mesecev od datuma izdaje dovoljenja.

2. Če so omejitve iz odstavka 1 presežene iz razlogov zunaj nadzora KNPVP ali kot posledica uveljavljanja pravice do vpisa, morajo ti KNPVP sprejeti kot prednostni cilj svojih prodajnih transakcij odpravo tega stanja z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja.

ODDELEK VI

Obveznosti v zvezi s podatki, s katerimi je treba preskrbovati imetnike enot premoženja

A. Objava prospekta in periodičnih poročil

Člen 27

1. Investicijska družba in družba za upravljanje (za vsakega od vzajemnih skladov, ki jih upravlja) morata objaviti:

- prospekt,

- letno poročilo za vsako poslovno leto, in

- polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta.

2. Letna in polletna poročila morajo biti objavljena v naslednjih rokih z veljavnostjo za zaključek obdobja, na katerega se nanašajo:

- štiri mesece za letno poročilo,

- dva meseca za polletno poročilo.

Člen 28

1. Prospekt mora vsebovati podatke, ki jih vlagatelji potrebujejo za poučeno presojo o predlagani naložbi. Vsebovati mora vsaj podatke iz seznama A, ki je priložen k tej direktivi, če se ti podatki ne pojavijo že v listinah, ki so priložene prospektu v skladu s členom 29(1).

2. Letno poročilo mora vsebovati bilanco stanja, podroben izkaz poslovnega izida za poslovno leto, poročilo o dejavnostih v poslovnem letu in druge podatke iz seznama B, ki je priložen k tej direktivi, pa tudi vse pomembne podatke, ki investitorjem omogočajo poučeno presojo o razvoju dejavnosti KNPVP in o njegovih rezultatih.

3. Polletno poročilo mora vsebovati podatke iz poglavij I do IV seznama B, ki je priložen k tej direktivi; če KNPVP izplača ali predlaga izplačilo vmesnih dividend, morajo številke za to polletje odražati rezultate po davku in vmesne dividende, ki so izplačane ali predlagane.

Člen 29

1. Pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe tvorijo sestavni del prospekta in morajo biti priložene.

2. Listin iz odstavka 1 pa ni treba priložiti k prospektu, če so imetniki enot premoženja obveščeni, da se jim lahko na zahtevo pošljejo, ali če so obveščeni o mestu v vsaki državi članici, v kateri se tržijo enote premoženja, kjer si jih lahko ogledajo.

Člen 30

Bistvene sestavine prospekta se morajo sproti dopolnjevati.

Člen 31

Računovodske informacije v letnem poročilu morajo revidirati ena ali več oseb, zakonsko pooblaščenih za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 na podlagi člena 54(3)(g) Pogodbe EGS o izdaji dovoljenj osebam, odgovornim za opravljanje obveznih revizij računovodskih listin [4]. Revizorsko poročilo, vključno z morebitnimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu.

Člen 32

KNPVP mora poslati pristojnim organom svoj prospekt in vse njegove spremembe, pa tudi letno in polletno poročilo.

Člen 33

1. Zainteresiranim vlagateljem se mora pred podpisom pogodbe brezplačno ponuditi prospekt, zadnje letno poročilo in naknadno objavljeno polletno poročilo.

2. Poleg tega morata biti letno in polletno poročilo javnosti na razpolago na mestih, navedenih v prospektu.

3. Letno in polletno poročilo se na zahtevo brezplačno dostavita imetnikom enot premoženja.

B. Objava drugih podatkov

Člen 34

KNPVP mora na primeren način obveščati javnost o vrednosti enote premoženja ob izdaji, prodaji, ponovnega odkupa ali izplačilu vsakokrat, ko jih izda, prodaja, ponovno odkupuje ali izplačuje in najmanj dvakrat na mesec. Vendar lahko pristojni organi dovolijo KNPVP, da zmanjša pogostost na enkrat mesečno, pod pogojem, da to odstopanje ne posega v interese imetnikov enot premoženja.

Člen 35

V vseh javnih objavah o povabilu za nakup enot premoženja KNPVP mora biti navedeno, da obstaja prospekt, in mesta, kjer je ta javno dostopen.

ODDELEK VII

Splošne obveznosti investicijskih skladov

Člen 36

1. Zadolževati se ne smejo:

- niti investicijska družba,

- niti družba za upravljanje ali depozitar, ki dela v imenu vzajemnega sklada.

Vendar lahko KNPVP pridobi tuje valute s pomočjo kritnega posojila v domači valuti.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica dovoli KNPVP, da se zadolži:

(a) do 10 %

- svojih sredstev v primeru investicijske družbe, ali

- vrednosti premoženja sklada v primeru vzajemnega sklada,

pod pogojem, da gre za začasno zadolžitev;

(b) do 10 % svojih sredstev v primeru investicijske družbe, pod pogojem, da zadolžitev omogoči pridobitev nepremičnine, ki je bistvena za neposredno izvajanje dejavnosti; v tem primeru zadolžitev skupaj z zadolžitvijo iz pododstavka (a) skupaj ne sme presegati 15 % sredstev izposojevalca.

Člen 37

1. KNPVP mora ponovno odkupiti ali izplačati svoje enote na zahtevo katerega koli imetnika enot premoženja.

2. Z odstopanjem od odstavka 1:

(a) lahko KNPVP v primerih in v skladu s postopki, predvidenimi z zakonom, pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami investicijske družbe začasno prekine ponovni odkup ali izplačilo svojih enot. Začasna prekinitev je mogoča le v izjemnih primerih, če to zahtevajo okoliščine in če je utemeljena z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja;

(b) države članice lahko dovolijo pristojnim organom, da zahtevajo začasno prekinitev ponovnega odkupa ali izplačila enot premoženja v interesu imetnikov enot premoženja ali javnosti.

3. V primerih iz odstavka 2(a) mora KNPVP nemudoma sporočiti svojo odločitev pristojnim organom in organom vseh držav članic, v katerih trži svoje enote.

Člen 38

Pravila vrednotenja sredstev in pravila za izračun vrednosti enot ob izdaji ter prodajne in nakupne vrednosti enot premoženja KNPVP morajo biti določena v zakonu, v pravilih upravljanja sklada ali v ustanovnih listinah investicijske družbe.

Člen 39

Razdelitev ali ponovno vlaganje prihodka vzajemnega sklada ali investicijske družbe se izvede v skladu z zakonom in pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.

Člen 40

Enota premoženja KNPVP se ne sme izdati, če ni v običajnem roku v sredstva KNPVP vplačana protivrednost čiste vrednosti enote ob izdaji. Ta določba ne izključuje razdelitve premijskih enot.

Člen 41

1. Brez vpliva na uporabo členov 19 in 21, ne morejo odobravati posojil ali biti porok za tretje osebe niti:

- investicijska družba niti,

- družba za upravljanje ali depozitar, ki dela v imenu vzajemnega sklada.

2. Odstavek 1 tem podjetjem ne preprečuje, da bi pridobila prenosljive vrednostne papirje, ki niso v celoti plačani.

Člen 42

Ne morejo prodajati prenosljivih vrednostnih papirjev brez kritja niti:

- investicijska družba niti,

- družba za upravljanje ali depozitar, ki dela v imenu vzajemnega sklada.

Člen 43

Zakon ali pravila upravljanja sklada morajo določiti plačilo in stroške, ki jih je družba za upravljanje upravičena zaračunati vzajemnemu skladu, in metodo izračuna tega plačila.

Zakon ali ustanovne listine investicijske družbe morajo določiti naravo stroškov, ki jih nosi družba.

ODDELEK VIII

Posebne določbe, ki se uporabljajo za KNPVP pri trženju enot svojega premoženja v drugih državah članicah

Člen 44

1. KNPVP, ki trži enote svojega premoženja v drugi državi članici, mora upoštevati veljavne zakone in druge predpise v tej državi, ki ne spadajo na področje, ki ga ureja ta direktiva.

2. Vsak KNPVP lahko reklamira svoje enote v državi članici, v kateri se tržijo. Upoštevati mora določbe, ki urejajo reklamo v tej državi.

3. Določbe iz odstavkov 1 in 2 se morajo uporabljati brez diskriminacije.

Člen 45

V primeru iz člena 44 morajo KNPVP v skladu z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi v državi članici, kjer tržijo, med drugim sprejeti ukrepe, ki so nujni za zagotovitev, da so v tej državi na razpolago zmogljivosti za izplačila imetnikom enot premoženja, ponovni odkup ali izplačilo enot premoženja in objavo podatkov, ki so jih KNPVP dolžni zagotoviti.

Člen 46

Če KNPVP predlaga, da bi tržil svoje enote v drugi državi članici, mora o tem najprej obvestiti pristojne organe in organe v tej drugi državi članici. Hkrati mora organom v drugi državi članici poslati:

- potrdilo pristojnih organov, da izpolnjuje pogoje te direktive,

- pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine,

- svoj prospekt,

- če je primerno, svoje zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo, in

- natančen opis sklenjenih dogovorov, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem svojih enot v tej drugi državi članici.

KNPVP lahko začne tržiti svoje enote v tej drugi državi članici dva meseca po tem obvestilu, razen če organi te države članice v utemeljenem sklepu, ki ga sprejmejo pred iztekom dvomesečnega roka, ugotovijo, da sklenjeni dogovori o trženju enot niso v skladu z določbami v členih 44(1) in 45.

Člen 47

Če KNPVP trži svoje enote v drugi državi članici kot ima svoj sedež, mora v tej drugi državi članici razpošiljati v najmanj enem od njenih uradnih jezikov listine in podatke, ki morajo biti objavljeni v državi članici v kateri ima svoj sedež, v skladu z enakimi postopki, kot so predvideni v državi, kjer ima sedež.

Člen 48

Za izvajanje svojih dejavnosti lahko KNPVP uporablja v Skupnosti isto splošno ime (npr. investicijska družba ali vzajemni sklad), kot ga uporablja v državi članici, kjer ima sedež. V primeru nevarnosti zamenjave lahko država članica gostiteljica v namen razjasnitve zahteva, da se temu imenu doda pojasnilo.

ODDELEK IX

Določbe v zvezi z organi, odgovornimi za izdajo dovoljenj in nadzor

Člen 49

1. Države članice določijo organe, ki naj opravljajo obveznosti, predvidene v tej direktivi. O tem takoj obvestijo Komisijo in navedejo morebitno razdelitev obveznosti.

2. Organi iz odstavka 1 morajo biti javni organi ali telesa, ki jih imenujejo javni organi.

3. Organi države, v kateri ima KNPVP sedež, so pristojni za nadzor nad tem KNPVP. Seveda pa so organi države, v kateri KNPVP trži svoje enote v skladu s členom 44, pristojni za nadzor skladnosti z oddelkom VIII.

4. Ti organi morajo dobiti vsa pooblastila, ki so potrebna za izvajanje njihove naloge.

Člen 50

1. Organi države članice iz člena 49 pri izvajanju svoje naloge tesno sodelujejo in morajo v ta namen drug drugemu sami sporočati vse potrebne podatke.

2. Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki so zaposlene ali so bile zaposlene pri organih iz člena 49, dolžne varovati poslovno skrivnost. To pomeni, da se ne sme noben zaupen podatek, ki so ga pridobile pri opravljanju svojih obveznosti, izdati nobeni osebi, tudi ne organu, razen na podlagi določb zakona.

3. Odstavek 2 seveda ne izključuje sporočanja med organi različnih držav članic iz člena 49, ki je predvideno s to direktivo. Za takšno izmenjavo podatkov velja dolžnost varovanja poslovne skrivnosti oseb, ki so zaposlene ali so bile zaposlene pri organih, ki prejemajo te podatke.

4. Organ iz člena 49, ki prejema take podatke, jih lahko uporabi le pri izvajanju svoje dejavnosti ali v kontekstu upravnih pritožb ali sodnih postopkov v zvezi s tem izvajanjem, kar pa ne vpliva na primere, ki jih pokriva kazensko pravo.

Člen 51

1. Organi iz člena 49 morajo podati razloge za vsak sklep o zavrnitvi dovoljenja in vsak negativen sklep pri izvajanju splošnih ukrepov, sprejetih pri uporabi te direktive, in ga sporočiti apli kantu.

2. Države članice zagotovijo, da je proti sklepom, sprejetim v zvezi z KNPVP, na podlagi zakonov in drugih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, mogoča pravica do pritožbe na sodišče; enako velja, če ni sprejet noben sklep v šestih mesecih od predložitve vloge KNPVP za dovoljenje, ki vključuje vse podatke, potrebne po veljavnih določbah.

Člen 52

1. Le organi države članice, v kateri ima KNPVP svoj sedež, imajo pravico, da ukrepajo proti njemu, če prekrši kak zakon ali drug predpis, določen v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe.

2. Kljub temu lahko organi države članice, v kateri se tržijo enote premoženja KNPVP, ukrepajo proti njemu, če prekrši določbe, navedene v oddelku VIII.

3. Vsak sklep o odvzemu dovoljenja ali katerikoli drug resen ukrep, sprejet proti KNPVP, ali začasno prekinitev ponovnega odkupa ali izplačevanja, sprejeto proti njemu, morajo organi države članice, v kateri ima KNPVP svoj sedež, nemudoma sporočiti organom drugih držav članic, v katerih se tržijo njegove enote.

ODDELEK X

Odbor za stike

Člen 53

1. Ob Komisiji se ustanovi odbor za stike, v nadaljevanju besedila imenovan "odbor".Njegova vloga je:

(a) olajšati usklajeno izvajanje te direktive z rednimi posveti o vseh praktičnih težavah, ki nastopijo pri uporabi, in z izmenjavo pogledov, ki se zdijo koristni, kar pa ne vpliva na člena 169 in 170 Pogodbe;

(b) olajšati posvetovanje med državami članicami, bodisi s strožjimi ali dodatnimi zahtevami, ki jih lahko sprejme v skladu s členom 1(7), ali z določbami, ki jih lahko sprejme v skladu s členoma 44 in 45;

(c) po potrebi svetovati Komisiji o dopolnitvah ali spremembah, ki naj se sprejmejo v zvezi s to direktivo.

2. Vloga odbora ni ocenjevanje utemeljenosti sklepov v posameznih primerih, ki jih sprejmejo organi iz člena 49.

3. Odbor sestavljajo osebe, ki jih imenujejo države članice, in predstavniki Komisije. Predsednik je predstavnik Komisije. Storitve sekretariata zagotavlja Komisija.

4. Sestanke odbora sklicuje njegov predsednik, bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo delegacije držav članic. Odbor sestavi svoj poslovnik.

ODDELEK XI

Prehodne določbe, odstopanja in končne določbe

Člen 54

Samo za namen danskih KNPVP se pantebreve, izdani na Danskem, štejejo za enakovredne prenosljivim vrednostnim papirjem iz člena 19(1)(b).

Člen 55

Z odstopanjem od členov 7(1) in 14(1) lahko pristojni organi dovolijo KNPVP, ki imajo na dan sprejema te direktive dva ali več depozitarjev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, da ohranijo to število depozitarjev, če imajo ti organi jamstva, da bodo funkcije, ki se izvajajo po členih 7(3) in 14(3), izvedene v praksi.

Člen 56

1. Z odstopanjem od člena 6 lahko države članice dovolijo družbam za upravljanje, da izdajo prinosniška potrdila, ki predstavljajo imenske vrednostne papirje drugih družb.

2. Države članice lahko dovolijo družbam za upravljanje, ki izvajajo na dan sprejema te direktive tudi dejavnosti, ki niso predvidene v členu 6, da nadaljujejo te dejavnosti še pet let po tem datumu.

Člen 57

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. oktobra 1989. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice lahko odobrijo KNPVP, ki obstajajo na dan začetka izvajanja te direktive, največ 12 mesecev od tega datuma za uskladitev z novo nacionalno zakonodajo.

3. Helenski republiki in Portugalski republiki se dovoli, da odložita začetek izvajanja te direktive najpozneje do 1. aprila 1992.

Eno leto pred tem datumom Komisija poroča Svetu o napredku pri izvajanju Direktive in vseh težavah, ki jih utegneta imeti Helenska republika ali Portugalska republika pri začetku izvajanja Direktive do datuma iz prvega pododstavka.

Komisija, če je potrebno, predlaga Svetu, da podaljša odlog do štirih let.

Člen 58

Države članice poskrbijo, da je Komisija obveščena o besedilih temeljnih zakonov in drugih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 59

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. decembra 1985

Za Svet

Predsednik

R. Krieps

[1] UL C 171, 26.7.1976, str. 1.

[2] UL C 57, 7.3.1977, str. 31.

[3] UL C 75, 26.3.1977, str. 10.

[4] UL L 126, 12.5.1984, str. 20

--------------------------------------------------

PRILOGA

SEZNAM A

1.Podatki o depozitarju: | 1.Podatki o družbi za upravljanje | 1.Podatki o investicijski družbi |

1.1Ime | 1.1Ime ali naziv, pravna oblika, registrirani sedež in sedež, če je drugačen od registriranega sedeža. | 1.1Ime ali naziv, pravna oblika, registrirani sedež in sedež, če je drugačen od registriranega sedeža. |

1.2Datum oblikovanja vzajemnega sklada. Navedba trajanja, če je omejena. | 1.2Datum ustanovitve družbe. Navedba trajanja, če je omejena. | 1.2Datum ustanovitve družbe. Navedba trajanja, če je omejena. |

| 1.3Če družba upravlja druge vzajemne sklade, navedba teh skladov. | |

1.4Navedba mesta, kjer je mogoče dobiti pravila upravljanja sklada, če niso priložena, in periodična poročila. | | 1.4Navedba mesta, kjer je mogoče dobiti ustanovne listine, če niso priložene, in periodična poročila. |

1.5Kratek opis davčnega sistema, ki velja za vzajemni sklad, namenjen imetnikom enot premoženja. Podrobnosti o tem, ali se davki odtegnejo pred izplačilom prihodka iz naložb sklada in kapitalskih dobičkov, ki jih vzajemni sklad izplača imetnikom enot. | | 1.5Kratek opis davčnega sistema, ki velja za družbo, namenjen imetnikom enot premoženja. Podrobnosti o tem, ali se davki odtegnejo pred izplačilom prihodka iz naložb in kapitalskih dobičkov, ki jih družba izplača imetnikom enot. |

1.6Datumi obračuna in razdelitve. | | 1.6Datumi obračuna in razdelitve. |

1.7Imena oseb, odgovornih za revizijo računovodskih informacij iz člena 31. | | 1.7Imena oseb, odgovornih za revizijo računovodskih informacij iz člena 31. |

| 1.8Imena in položaji članov administrativnih, upravnih in nadzornih teles. Podrobnosti o njihovih glavnih dejavnostih zunaj družbe, če so za družbo pomembne. | 1.8Imena in položaji članov administrativnih, upravnih in nadzornih teles. Podrobnosti o njihovih glavnih dejavnostih zunaj družbe, če so za družbo pomembne. |

| 1.9Znesek vpisanega kapitala z navedbo vplačanega kapitala | 1.9Kapital |

1.10Podrobnosti o vrstah in glavnih lastnostih enot premoženja in zlasti:narava pravice (stvarna, osebna ali druga), ki jo predstavlja enota,originalni vrednostni papirji ali potrdila, ki dokazujejo upravičenost; vpis v register ali na račun,lastnosti enot: imenske ali prinosniške. Navedba vseh morebitnih denominacij;navedba glasovalnih pravic imetnikov enot, če obstajajo,okoliščine, v katerih se lahko začne postopek prenehanja vzajemnega sklada in začetek likvidacije, zlasti v zvezi s pravicami imetnikov enot. | | 1.10Podrobnosti o vrstah in glavnih lastnostih enot premoženja in zlasti:originalni vrednostni papirji ali potrdila, ki dokazujejo upravičenost; vpis v register ali na račun,lastnosti enot: imenske ali prinosniške. Navedba vseh morebitnih denominacij;navedba glasovalnih pravic imetnikov enot, če obstajajo,okoliščine, v katerih se lahko začne postopek prenehanja investicijske družbe in začetek likvidacije, zlasti v zvezi s pravicami imetnikov enot. |

1.11Kjer je primerno, navedba borz ali trgov, na katerih enote kotirajo ali se z njimi trguje. | | 1.11Kjer je primerno, navedba borz ali trgov, na katerih enote kotirajo ali se z njimi trguje. |

1.12Postopki in pogoji izdaje in prodaje enot. | | 1.12Postopki in pogoji izdaje in prodaje enot. |

1.13Postopki in pogoji za ponovni odkup ali izplačilo enot in okoliščine, v katerih se lahko ponovni odkup ali izplačevanje začasno prekine. | | 1.13Postopki in pogoji za ponovni odkup ali izplačilo enot in okoliščine, v katerih se lahko ponovni odkup ali izplačevanje začasno prekine. |

1.14Opis pravil za določitev in uporabo prihodka. | | 1.14Opis pravil za določitev in uporabo prihodka. |

1.15Opis naložbenih ciljev vzajemnega sklada, vključno s finančnimi cilji (npr. rast kapitala ali prihodka), naložbena politika (npr. vlaganje na določenem zemljepisnem področju ali industrijskem sektorju), vse omejitve te naložbene politike in navedba vseh tehnik in instrumentov ali odobrenega obsega zadolževanja, ki se lahko uporabljajo pri upravljanju vzajemnega sklada. | | 1.15.Opis naložbenih ciljev družbe, vključno s finančnimi cilji (npr. rast kapitala ali prihodka), naložbena politika (npr. vlaganje na določenem zemljepisnem področju ali industrijskem sektorju), vse omejitve te naložbene politike in navedba vseh tehnik in instrumentov ali odobrenega obsega zadolževanja ki se lahko uporabljajo pri upravljanju družbe. |

1.16Pravila vrednotenja sredstev. | | 1.16Pravila vrednotenja sredstev. |

1.17Določitev vrednosti enote ob izdaji, prodaji in vrednosti ponovnega odkupa ali izplačila, zlasti:metoda in pogostost izračuna teh vrednosti,podatki o stroških v zvezi s prodajo ali izdajo in ponovnim odkupom ali izplačilom enot,način, mesta in pogostost objave teh vrednosti. | | 1.17Določitev vrednosti enote ob izdaji, prodaji in vrednosti ponovnega odkupa ali izplačila, zlasti:metoda in pogostost izračuna teh vrednosti,podatki o stroških v zvezi s prodajo ali izdajo in ponovnim odkupom ali izplačilom enot,način, mesta in pogostost objave teh vrednosti [1] |

1.18Podatki o načinu, znesku in izračunu plačila vzajemnega sklada družbi za upravljanje, depozitarju ali tretjim osebam in povračilo stroškov družbi za upravljanje, depozitarju ali tretjim strankam. | | 1.18Podatki o načinu, znesku in izračunu plačila družbe direktorjem in članom administrativnih, upravnih in nadzornih teles, depozitarju ali tretjim osebam in povračilo stroškov direktorjem, depozitarju ali tretjim strankam s strani družbe. |

2. Investicijske družbe v smislu člena 14(5) Direktive navedejo tudi:

2.1 ime ali naziv, pravna oblika, registrirani sedež in sedež, če je drugačen od registriranega sedeža,

2.2 glavna dejavnost.

3. Podatki o svetovalnih družbah in zunanjih naložbenih svetovalcih, ki svetujejo po pogodbi, ki se plačajo iz sredstev KNPVP:

3.1 ime ali naziv družbe ali ime svetovalca,

3.2 bistvene določbe pogodbe z družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, ki so lahko pomembne za imetnike enot premoženja, brez tistih, ki se nanašajo na plačila,

3.3 druge pomembne dejavnosti.

4. Podatki o dogovorih za izplačila imetnikom enot, o ponovnem odkupu ali izplačilu enot in razpoložljivosti podatkov o KNPVP. Ti podatki se morajo v vsakem primeru zagotoviti v državi članici, v kateri je lociran KNPVP. Če se enote tržijo v drugi državi članici, se taki podatki poleg tega zagotovijo tudi za to državo članico v tam objavljenem prospektu.

SEZNAM B

Podatki, ki naj jih vključujejo periodična poročila

I. Bilanca stanja

- prenosljivi vrednostni papirji,

- dolžniški instrumenti, navedeni v členu 19(2)(b),

- dobroimetja na banki,

- druga sredstva,

- sredstva skupaj,

- obveznosti,

- čista vrednost sredstev.

II. Število enot v obtoku

III. Čista vrednost sredstev na enoto

IV. Portfelj, z razlikovanjem med:

(a) prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi;

(b) prenosljivimi vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na drugem zakonsko urejenem trgu;

(c) nedavno izdanimi prenosljivimi vrednostnimi papirji, navedenimi v členu 19(1)(d);

(d) drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji, navedenimi v členu 19(2)(a);

(e) dolžniškimi instrumenti, ki se v skladu s členom 19(2)(b) obravnavajo kot enakovredni,

in analiziran v skladu z najprimernejšimi kriteriji z vidika naložbene politike KNPVP (npr. v skladu z ekonomskim, zemljepisnim in valutnim kriterijem) kot odstotek čistega premoženja; za vsako od zgornjih naložb se navede razmerje do skupnega premoženja KNPVP.

Izkaz sprememb v sestavi portfelja v referenčnem obdobju.

V. Poročilo o razvoju sredstev KNPVP v referenčnem obdobju, ki vključuje:

- prihodek od naložb,

- druge prihodke,

- odhodke v zvezi z upravljanjem,

- odhodke v zvezi z depozitarjem,

- druge odhodke in davke,

- čisti dobiček,

- razdelitev in ponovno vloženi prihodek,

- vplačani investicijski kuponi,

- prevrednotenje in podvrednotenje naložb,

- vse druge spremembe, ki vplivajo na sredstva in obveznosti KNPVP.

VI. Primerjalna tabela, ki zajema zadnja tri finančna leta in vključuje za vsako finančno leto ob koncu finančnega leta:

- skupno čisto vrednost sredstev,

- čisto vrednost sredstev na enoto.

VII. Podrobnosti o končnem znesku obveznosti, po vrstah transakcij v smislu člena 21, ki jih je izvedel KNPVP v referenčnem obdobju.

[1] Investicijske družbe v smislu clena 14(5) Direktive navedejo tudi:

- metodo in pogostost izračuna čiste vrednosti sredstev na enoto premoženja,

- način, mesto in pogostost objave te vrednosti,

- Podatki o vzajemnem skladu ceno na borzi v državi trženja, ki določa ceno transakcij, izvedenih zunaj borz v tej državi.

--------------------------------------------------