Konsolidirano BESEDILO: 32021R1147 — SL

02021R1147 — SL — 12.04.2022 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (EU) 2021/1147 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Sklada za azil , migracije in vključevanje (UL L 251 15.7.2021, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2022/585 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. aprila 2022	L 112	1	11.4.2022

▼B

UREDBA (EU) 2021/1147 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. julija 2021

o vzpostavitvi Sklada za azil , migracije in vključevanje

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Sklad za azil, migracije in vključevanje (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Ta uredba določa cilje Sklada, proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„prosilec za mednarodno zaščito“ pomeni prosilca, kot je opredeljen v točki (c) člena 2 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(2)

„upravičenec do mednarodne zaščite“ pomeni upravičenca do mednarodne zaščite, kot je opredeljen v točki (b) člena 2 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(3)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizma mešanega financiranja v smislu točke 6 člena 2 finančne uredbe;

(4)

„družinski član“ pomeni vsakega državljana tretje države, opredeljenega kot družinskega člana v pravu Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki je podprto v okviru Sklada;

(5)

„humanitarni sprejem“ pomeni sprejem, kadar to zahteva država članica, na podlagi napotitve Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) ali drugega ustreznega mednarodnega organa na ozemlje držav članic sprejmejo državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki prihajajo iz tretje države, v katero so bili prisilno razseljeni, in ki jim je priznan status mednarodne zaščite ali humanitarni status v skladu z nacionalnim pravom, ki določa pravice in obveznosti, enakovredne tistim iz členov 20 do 34 Direktive 2011/95/EU za upravičence do subsidiarne zaščite;

(6)

„operativna podpora“ pomeni del dodelitev državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in zagotavljanje storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo;

(7)

„odstranitev“ pomeni odstranitev, kot je opredeljena v točki 5 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(8)

„preselitev“ pomeni sprejem, na podlagi predloga UNHCR, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki jim je priznana mednarodna zaščita in imajo dostop do trajne rešitve v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, iz tretje države, v katero so bile razseljene, na ozemlje držav članic;

(9)

„vrnitev“ pomeni vrnitev, kot je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(10)

„posebni ukrepi“ pomeni nadnacionalne ali nacionalne projekte, ki v skladu s cilji Sklada ustvarjajo dodano vrednost Unije in v zvezi s katerimi lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatno dodelitev za svoje programe;

(11)

„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije, kot je opredeljen v členu 20(1) PDEU, tudi osebo brez državljanstva ali osebo z nedoločljivim državljanstvom;

(12)

„mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika brez spremstva, kot je opredeljen v točki l člena 2 Direktive 2011/95/EU;

(13)

„ukrepi Unije“ pomeni transnacionalne projekte ali projekte v posebnem interesu Unije, ki se izvajajo v skladu s cilji Sklada;

(14)

„ranljiva oseba“ pomeni vsako osebo, opredeljeno kot ranljiva oseba v skladu s pravom Unije, relevantnim za področje ukrepanja, ki je podprto v okviru Sklada.

Člen 3

Cilji Sklada

Cilj politike Sklada je prispevati k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov ter k izvajanju, krepitvi in razvoju skupne politike na področju azila in skupni politiki na področju priseljevanja, v skladu z ustreznim pravnim redom Unije ter ob doslednem spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so.

V okviru cilja politike iz odstavka 1 Sklad prispeva k naslednjim specifičnim ciljem:

(a)

okrepiti in razvijati vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo;

(b)

okrepiti in razvijati zakonite migracije v države članice v skladu z njihovimi gospodarskimi in socialnimi potrebami ter spodbujati in prispevati k učinkoviti integraciji in socialnemu vključevanju državljanov tretjih držav;

(c)

prispevati k boju proti nedovoljenim migracijam, krepiti učinkovito, varno in dostojanstveno vračanje in ponovni sprejem, pa tudi spodbujati in prispevati k učinkovitemu začetnemu ponovnemu vključevanju v tretjih državah;

(d)

krepiti solidarnost in pravično delitev odgovornosti med državami članicami, zlasti v zvezi s tistimi, ki jih migracijski izzivi in izzivi na področju azila najbolj prizadenejo, tudi s praktičnim sodelovanjem.

V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se Sklad izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Partnerstvo

Za namene Sklada partnerstva v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2021/1060 vključujejo regionalne, lokalne, mestne in druge javne organe ali združenja, ki take organe predstavljajo, ustrezne mednarodne organizacije, nevladne organizacije, kot so begunske organizacije in organizacije, ki jih vodijo migranti, pa tudi nacionalne institucije za človekove pravice in organe za enakost ter ekonomske in socialne partnerje.

Člen 5

Področje uporabe podpore

V okviru svojih ciljev in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II Sklad podpira zlasti ukrepe iz Priloge III.

Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, s katerimi spreminja seznam ukrepov iz Priloge III, da se dodajo novi ukrepi.

Za doseganje svojih ciljev lahko Sklad v skladu s prednostnimi nalogami Unije podpira ukrepe iz Priloge III v tretjih državah in v zvezi s z njimi, kadar je primerno, v skladu s členom 7 ali 24, kakor je ustrezno.

Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, Komisija in države članice skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovijo usklajevanje z ustreznimi politikami, strategijami in instrumenti Unije. Kar zadeva ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, še zlasti zagotovijo, da:

(a)

se izvajajo v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo v okviru drugih instrumentov Unije;

(b)

so skladni z zunanjo politiko Unije, upoštevajo načelo skladnosti politike za razvoj in so skladni s strateškimi programskimi dokumenti za zadevno regijo ali državo;

(c)

so osredotočeni na ukrepe, ki niso usmerjeni v razvoj, in

(d)

služijo interesom notranjih politik Unije in so skladni z dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj Unije.

Cilji Sklada podpirajo ukrepe, ki so namenjeni eni ali več ciljnim skupinam ter spadajo na področje uporabe členov 78 in 79 PDEU.

Člen 6

Enakost spolov in nediskriminacija

Države članice in Komisija zagotovijo vključevanje vidika spola ter upoštevanje in spodbujanje enakosti spolov in integracije načela enakosti spolov v okviru priprave, izvajanja, spremljanja, poročanja in vrednotenja programov in projektov, podprtih v okviru Sklada.

Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za izključitev vseh oblik diskriminacije, ki so prepovedane v skladu s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem programov in projektov, podprtih v okviru Sklada.

Člen 7

Tretje države, pridružene Skladu

Sklad je odprt za tretje države, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v odstavku 2, v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja sodelovanje tretje države v Skladu.

Da bi bila tretja država upravičena do pridružitve Skladu, kot je navedeno v odstavku 1, mora imeti z Unijo sklenjen sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali vložene v tej tretji državi.

Posebni sporazum, ki zajema sodelovanje tretje države v Skladu, mora vsaj:

(a)

omogočati sodelovanje z državami članicami ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področju azila, migracij in vračanja v duhu načel solidarnosti in pravične delitve odgovornosti;

(b)

ves čas trajanja sklada temeljiti na načelih nevračanja, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

(c)

zagotavljati pravično ravnotežje med prispevki tretje države, ki sodeluje v Skladu, in koristmi, ki jih je prejela;

(d)

določati pogoje sodelovanja v Skladu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za Sklad in njegove upravne stroške;

(e)

na tretjo državo ne prenesti kakršnih koli pristojnosti za odločanje v zvezi s Skladom;

(f)

Uniji jamčiti pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov;

(g)

določati, da tretja država odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop v skladu s členom 8.

Prispevki iz točke (d) prvega pododstavka so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država v Skladu sodeluje na podlagi sklepa, sprejetega na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odobri potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. V primeru OLAF takšne pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanji na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

ODDELEK 1

Skupne določbe

Člen 9

Splošna načela

Podpora, zagotovljena v okviru Sklada, dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje ter je osredotočena na to, da doseganje ciljev Sklada ustvarja dodano vrednost Unije.

Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena v okviru Sklada in s strani držav članic, skladna z ustreznimi ukrepi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje podporo, zagotovljeno v okviru drugih instrumentov Unije, zlasti zunanjih instrumentov, Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Sklad se izvaja v okviru neposrednega, deljenega ali posrednega upravljanja v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe.

Člen 10

Proračun

Finančna sredstva za izvajanje Sklada za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 9 882 000 000 EUR v tekočih cenah.

Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)

6 270 000 000 EUR se dodeli za programe držav članic;

(b)

3 612 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument iz člena 11.

Na pobudo Komisije se do 0,42 % finančnih sredstev dodeli za tehnično pomoč iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

V skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/1060 se lahko na zahtevo države članice do 5 % začetnih dodelitev tej državi članici iz katerega koli sklada iz navedene uredbe v okviru deljenega upravljanja prerazporedi na Sklad v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

▼M1

Podpora na podlagi te uredbe se lahko financira tudi s prispevki držav članic in drugih javnih ali zasebnih donatorjev kot zunanjimi namenskimi prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

▼B

Člen 11

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

Znesek iz točke (b) člena 10(2) se dodeljuje prožno prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela. Glede na interno naravo Sklada je tematski instrument prvenstveno namenjen notranji politiki Unije v skladu s specifičnimi cilji iz člena 3(2).

Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente, ki so naslednji:

(a)

posebni ukrepi;

(b)

ukrepi Unije;

(c)

nujna pomoč iz člena 31;

(d)

preselitev in humanitarni sprejem;

(e)

podpora državam članicam za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite kot del prizadevanj za solidarnost iz člena 20 ter

(f)

Evropska migracijska mreža iz člena 26.

Iz zneska iz točke (b) člena 10(2) te uredbe se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije iz člena 35 Uredbe (EU) 2021/1060.

Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za obravnavanje prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo Unije ali za odzivanje na nujne potrebe v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije, kot so odražene v Prilogi II.

S finančnimi sredstvi iz prvega pododstavka tega odstavka, z izjemo finančnih sredstev, uporabljenih za nujno pomoč v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka člena 31(1), se podprejo le ukrepi iz Priloge III, vključno s preselitvijo in humanitarnim sprejemom v skladu s členom 19, ki je del zunanje razsežnosti migracijske politike Unije.

Komisija sodeluje z organizacijami civilne družbe in relevantnimi mrežami, zlasti za pripravo in ocenjevanje programov dela za ukrepe Unije, ki se financirajo v okviru Sklada.

Vsaj 20 % sredstev iz prvotne dodelitve za tematski instrument se dodeli za specifični cilj iz točke (d) člena 3(2).

Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta zagotovijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, Komisija zagotovi, da projekti, ki so predmet obrazloženega mnenja Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti izdatkov ali smotrnosti navedenih projektov, niso izbrani.

Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, zadevne države članice za namene člena 23 in člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/1060 zagotovijo, da – Komisija pa oceni če – na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, ki povzroči dvom o zakonitosti in pravilnosti izdatkov ali smotrnosti ukrepov.

Komisija določi skupni znesek, ki se da na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

Komisija za tematski instrument z izvedbenimi akti sprejme sklepe o financiranju iz člena 110 finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od elementov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. V sklepih o financiranju se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. Sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(3) te uredbe.

Tematski instrument podpira zlasti ukrepe, ki spadajo pod izvedbeni ukrep 2(d) iz Priloge II ter ki jih izvajajo nacionalni, regionalni in lokalni organi ali organizacije civilne družbe. V zvezi s tem se vsaj 5 % začetnih dodelitev tematskega instrumenta nameni izvajanju ukrepov vključevanja, ki jih izvajajo lokalnim in regionalnim organi.

10.

Komisija zagotovi, da je porazdelitev sredstev med specifičnimi cilji iz člena 3(2) pravična in pregledna. Komisija poroča o uporabi in porazdelitvi tematskega instrumenta med elementi iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, vključno s podporo za ukrepe v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ukrepov Unije.

11.

Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 8 ustrezno spremeni programe držav članic.

ODDELEK 2

Podpora in izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Člen 12

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za znesek iz točke (a) člena 10(2) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom o financiranju za tematski instrument iz člena 11.

Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe in Uredbo (EU) 2021/1060.

Člen 13

Proračunska sredstva

Znesek iz točke (a) člena 10(2) se programom držav članic dodeli okvirno na naslednji način:

(a)

5 225 000 000 EUR v skladu s Prilogo I;

(b)

1 045 000 000 EUR za prilagoditev dodelitev programom držav članic iz člena 17(1).

Kadar se znesek iz točke (b) odstavka 1 tega člena ne dodeli v celoti, se preostali znesek lahko doda znesku iz točke (b) člena 10(2).

Člen 14

Predhodno financiranje

Plačilo predhodnega financiranja za Sklad se v skladu s členom 90(4) Uredbe (EU) 2021/1060 izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, na naslednji način:

(a)

2021: 4 %;

(b)

2022: 3 %;

(c)

2023: 5 %;

(d)

2024: 5 %;

(e)

2025: 5 %;

(f)

2026: 5 %.

Kadar je program države članice sprejet po 1. juliju 2021, se obroki, ki bi morali biti izplačani pred tem, izplačajo v letu njegovega sprejetja.

Člen 15

Stopnje sofinanciranja

Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov za projekt.

Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih izdatkov za ukrepe iz Priloge IV.

Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za operativno podporo.

Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za nujno pomoč iz člena 31.

Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih izdatkov za tehnično pomoč na pobudo držav članic v okviru omejitev iz točke (b)(vi) člena 36(5) Uredbe (EU) 2021/1060.

V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz Sklada za vrste ukrepov, ki jih krije prispevek iz odstavkov 1 do 6.

V sklepu Komisije o odobritvi programa države članice se za vsako vrsto ukrepa določi, ali se stopnja sofinanciranja uporabi v zvezi s:

(a)

skupnim prispevkom, vključno z javnimi in zasebnimi prispevki, ali

(b)

samo javnim prispevkom.

Člen 16

Programi držav članic

Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami in izzivi Unije na področju upravljanja azila in migracij in ustrezajo tem nalogam in izzivom ter da so v celoti v skladu z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije, hkrati pa v celoti spoštujejo mednarodne obveznosti Unije in držav članic, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so. Države članice pri opredeljevanju prednostnih nalog svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi iz Priloge II ustrezno upoštevani v njihovih programih.

Glede na interno naravo Sklada programi držav članic prvenstveno služijo notranji politiki Unije v skladu s specifičnimi cilji iz člena 3(2) te uredbe.

Komisija programe držav članic oceni v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2021/1060.

V okviru sredstev, dodeljenih v členu 13(1), in brez poseganja v odstavek 3 tega člena vsaka država članica znotraj svojega programa dodeli:

(a)

najmanj 15 % njenih dodeljenih sredstev za specifični cilj iz točke (a) člena 3(2) in

(b)

najmanj 15 % njenih dodeljenih sredstev za specifični cilj iz točke (b) člena 3(2).

Država članica lahko dodeli manj kot minimalni odstotek iz odstavka 2 le, če v svojem programu podrobno pojasni, zakaj dodelitev sredstev pod to ravnjo ne bi ogrozila uresničitve zadevnega cilja.

Komisija zagotovi, da se znanje in strokovne izkušnje ustreznih decentraliziranih agencij, zlasti EASO, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 ( 3 ), v zvezi s področji v njihovi pristojnosti v zgodnji fazi in pravočasno upoštevajo pri oblikovanju programov držav članic.

Komisija lahko ustrezne decentralizirane agencije, tudi tiste iz odstavka 4, po potrebi vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja, določene v oddelku 5, zlasti da bi zagotovila, da so ukrepi, izvedeni s podporo Sklada, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

Po sprejetju priporočil v okviru področja uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013, ki so v okviru področja uporabe te uredbe, zadevna država članica skupaj s Komisijo preuči, kako obravnavati ugotovitve in priporočila prek svojega programa, po potrebi s podporo Sklada.

Komisija lahko, kadar je to ustrezno, črpa iz strokovnih izkušenj decentraliziranih agencij Unije v zvezi s specifičnimi vprašanji, ki spadajo v njihove pristojnosti.

Zadevni program države članice se po potrebi spremeni v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/1060, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 6 tega člena.

V sodelovanju in posvetovanju s Komisijo in zadevnimi decentraliziranimi agencijami Unije v zvezi s področji njihove pristojnosti, kakor je ustrezno, lahko zadevna država članica sredstva v okviru svojega programa prerazporedi, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 6, kadar imajo ta priporočila finančne posledice.

Države članice v svojih programih dajejo prednost zlasti ukrepom, upravičenim do višje stopnje sofinanciranja, ki so navedeni v Priloge IV njihovih programov. V primeru nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo seznama ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV.

10.

Programi držav članic lahko omogočajo, da so vključeni bližnji sorodniki oseb, zajetih z ukrepi vključevanja iz Priloge III, kolikor je to potrebno za učinkovito izvajanje takih ukrepov.

11.

Kadar koli se država članica odloči, da bo s podporo Sklada izvedla projekt s tretjo državo ali v njej, se pred odobritvijo projekta posvetuje s Komisijo.

12.

Načrtovanje programov iz člena 22(5) Uredbe (EU) 2021/1060 temelji na vrstah ukrepanja iz razpredelnice 1 Priloge VI k tej uredbi in vključuje okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto ukrepanja v okviru posameznega specifičnega cilja iz člena 3(2) te uredbe.

Člen 17

Vmesni pregled

Komisija leta 2024 dodeli programom zadevnih držav članic dodatni znesek iz točke (b) člena 13(1) v skladu z merili iz točke (b) odstavka 1 in odstavkov 2 do 5 Priloge I. Finančna sredstva veljajo od 1. januarja 2025 dalje.

Kadar zahtevki za plačila, predloženi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2021/1060, ne zajemajo vsaj 10 % začetne dodelitve programu iz točke (a) člena 13(1) te uredbe, zadevna država članica ni upravičena do dodatne dodelitve za svoj program iz točke (b) člena 13(1) te uredbe.

Komisija pri dodeljevanju sredstev iz tematskega instrumenta iz člena 11 te uredbe od 1. januarja 2025 upošteva napredek, ki so ga države članice naredile pri doseganju mejnikov iz okvira smotrnosti iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1060 in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 18

Posebni ukrepi

Država članica lahko prejme sredstva za posebne ukrepe poleg svojih dodelitev na podlagi člena 13(1), če so nato ta sredstva v njenem programu označena za ta namen in se uporabijo za uresničevanje ciljev Sklada.

Finančna sredstva za posebne ukrepe se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice.

Člen 19

Sredstva za preselitev in humanitarni sprejem

Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi točke (a) člena 13(1) prejmejo znesek v višini 10 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru preselitve.

Države članice poleg svojih dodelitev na podlagi točke (a) člena 13(1) prejmejo znesek v višini 6 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema.

Znesek iz odstavka 2 se poveča na 8 000 EUR za vsako osebo, sprejeto v okviru humanitarnega sprejema, ki pripada eni ali več izmed naslednjih ranljivih skupin:

(a)

ogroženi ženske in otroci;

(b)

mladoletniki brez spremstva;

(c)

osebe z zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče preseliti le v okviru humanitarnega sprejema;

(d)

osebe, ki potrebujejo humanitarni sprejem zaradi pravne ali fizične zaščite, tudi žrtve nasilja ali mučenja.

Kadar država članica sprejme osebo, ki spada v več kot eno od kategorij iz odstavkov 2 in 3, znesek za to osebo prejme le za enkrat.

Države članice so lahko, kadar je to ustrezno, upravičene tudi do prejema ustreznih zneskov za družinske člane oseb iz odstavkov 1, 2 in 3, če so ti družinski člani sprejeti zato, da se zagotovi enotnost družine.

Zneski iz tega člena so v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 125 finančne uredbe.

Zneski iz odstavkov 1, 2, 3 in 5 se programu države članice prvič dodelijo v sklepu o financiranju, s katerim se odobri ta program. Ti zneski se ne uporabljajo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah kot to odobri Komisija s spremembo tega programa. Ti zneski se lahko vključijo v zahtevke za plačilo, naslovljene na Komisijo, pod pogojem, da je bila oseba, za katero je bil znesek dodeljen, dejansko preseljena ali sprejeta.

Države članice za namene kontrole in revizije zadržijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo preseljenih ali sprejetih oseb in datuma njihove preselitve ali sprejema.

Da bi se upoštevali trenutna stopnja inflacije, zadevne spremembe na področju preselitve in drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, da po potrebi in v mejah razpoložljivih sredstev prilagodi te zneske.

Člen 20

Sredstva za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do mednarodne zaščite

Država članica poleg svoje dodelitve na podlagi člena 13(1) te uredbe prejme dodatni znesek v višini 10 000 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, premeščenega iz druge države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) ali kot posledica podobnih oblik premestitve.

Države članice so lahko, kadar je ustrezno, upravičene tudi do zneskov iz odstavka 1 tega člena za vsakega družinskega člana oseb iz navedenega odstavka, če so bili ti družinski člani premeščeni, da se zagotovi enotnost družine v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 604/2013, ali so bili premeščeni kot posledica podobnih oblik premestitve.

Države članice poleg svoje dodelitve na podlagi člena 13(1) prejmejo dodaten znesek v višini 10 000 EUR za vsakega upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega iz druge države članice.

Države članice so lahko, kadar je ustrezno, upravičene tudi do ustreznih zneskov za družinske člane oseb iz odstavka 3, če so ti družinski člani premeščeni, da se zagotovi enotnost družine.

Država članica, ki krije stroške premestitev iz odstavkov 1 do 4, prejme prispevek v višini 500 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito ali upravičenca do mednarodne zaščite, premeščenega v drugo državo članico.

Zneski iz tega člena so v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, v skladu s členom 125 finančne uredbe.

Zneski iz odstavkov 1 do 5 tega člena se dodelijo programom držav članic, pod pogojem, da je bila oseba, za katero je bil dodeljen znesek, dejansko premeščena v državo članico ali registrirana kot prosilec v odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, kakor je ustrezno. Ti zneski se ne uporabljajo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, kakor to odobri Komisija s spremembo tega programa.

Države članice za namene kontrole in revizije zadržijo informacije, potrebne za pravilno identifikacijo premeščenih oseb in datuma njihove premestitve.

Da bi se upoštevali trenutna stopnja inflacije, zadevne spremembe na področju premestitve in drugi dejavniki, ki bi lahko optimizirali uporabo finančne spodbude, ki jo pomenijo zneski iz odstavkov 1, 3 in 5 tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37, da po potrebi in v mejah razpoložljivih sredstev prilagodi te zneske.

Člen 21

Operativna podpora

Država članica lahko do 15 % zneska, ki ga v okviru Sklada prejme za svoj program, uporabi za financiranje operativne podpore v okviru specifičnih ciljev Sklada.

Država članica pri uporabi operativne podpore ravna skladno z ustreznim pravnim redom Unije in Listino.

Država članica v svojem programu in letnem poročilu o smotrnosti iz člena 35 te uredbe pojasni, kako uporaba operativne podpore prispeva k doseganju ciljev Sklada. Komisija pred odobritvijo programa države članice oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore. Komisija upošteva informacije, ki so jih predložile navedene države članice, in kadar je ustrezno, razpoložljive informacije na podlagi spremljanja, ki se izvede v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013 ter spada na področje uporabe te uredbe.

Operativna podpora je osredotočena na ukrepe, ki jih krijejo izdatki, kot je določeno v Prilogi VII.

Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo upravičenih ukrepov iz Priloge VII.

Člen 22

Upravljalna preverjanja in revizije projektov, ki jih izvajajo mednarodne organizacije

Ta člen se uporablja za mednarodne organizacije ali njihove agencije iz točke (c)(ii) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe, katerih sisteme, pravila in postopke Komisija v skladu s členom 154(4) in (7) navedene uredbe pozitivno oceni kot ustrezne za namen posrednega izvrševanja nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije).

Brez poseganja v točko (a) prvega odstavka člena 83 Uredbe (EU) 2021/1060 in člen 129 finančne uredbe organu upravljanja v primeru, da je mednarodna organizacija upravičenec, kot je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ni treba izvajati upravljalnih preverjanj iz točke (a) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060, če mu mednarodna organizacija predloži dokumente iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe.

Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da je projekt skladen z veljavnim pravom in pogoji za podporo projekta.

Kadar je treba stroške povrniti v skladu s točko (a) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju, ki jo predloži mednarodna organizacija, potrdi, da:

(a)

so bili računi in dokazila, da jih je upravičenec plačal, preverjeni;

(b)

so bile računovodske evidence, ki jih upravičenec vodi za transakcije, povezane z izdatki, prijavljenimi organu upravljanja, ali računovodske kode, ki jih uporablja za te transakcije, preverjene.

Kadar je treba stroške povrniti na podlagi točke (b), (c) ali (d) člena 53(1) Uredbe (EU) 2021/1060, se z izjavo o upravljanju potrdi, da so pogoji za povračilo izdatkov izpolnjeni.

Dokumenti iz točk (a) in (c) prvega pododstavka člena 155(1) finančne uredbe se organu upravljanja predložijo skupaj s posameznim zahtevkom za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

Upravičenec organu upravljanja vsako leto do 15. oktobra predloži obračun. Obračunu priloži mnenje neodvisnega revizijskega telesa, ki je bilo pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V tem mnenju se navede, ali obstoječi kontrolni sistemi delujejo pravilno in so stroškovno učinkoviti ter ali so osnovne transakcije zakonite in pravilne. V tem mnenju se tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom glede trditev v izjavah o upravljanju, ki jih predloži mednarodna organizacija, vključno z informacijami o sumu goljufije. To mnenje pomeni zagotovilo, da so izdatki, vključeni v zahtevke za plačilo, ki jih mednarodna organizacija predloži organu upravljanja, zakoniti in pravilni.

Brez poseganja v obstoječe možnosti za opravljanje nadaljnjih revizij iz člena 127 finančne uredbe organ upravljanja pripravi izjavo o upravljanju iz točke (f) prvega pododstavka člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060. Organ upravljanja se pri tem zanaša na dokumente, ki mu jih je predložila mednarodna organizacija v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena, namesto da bi se zanašal na upravljalna preverjanja iz člena 74(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

Dokument, v katerem so navedeni pogoji za podporo iz člena 73(3) Uredbe (EU) 2021/1060, vključuje zahteve iz tega člena.

10.

Odstavek 2 se ne uporablja in organ upravljanja mora nato opraviti upravljalna preverjanja, kadar:

(a)

ta organ upravljanja v zvezi s projektom, ki ga začne ali izvaja mednarodna organizacija, ugotovi, da obstaja posebno tveganje za nepravilnost ali da so prisotni znaki goljufije;

(b)

mednarodna organizacija organu upravljanja ne predloži dokumentov iz odstavkov 2 do 5 in 7;

(c)

so dokumenti iz odstavkov 2 do 5 in 7, ki jih je predložila mednarodna organizacija, nepopolni.

11.

Kadar je projekt, v katerem je mednarodna organizacija upravičenec, kakor je opredeljen v točki 9 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, vključen v vzorec iz člena 79 navedene uredbe, lahko revizijski organ svoje delo opravi na podlagi podvzorca transakcij, ki se nanašajo na ta projekt. Kadar se v podvzorcu odkrijejo napake, lahko revizijski organ, če je ustrezno, zahteva, da revizor mednarodne organizacije oceni celotni obseg in skupni znesek napak v tem projektu.

ODDELEK 3

Podpora in izvajanje v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 23

Področje uporabe

Komisija podporo na podlagi tega oddelka izvaja bodisi neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe bodisi posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka.

Člen 24

Upravičeni subjekti

Do financiranja Unije so upravičeni naslednji subjekti:

(a)

pravni subjekti s sedežem v:

(i)

državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)

tretji državi, pridruženi Skladu na podlagi posebnega sporazuma iz člena 7, pod pogojem, da je zajeta v delovnem programu in pogojih v njem;

(iii)

tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavka 3;

(b)

pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali vse mednarodne organizacije, pomembne za namene Sklada.

Fizične osebe niso upravičene do financiranja Unije.

Subjekti iz točke (a)(iii) odstavka 1 sodelujejo v sklopu konzorcija, ki ga sestavljata vsaj dva neodvisna subjekta, od katerih ima vsaj eden sedež v državi članici.

Subjekti, ki sodelujejo v sklopu konzorcija iz prvega pododstavka tega odstavka, zagotovijo, da so ukrepi, pri katerih sodelujejo, skladni z načeli iz Listine in prispevajo k doseganju ciljev Sklada.

Člen 25

Ukrepi Unije

Na pobudo Komisije se lahko Sklad uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje Sklada, in sicer v skladu s Prilogo III.

Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovijo lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Člani komisije za ocenjevanje predlogov iz člena 150 finančne uredbe so lahko zunanji strokovnjaki.

S prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja se lahko krije tveganje v zvezi s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in ti prispevki se štejejo za zadostno jamstvo na podlagi finančne uredbe. Uporablja se člen 37(7) Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).

Člen 26

Evropska migracijska mreža

Sklad podpira Evropsko migracijsko mrežo ter zagotavlja potrebno finančno pomoč za njene dejavnosti in prihodnji razvoj.

Komisija sprejme znesek, ki se iz letnih odobrenih proračunskih sredstev Sklada da na voljo Evropski migracijski mreži, in program dela, ki določa prednostne naloge za njene dejavnosti, potem ko ju potrdi usmerjevalni odbor v skladu s točko (a) člena 4(5) Odločbe 2008/381/ES. Odločitev Komisije predstavlja sklep o financiranju v skladu s členom 110 finančne uredbe. Za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev lahko Komisija sprejme program dela za Evropsko migracijsko mrežo v ločenem sklepu o financiranju.

V skladu s finančno uredbo je finančna pomoč za dejavnosti Evropske migracijske mreže v obliki nepovratnih sredstev nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 3 Odločbe 2008/381/ES ali javnih naročil, kakor je ustrezno.

Člen 27

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru Sklada se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 in naslovom X finančne uredbe.

Člen 28

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

V skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Sklad tehnično pomoč, ki se izvaja na pobudo Komisije ali v njenem imenu, podpira s 100-odstotno stopnjo financiranja.

Člen 29

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z osebami ali subjekti, ki jih niso pooblastile institucije, organi, uradi ali agencije Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 30

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

Prejemnik financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih, smiselnih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov. Prepoznavnost financiranja Unije in take informacije se zagotovijo, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar takih informacij ni mogoče ali ustrezno javno pokazati ali kadar je razkritje takih informacij zakonsko omejeno, zlasti zaradi varnosti, javnega reda, kazenskih preiskav ali varstva osebnih podatkov. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije prejemniki sredstev Unije pri javnem komuniciranju o zadevnem ukrepu navedejo izvor teh sredstev in prikažejo emblem Unije.

Da bi Komisija dosegla čim širše občinstvo, izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom, ukrepi na podlagi Sklada in doseženimi rezultati.

Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji Sklada.

Komisija objavi programe dela tematskega instrumenta iz člena 11. Komisija informacije iz člena 38(2) finančne uredbe v zvezi s podporo, zagotovljeno v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, objavi na javno dostopnem spletnem mestu in jih redno posodablja. Te informacije se objavijo v odprtem, strojno berljivem formatu, ki omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo in primerjajo.

ODDELEK 4

Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja

Člen 31

Nujna pomoč

Sklad zagotavlja finančno pomoč za nujne in posebne potrebe v ustrezno utemeljenih izrednih razmerah na podlagi enega ali več od naslednjih primerov:

(a)

izrednih razmer na področju migracij, za katere je značilen velik ali nesorazmeren pritok državljanov tretjih držav v eno ali več držav članic, ki povzroča pomembne in nujne pritiske na centre za sprejem in pridržanje teh držav članic, njihove azilne sisteme in postopke ter njihove sisteme in postopke za upravljanje migracij;

(b)

primera množičnega pritoka razseljenih oseb v smislu Direktive Sveta 2001/55/ES ( 6 );

(c)

izrednih razmer na področju migracij v tretji državi, tudi kadar bi lahko osebe, ki potrebujejo zaščito, obtičale zaradi političnih razmer ali konfliktov, zlasti kadar bi to lahko vplivalo na migracijske tokove proti Uniji.

Komisija lahko v odziv na takšne ustrezno utemeljene izredne razmere odloči, da bo zagotovila nujno pomoč, vključno za prostovoljne premestitve, v okviru razpoložljivih sredstev. Komisija v takih primerih o tem pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

Ukrepi v tretjih državah se izvajajo v skladu s členom 5(2) in (3).

Programom držav članic se poleg dodelitev iz člena 13(1) in Priloge I, lahko dodeli nujna pomoč, če je nato v programu države članice označena za ta namen. Ta sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in kot jih odobri Komisija s spremembo programa države članice. Predhodno financiranje za nujno pomoč lahko znaša 95 % prispevkov Unije, odvisno od razpoložljivosti sredstev.

Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Kadar je to potrebno za izvajanje ukrepa, se lahko z nujno pomočjo krijejo izdatki, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva ali prošnje za pomoč za ta ukrep, pod pogojem, da izdatek ni nastal pred 1. januarjem 2021.

Da bi Komisija zagotovila pravočasno razpoložljivost sredstev za nujno pomoč, lahko v ustrezno utemeljenih nujnih primerih z izvedbenim aktom, ki se začne uporabljati takoj, v skladu s postopkom iz člena 38(4) ločeno sprejme sklep o financiranju za nujno pomoč iz člena 110 finančne uredbe. Tak akt ostane veljaven za obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev.

Člen 32

Kumulativno in alternativno financiranje

Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru Sklada, lahko prejme prispevek tudi iz drugega programa Unije, vključno iz skladov v okviru deljenega upravljanja, pod pogojem, da ti prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

V skladu s členom 73(4) Uredbe (EU) 2021/1060 lahko ESRR ali ESS+ podpirata ukrepe, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, kakor je opredeljen v točki 45 člena 2 navedene uredbe. Za dodelitev pečata odličnosti morajo ukrepi izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje:

(a)

ocenjeni so bili v sklopu razpisa za zbiranje predlogov v okviru Sklada;

(b)

izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)

ne morejo biti financirani v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov zaradi proračunskih omejitev.

ODDELEK 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1

Skupne določbe

Člen 33

Spremljanje in poročanje

Komisija skladno z zahtevami glede poročanja iz točke (h)(iii) prvega pododstavka člena 41(3) finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o glavnih kazalnikih smotrnosti iz Priloge V k tej uredbi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge V, da po potrebi prilagodi glavne kazalnike smotrnosti iz navedene priloge.

Kazalniki za poročanje o napredku Sklada pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VIII. Za kazalnike učinka so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in njegovih rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge VIII, da pregleda ali dopolni kazalnike, kadar je to potrebno, in da to uredbo dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno o informacijah, ki jih predložijo države članice. Vsakršna sprememba Priloge VIII se uporablja samo za projekte, izbrane po začetku veljavnosti navedene spremembe.

Člen 34

Ocenjevanje

Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno te uredbe. V vmesni oceni poleg tega, kar je določeno v členu 45(1) Uredbe (EU) 2021/1060, oceni naslednje:

(a)

uspešnost Sklada, vključno z napredkom pri doseganju njegovih ciljev, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne že razpoložljive informacije, zlasti letna poročila o smotrnosti iz člena 35 ter kazalniki učinka in rezultatov iz Priloge VIII;

(b)

učinkovitost uporabe sredstev, dodeljenih Skladu, ter učinkovitost upravljalnih in kontrolnih ukrepov, uvedenih za njegovo izvajanje;

(c)

nadaljnjo ustreznost in primernost izvedbenih ukrepov iz Priloge II;

(d)

usklajevanje, skladnost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov, ki so podprti v okviru Sklada, in podpora z drugimi sredstvi Unije;

(e)

dodano vrednost Unije pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru Sklada.

Pri tej vmesni oceni se upoštevajo rezultati retrospektivne ocene učinkov Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020.

Retrospektivna ocena poleg tega, kar je določeno v členu 45(2) Uredbe (EU) 2021/1060, vsebuje elemente iz odstavka 1 tega člena. Oceni se tudi učinek Sklada.

Vmesna ocena in retrospektivna ocena se opravita pravočasno, da bi bili upoštevani pri postopku odločanja, po potrebi tudi pri reviziji te uredbe.

Komisija v vmesni oceni in retrospektivni oceni v skladu s členom 7, členom 16(11) in členom 24 posebno pozornost nameni oceni ukrepov, ki se izvajajo s tretjimi državami, v njih ali v zvezi z njimi.

Pododdelek 2

Pravila o deljenem upravljanju

Člen 35

Letna poročila o smotrnosti

Države članice do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2031 Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti iz člena 41(7) Uredbe (EU) 2021/1060.

Obdobje poročanja zajema zadnje obračunsko leto, kot je opredeljeno v točki 29 člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060, ki je predhodno letu predložitve poročila. Poročilo, predloženo do 15. februarja 2023, zajema obdobje od 1. januarja 2021.

Letna poročila o smotrnosti vsebujejo zlasti informacije o:

(a)

napredku pri izvajanju programa države članice ter pri doseganju mejnikov in ciljev iz tega programa ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot zahteva člen 42 Uredbe (EU) 2021/1060;

(b)

morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa države članice, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo, vključno z informacijami o morebitnih obrazloženih mnenjih, ki jih Komisija izda v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev na podlagi člena 258 PDEU, povezanih z izvajanjem Sklada;

(c)

medsebojnem dopolnjevanju ukrepov, ki so podprti v okviru Sklada, in podpore z drugimi sredstvi Unije, zlasti tistih ukrepov, ki se izvajajo v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)

prispevku programa države članice k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov ter sodelovanju in solidarnosti med državami članicami;

(e)

izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)

izpolnjevanju veljavnih omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v celotnem programskem obdobju, zlasti spoštovanju temeljnih pravic;

(g)

številu oseb, sprejetih v okviru preselitve in humanitarnega sprejema s sklicevanjem na zneske iz člena 19;

(h)

številu prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, premeščenih iz ene države članice v drugo iz člena 20;

(i)

izvajanju projektov v tretji državi ali v zvezi z njo.

Letna poročila o smotrnosti vsebujejo povzetek, ki zajema vse točke iz prvega pododstavka tega odstavka. Komisija zagotovi, da so povzetki, ki jih predložijo države članice, prevedeni v vse uradne jezike Unije in javno dostopni.

Komisija lahko poda pripombe na letna poročila o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njegovega prejema. Kadar Komisija v navedenem roku ne poda pripomb, se poročilo šteje za sprejeto.

Komisija na svojem spletnem mestu navede povezave do spletnih mest iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2021/1060.

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi predlogo za letno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 38(2).

Člen 36

Spremljanje in poročanje v okviru deljenega upravljanja

Pri spremljanju in poročanju v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabijo kode za vrste ukrepanja iz Priloge VI k tej uredbi, kot je ustrezno. Za obravnavo nepredvidenih ali novih okoliščin in za zagotovitev učinkovitega izvrševanja financiranja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 te uredbe za spremembo Priloge VI.

Kazalniki, določeni v Prilogi VIII k tej uredbi, se uporabljajo v skladu s členom 16(1) ter členoma 22 in 42 Uredbe (EU) 2021/1060.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) in (5) ter člena 36(1) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.

Prenos pooblastila iz drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) in (5) ter člena 36(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi drugega pododstavka člena 5(1), člena 16(9), člena 19(9), člena 20(9), člena 21(5), člena 33(2) ali (5) ali člena 36(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 38

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor za sklade za notranje zadeve, ustanovljen s členom 32 Uredbe (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 39

Prehodne določbe

Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014, ki se še naprej uporablja za te ukrepe do njihovega zaključka.

Finančna sredstva za Sklad lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014.

V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko ob upoštevanju zapoznelega začetka veljavnosti te uredbe in za zagotovitev kontinuitete stroški, nastali v zvezi z ukrepi, podprtimi na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja, ki so se že začeli izvajati, za omejeno obdobje štejejo za upravičene do financiranja od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali zahtevka za pomoč.

V skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 lahko države članice po 1. januarju 2021 še naprej podpirajo projekt, ki je bil izbran in začet na podlagi Uredbe (EU) št. 516/2014, če zagotovijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

projekt ima dve, s finančnega vidika določljivi fazi z ločenimi revizijskimi sledmi;

(b)

skupni stroški projekta presegajo 500 000 EUR;

(c)

izplačila upravičencem, ki jih odgovorni organ izvede za prvo fazo projekta, se vključijo v zahtevke za plačilo, predložene Komisiji na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014, izdatki za drugo fazo projekta pa se vključijo v zahtevke za plačilo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060;

(d)

druga faza projekta je v skladu z veljavnim pravom in upravičena do podpore iz Sklada na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060;

(e)

država članica se zaveže, da bo projekt dokončala, poskrbela, da bo operativen, in o njem poročala v letnem poročilu o smotrnosti, ki ga bo predložila do 15. februarja 2024.

Določbe te uredbe in Uredbe (EU) 2021/1060 se uporabljajo za drugo fazo projekta, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka.

Ta odstavek se uporablja samo za projekte, ki so bili izbrani v okviru deljenega upravljanja na podlagi Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 40

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

PRILOGA I

MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV PROGRAMOM DRŽAV ČLANIC

1. Proračunska sredstva, ki so na voljo na podlagi člena 13, se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)

na začetku programskega obdobja vsaka država članica prejme fiksen znesek v višini 8 000 000 EUR iz Sklada z izjemo Cipra, Malte in Grčije, ki vsaka prejmejo fiksen znesek v višini 28 000 000 EUR;

(b)

preostala proračunska sredstva iz člena 13 se razdelijo na podlagi naslednjih meril:

—

35 % za azil,

—

30 % za zakonite migracije in vključevanje,

—

35 % za preprečevanje nedovoljenih migracij, vključno z vračanjem.

2. Naslednja merila na področju azila se upoštevajo in ponderirajo na naslednji način:

(a)

30 % sorazmerno s številom oseb, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

—

državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva s statusom, opredeljenim z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967;

—

državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva s subsidiarno zaščito v smislu Direktive 2011/95/EU,

—

državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva z začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES ( 8 );

(b)

60 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so zaprosile za mednarodno zaščito;

(c)

10 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so v postopku preselitve ali so bile preseljene v državo članico.

3. Naslednja merila na področju zakonitih migracij in vključevanja se upoštevajo in ponderirajo na naslednji način:

(a)

50 % sorazmerno s skupnim številom zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v državi članici;

(b)

50 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki jim je bilo izdano prvo dovoljenje za prebivanje; vendar niso vključene naslednje kategorije oseb:

—

državljani tretjih držav, ki jim je bilo izdano prvo dovoljenje za prebivanje za namene dela, veljavno manj kot 12 mesecev,

—

državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela v skladu z Direktivo Sveta 2004/114/ES ( 9 ) ali, kadar je potrebno, Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ),

—

državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namene znanstvenega raziskovanja v skladu z Direktivo Sveta 2005/71/ES ( 11 ) ali, kadar je potrebno, Direktivo (EU) 2016/801.

4. Naslednja merila na področju preprečevanja nedovoljenih migracij, vključno z vračanjem, se upoštevajo in ponderirajo na naslednji način:

(a)

70 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje na ozemlju zadevne države članice ter v zvezi s katerimi je bila na podlagi nacionalnega prava izdana odločba o vrnitvi, tj. upravna ali sodna odločba ali akt, s katerim je ugotovljena ali razglašena nezakonitost prebivanja in naložena obveznost vrnitve;

(b)

30 % sorazmerno s številom državljanov tretjih držav, ki so dejansko zapustili ozemlje države članice na podlagi upravne ali sodne odredbe o zapustitvi ozemlja, bodisi prostovoljno bodisi prisilno.

5. Za začetno dodelitev referenčne vrednosti temeljijo na letnih statističnih podatkih, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za leta 2017, 2018 in 2019 na podlagi podatkov, ki jih države članice predložijo pred datumom začetka uporabe te uredbe v skladu s pravom Unije. Za vmesni pregled referenčne vrednosti temeljijo na letnih statističnih podatkih, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) za leta 2021, 2022 in 2023 na podlagi podatkov, ki jih države članice predložijo v skladu s pravom Unije. Kadar države članice Komisiji (Eurostatu) niso predložile zadevnih statističnih podatkov, čim prej predložijo začasne podatke.

6. Preden Komisija (Eurostat) podatke iz odstavka 5 sprejme za referenčne, presodi kakovost, primerljivost in popolnost statističnih informacij v skladu z običajnimi operativnimi postopki. Na zahtevo Komisije (Eurostata) države članice predložijo vse potrebne informacije za tako presojo.

PRILOGA II

IZVEDBENI UKREPI

1. Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (a) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)

zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije in prednostnih nalog v zvezi s skupnim evropskim azilnim sistemom;

(b)

podpiranje zmogljivosti azilnih sistemov držav članic v zvezi z infrastrukturo in storitvami, kadar je to potrebno, tudi na lokalni in regionalni ravni;

(c)

krepitev sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami za namene upravljanja migracij, vključno s krepitvijo njihovih zmogljivosti za izboljšanje zaščite oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru prizadevanj za globalno sodelovanje;

(d)

zagotavljanje tehnične in operativne pomoči eni ali več državam članicam, vključno v sodelovanju z EASO.

2. Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (b) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)

podpiranje razvoja in izvajanja politik, ki spodbujajo zakonite migracije, ter izvajanja pravnega reda Unije na področju zakonitih migracij, vključno z združevanjem družine in uveljavljanjem delovnih standardov;

(b)

podporni ukrepi za olajšanje rednega vstopa v Unijo in prebivanja v njej;

(c)

krepitev sodelovanja in partnerstev s tretjimi državami za namene upravljanja migracij, vključno z zakonitimi možnostmi vstopa v Unijo, v okviru prizadevanj za globalno sodelovanje na področju migracij;

(d)

spodbujanje ukrepov za socialno in ekonomsko vključevanje državljanov tretjih držav ter ukrepov za zaščito ranljivih oseb v okviru ukrepov za vključevanje, olajševanje združevanja družine in priprave na aktivno udeležbo državljanov tretjih držav v družbi, ki jih sprejme, in njihovo sprejetje s strani te družbe, in sicer v sodelovanju z nacionalnimi, zlasti pa regionalnimi ali lokalnimi organi in organizacijami civilne družbe, vključno z begunskimi organizacijami in organizacijami, ki jih vodijo migranti, ter socialnimi partnerji.

3. Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (c) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)

zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije in prednostnih nalog politike v zvezi z infrastrukturo, postopki in storitvami;

(b)

podpiranje integriranega in usklajenega pristopa k upravljanju vračanja na ravni Unije in držav članic, razvoj zmogljivosti za učinkovito, dostojanstveno in trajnostno vrnitev ter zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije;

(c)

podpiranje pomoči pri prostovoljnem vračanju in iskanju družin ter reintegracije, ob upoštevanju največje koristi otroka;

(d)

krepitev sodelovanja s tretjimi državami in njihove zmogljivosti v zvezi s ponovnim sprejemom in trajnostno vrnitvijo.

4. Sklad prispeva k specifičnemu cilju iz točke (d) člena 3(2) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)

krepitev solidarnosti in sodelovanja s tretjimi državami, ki so jih prizadeli migracijski tokovi, vključno s preselitvijo v Uniji in prek drugih zakonitih možnosti za zaščito v Uniji;

(b)

podpora premestitvam iz ene države članice v drugo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje.

PRILOGA III

PODROČJE UPORABE PODPORE

1. V okviru cilja politike iz člena 3(1) Sklad zlasti podpira:

(a)

vzpostavitev in razvoj nacionalnih, regionalnih in lokalnih strategij v zvezi z azilom, zakonitimi migracijami, vključevanjem, vračanjem in nedovoljenimi migracijami v skladu z ustreznim pravnim redom Unije;

(b)

vzpostavitev upravnih struktur, orodij in sistemov, vključno s sistemi IKT, ter usposabljanja osebja, vključno z osebjem lokalnih organov in drugih ustreznih deležnikov, v sodelovanju z ustreznimi decentraliziranimi agencijami, kadar je ustrezno;

(c)

vzpostavitev kontaktnih točk na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za zagotavljanje nepristranskih smernic, praktičnih informacij in pomoči v zvezi z vsemi vidiki tega sklada potencialnim upravičencem in upravičenim subjektom;

(d)

razvoj, spremljanje in oceno politik in postopkov, vključno z zbiranjem, izmenjavo in analizo informacij in podatkov; razširjanje kvalitativnih in kvantitativnih statističnih in drugih podatkov o migracijah in mednarodni zaščiti, ter razvoj in uporabo skupnih statističnih orodij, metod in kazalnikov za merjenje napredka in oceno razvoja politik;

(e)

izmenjavo informacij, dobrih praks in strategij; vzajemno učenje, študije in raziskave; razvoj in izvajanje skupnih ukrepov in dejavnosti ter vzpostavitev mrež nadnacionalnega sodelovanja;

(f)

storitve za pomoč in podporo, ki se zagotavljajo tako, da upoštevajo vidik spolov, skladno s statusom in potrebami zadevnih oseb, zlasti ranljivih oseb;

(g)

ukrepe za učinkovito zaščito otrok pri migracijah, vključno z izvajanjem ocen največje koristi otroka, krepitvijo sistemov skrbništva ter razvojem, spremljanjem in ocenjevanjem politik in postopkov za zaščito otrok;

(h)

ukrepe za povečanje ozaveščenosti med deležniki in javnostjo o politikah v zvezi z azilom, vključevanjem, zakonitimi migracijami in vračanjem, s posebnim poudarkom na ranljivih osebah, vključno z mladoletniki.

2. V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 3(2) Sklad zlasti podpira:

(a)

zagotavljanje materialne pomoči, vključno s pomočjo na meji;

(b)

izvajanje azilnih postopkov v skladu s pravnim redom na področju azila, vključno z zagotavljanjem podpornih storitev, kot so prevajanje in tolmačenje, pravna pomoč, iskanje družin in druge storitve, ki so skladne s statusom zadevne osebe;

(c)

identifikacijo prosilcev s posebnimi postopkovnimi potrebami ali potrebami glede sprejema, vključno z zgodnjim odkrivanjem žrtev trgovine z ljudmi z namenom njihovega usmerjanja k specializiranim storitvam, kot so psihosocialne storitve in storitve na področju rehabilitacije;

(d)

zagotavljanje specializiranih storitev, kot so kvalificirane psihosocialne storitve in storitve na področju rehabilitacije za prosilce s posebnimi postopkovnimi potrebami ali potrebami glede sprejema;

(e)

vzpostavitev ali izboljšanje sprejemne infrastrukture, na primer z infrastrukturo majhnega obsega, prilagojeno potrebam družin z mladoletniki, vključno z infrastrukturo, ki jo zagotovijo lokalni ali regionalni organi, in vključno z možnostjo skupne uporabe te infrastrukture s strani več držav članic;

(f)

okrepitev zmogljivosti držav članic za zbiranje in analiziranje informacij v zvezi z državo izvora ter njihovo izmenjavo med njihovimi pristojnimi organi;

(g)

ukrepe, povezane s programi Unije za preselitev ali nacionalnimi sistemi za preselitev in humanitarni sprejem, vključno z izvajanjem postopkov za njihovo izvajanje;

(h)

krepitev zmogljivosti tretjih držav za izboljšanje zaščite oseb, ki potrebujejo zaščito, vključno s podpiranjem razvoja sistemov zaščite otrok pri migracijah;

(i)

vzpostavitev, razvoj in izboljšanje učinkovitih alternativ pridržanju, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva in družinami, ter po potrebi vključno z neinstitucionalizirano oskrbo, vključeno v nacionalne sisteme za zaščito otrok.

3. V okviru specifičnega cilja iz točke (b) člena 3(2) Sklad zlasti podpira:

(a)

informacijske svežnje in kampanje za ozaveščanje o zakonitih migracijskih poteh v Unijo, vključno s pravnim redom Unije na področju zakonitih migracij;

(b)

razvoj programov za prihod v Unijo, kot so programi krožnih ali začasnih migracij, vključno z usposabljanjem za izboljšanje zaposljivosti;

(c)

sodelovanje med tretjimi državami ter agencijami in zavodi za zaposlovanje in službami za priseljevanje držav članic;

(d)

oceno in priznanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, vključno s poklicnimi izkušnjami, pridobljenih v tretji državi, vključno z njihovo preglednostjo in skladnostjo z znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami, ki se lahko pridobijo v državi članici;

(e)

pomoč pri prošnjah za združitev družine za zagotovitev usklajenega izvajanja Direktive Sveta 2003/86/ES ( 12 );

(f)

pomoč, vključno s pravno pomočjo in zastopanjem, v zvezi s spremembo statusa državljanov tretjih držav, ki že zakonito prebivajo v državi članici, zlasti kar zadeva pridobitev statusa zakonitega prebivanja, kot je opredeljen na ravni Unije;

(g)

pomoč državljanom tretjih držav, ki želijo uveljavljati svoje pravice, zlasti v zvezi z mobilnostjo, v skladu z instrumenti Unije na področju zakonitih migracij;

(h)

ukrepe za vključevanje, kot so prilagojena podpora glede na potrebe državljanov tretjih držav in programi vključevanja, ki se osredotočajo na svetovanje, izobraževanje, jezik in druga usposabljanja, kot so tečaji državljanske vzgoje in poklicno svetovanje;

(i)

ukrepe za spodbujanje enakosti pri dostopu do javnih in zasebnih storitev ter njihovem zagotavljanju državljanom tretjih držav, vključno z dostopom do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in psihosocialne podpore ter prilagoditvijo takih storitev potrebam ciljne skupine;

(j)

celostno sodelovanje med različnimi vladnimi in nevladnimi organi, vključno s centri za usklajeno podporo vključevanju, kot so točke „vse na enem mestu“;

(k)

ukrepe, ki omogočajo in podpirajo uvajanje državljanov tretjih držav v družbo, ki jih sprejme, in njihovo aktivno udeležbo v njej, ter ukrepe, ki spodbujajo sprejetje s strani družbe, ki jih sprejme;

(l)

izmenjavo in dialog med državljani tretjih držav, družbo sprejemnico in javnimi organi, vključno s posvetovanjem z državljani tretjih držav, ter medkulturni in medverski dialog.

(m)

krepitev zmogljivosti storitev vključevanja, ki jih zagotavljajo lokalne oblasti in drugi zadevni deležniki.

4. V okviru specifičnega cilja iz točke (c) člena 3(2) Sklad zlasti podpira:

(a)

vzpostavitev ali izboljšanje odprte sprejemne infrastrukture ali infrastrukture za pridržanje, vključno z možnostjo skupne uporabe te infrastrukture s strani več držav članic;

(b)

uvedbo, oblikovanje, izvajanje in izboljšanje učinkovitih alternativ pridržanju, vključno z obravnavo primerov v skupnostih, zlasti v zvezi z mladoletniki brez spremstva in družinami;

(c)

uvedbo in okrepitev neodvisnih in učinkovitih sistemov za spremljanje prisilnega vračanja iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES;

(d)

boj proti spodbudam za nedovoljene migracije, med drugim tudi proti zaposlovanju migrantov brez urejenega statusa, in sicer prek učinkovitih in ustreznih inšpekcijskih pregledov na podlagi ocene tveganja, usposabljanja osebja, vzpostavitve in izvajanja mehanizmov, s katerimi lahko migranti brez urejenega statusa zahtevajo povračilo plačil in vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, ter informacijskih kampanj in kampanj za ozaveščanje delodajalcev in migrantov brez urejenega statusa o njihovih pravicah in obveznostih na podlagi Direktive 2009/52/ES;

(e)

pripravo vrnitve, vključno z ukrepi, ki vodijo do izdaje odločb o vrnitvi, identifikacijo državljanov tretjih držav, izdajo potnih listin in iskanje družine;

(f)

sodelovanje s konzularnimi organi in službami za priseljevanje ali drugimi ustreznimi organi in službami tretjih držav za pridobitev potnih listin, lažje vračanje in zagotovitev ponovnega sprejema, vključno z napotitvijo uradnikov za zvezo iz tretjih držav;

(g)

pomoč pri vračanju, zlasti pomoč pri prostovoljnem vračanju in informacije o programih pomoči pri prostovoljnem vračanju, tudi s pripravo posebnih smernic za otroke v postopkih vračanja;

(h)

operacije odstranitve, vključno s povezanimi ukrepi, v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije, razen podpore za prisilna sredstva;

(i)

ukrepe v podporo trajni vrnitvi in reintegraciji povratnika, vključno z denarnimi spodbudami, usposabljanjem, pomočjo za nastanitev in zaposlovanje ter začetno podporo za gospodarske dejavnosti;

(j)

objekte in podporne storitve v tretjih državah, ki zagotavljajo ustrezno začasno nastanitev in sprejem ob prihodu, ter, kadar je to ustrezno, hiter prehod v nastanitev v skupnosti;

(k)

sodelovanje s tretjimi državami glede preprečevanja nedovoljenih migracij ter učinkovitega vračanja in ponovnega sprejema;

(l)

ukrepe za ozaveščanje o ustreznih zakonitih poteh za migracije in tveganjih, povezanih z nedovoljenim priseljevanjem;

(m)

pomoč in ukrepe v tretjih državah, ki prispevajo k izboljšanju učinkovitega sodelovanja med tretjimi državami ter Unijo in njenimi državami članicami glede vračanja in ponovnega sprejema ter podpirajo reintegracijo v izvorno družbo.

5. V okviru specifičnega cilja iz točke (d) člena 3(2) Sklad podpira:

(a)

izvajanje prostovoljnih premestitev iz ene države članice v drugo prosilcev za mednarodno zaščito ali upravičencev do nje;

(b)

operativno podporo v smislu napotenega osebja ali finančne pomoči, ki jo država članica zagotovi drugi državi članici, ki se spopada z migracijskimi izzivi, vključno s podporo, ki se zagotovi EASO;

(c)

prostovoljno izvajanje nacionalnih sistemov za preselitev ali humanitarni sprejem;

(d)

podporo države članice drugi državi članici, ki se spopada z migracijskimi izzivi, v smislu vzpostavitve ali izboljšanja sprejemne infrastrukture.

PRILOGA IV

UKREPI, UPRAVIČENI DO VIŠJE STOPNJE SOFINANCIRANJA V SKLADU S ČLENOMA 15(3) IN 16(9)

—

Ukrepi za vključevanje, ki jih izvajajo lokalni in regionalni organi ter organizacije civilne družbe, vključno z begunskimi organizacijami, in organizacijami, ki jih vodijo migranti;

—

ukrepi za razvoj in izvajanje učinkovitih alternativ pridržanju;

—

programi pomoči pri prostovoljnem vračanju in programi reintegracije ter s tem povezane dejavnosti;

—

ukrepi za ranljive osebe in prosilce za mednarodno zaščito s posebnimi potrebami glede sprejema ali postopkovnimi potrebami, vključno z ukrepi za zagotovitev učinkovite zaščite mladoletnikov, zlasti mladoletnikov brez spremstva, vključno prek alternativnih, neinstitucionaliziranih sistemov oskrbe.

PRILOGA V

GLAVNI KAZALNIKI SMOTRNOSTI IZ ČLENA 33(1)

O vseh kazalnikih, povezanih z osebami, se poroča po starostnih skupinah (<18, 18–60, >60) in po spolu.

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

1. Število udeležencev, ki menijo, da je usposabljanje koristno za njihovo delo.

2. Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo znanja in spretnosti ter kompetence, pridobljene med usposabljanjem.

3. Število oseb, za katere so se uporabile alternative pridržanju, pri čemer se ločeno navede:

3.1

število mladoletnikov brez spremstva, za katere so bile uporabljene alternative pridržanju;

3.2

število družin, za katere so bile uporabljene alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

1. Število udeležencev jezikovnih tečajev, ki so po zaključku jezikovnega tečaja izboljšali raven svojega znanja jezika države gostiteljice vsaj za eno stopnjo glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike ali njemu enakovreden nacionalni okvir.

2. Število udeležencev, ki poročajo, da je bila dejavnost koristna za njihovo integracijo.

3. Število udeležencev, ki so zaprosili za priznanje ali ocenjevanje svojih kvalifikacij ali znanj in spretnosti, pridobljenih v tretji državi.

4. Število udeležencev, ki so zaprosili za dolgoročni status rezidenta.

Specifični cilj iz točke (c) člena 3(2)

1. Število povratnikov, ki so se vrnili prostovoljno.

2. Število povratnikov, ki so bili odstranjeni.

3. Število povratnikov, za katere so bile uporabljene alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (d) člena 3(2)

1. Število prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do nje, premeščenih iz ene države članice v drugo.

2. Število preseljenih oseb.

3. Število oseb, sprejetih na podlagi programov humanitarnega sprejema.

PRILOGA VI

VRSTE UKREPANJA

RAZPREDELNICA 1: KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE UKREPANJA“

I. Skupni evropski azilni sistem
001	Pogoji za sprejem
002	Azilni postopki
003	Izvajanje pravnega reda Unije
004	Otroci v migracijah
005	Osebe s posebnimi potrebami glede sprejema in postopkovnimi potrebami
006	Programi Unije za preselitev ali nacionalnimi sistemi za preselitev in humanitarni sprejem (točka 2(g) Priloge III)
007	Operativna podpora
II. Zakonite migracije in vključevanje
001	Razvoj strategij vključevanja
002	Žrtve trgovine z ljudmi
003	Ukrepi za vključevanje – informiranje in usmerjanje, točke „vse na enem mestu“
004	Ukrepi za vključevanje – jezikovno usposabljanje
005	Ukrepi za vključevanje – državljanska vzgoja in druga usposabljanja
006	Ukrepi za vključevanje – uvajanje, udeležba in stiki z družbo gostiteljico
007	Ukrepi za vključevanje – osnovne potrebe
008	Ukrepi pred odhodom
009	Programi mobilnosti
010	Pridobitev statusa zakonitega prebivanja
011	Ranljive osebe, vključno z mladoletniki brez spremstva
012	Operativna podpora
III. Vračanje
001	Alternative pridržanju
002	Pogoji za sprejem/pridržanje
003	Postopki vračanja
004	Pomoč pri prostovoljnem vračanju
005	Pomoč pri reintegraciji
006	Operacije odstranitve/vračanja
007	Sistem za spremljanje prisilnega vračanja
008	Ranljive osebe, vključno z mladoletniki brez spremstva
009	Ukrepi za odpravljanje spodbud za nedovoljene migracije
010	Operativna podpora
IV. Solidarnost in pravična delitev odgovornosti
001	Premestitev v drugo državo članico („premestitev“)
002	Podpora države članice drugi državi članici, vključno s podporo za EASO
003	Preselitev (člen 19)
004	Humanitarni sprejem (člen 19)
005	Podpora v smislu sprejemne infrastrukture drugi državi članici
006	Operativna podpora
V. Tehnična pomoč
001	Informiranje in komuniciranje
002	Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola
003	Ocenjevanje in študije, zbiranje podatkov
004	Krepitev zmogljivosti

RAZPREDELNICA 2: KODE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA UKREPA“

001	Razvoj nacionalnih strategij
002	Krepitev zmogljivosti
003	Izobraževanje in usposabljanje za državljane tretjih držav
004	Razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov
005	Izmenjava informacij in dobrih praks
006	Skupni ukrepi/operacije med državami članicami
007	Kampanje in informiranje
008	Izmenjava in napotitev strokovnjakov
009	Študije, pilotni projekti, ocene tveganja
010	Pripravljalne, nadzorne, upravne in tehnične dejavnosti
011	Zagotavljanje pomoči in podpornih storitev za državljane tretjih držav
012	Infrastruktura
013	Oprema

RAZPREDELNICA 3: KODE ZA RAZSEŽNOST „IZVAJANJE“

001	Ukrepi, zajeti s členom 15(1)
002	Posebni ukrepi
003	Ukrepi iz Priloge IV
004	Operativna podpora
005	Nujna pomoč

RAZPREDELNICA 4: KODE ZA RAZSEŽNOST „POSEBNE TEME“

001	Sodelovanje s tretjimi državami
002	Ukrepi v tretjih državah ali v zvezi z njimi
003	Nič od navedenega

PRILOGA VII

IZDATKI, UPRAVIČENI DO OPERATIVNE PODPORE

V okviru vseh specifičnih ciljev iz člena 3(2) operativna podpora krije:

—

stroške zaposlenih,

—

stroške storitev, kot je vzdrževanje ali zamenjava opreme, vključno s sistemi IKT,

—

stroške storitev, kot sta vzdrževanje in popravilo infrastrukture.

PRILOGA VIII

KAZALNIKI UČINKA IN REZULTATOV IZ ČLENA 33(3)

O vseh kazalnikih, povezanih z osebami, se poroča po starostnih skupinah (<18, 18–60, >60) in po spolu.

Specifični cilj iz točke (a) člena 3(2)

Kazalniki učinka

1. Število udeležencev, ki so prejeli podporo, pri čemer se ločeno navede:

1.1

število udeležencev, ki so prejeli pravno pomoč;

1.2

število udeležencev, ki so prejeli podporo, ki ni pravna podpora, vključno z informacijami in pomočjo med celotnim azilnim postopkom ( 13 );

1.3

število ranljivih udeležencev, ki so prejeli pomoč.

2. Število udeležencev v dejavnostih usposabljanja.

3. Število na novo ustvarjenih mest v sprejemni infrastrukturi v skladu s pravnim redom Unije, pri čemer se ločeno navede:

3.1

število na novo ustvarjenih mest za mladoletnike brez spremstva.

4. Število prenovljenih ali obnovljenih mest v sprejemni infrastrukturi v skladu s pravnim redom Unije, pri čemer se ločeno navede:

4.1

število prenovljenih ali obnovljenih mest za mladoletnike brez spremstva.

Kazalniki rezultatov

5. Število udeležencev, ki menijo, da je usposabljanje koristno za njihovo delo.

6. Število udeležencev, ki tri mesece po zaključku dejavnosti usposabljanja poročajo, da uporabljajo znanja in spretnosti ter kompetence, pridobljene med usposabljanjem.

7. Število oseb, za katere so se uporabile alternative pridržanju, pri čemer se ločeno navede:

7.1

število mladoletnikov brez spremstva, za katere so se uporabile alternative pridržanju;

7.2

število družin, za katere so se uporabile alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (b) člena 3(2)

Kazalniki učinka

1. Število udeležencev, ki so sodelovali pri ukrepih pred odhodom.

2. Število lokalnih in regionalnih organov, ki so prejeli podporo za izvajanje ukrepov za vključevanje.

3. Število udeležencev, ki so prejeli podporo, pri čemer se ločeno navede:

3.1

število udeležencev jezikovnega tečaja;

3.2

število udeležencev tečaja državljanske vzgoje;

3.3

število udeležencev, ki so prejeli osebno poklicno svetovanje.

4. Število informacijskih paketov in kampanj za ozaveščanje o zakonitih migracijskih poteh v Unijo.

5. Število udeležencev, ki prejmejo informacije ali pomoč pri vložitvi prošnje za združitev družine.

6. Število udeležencev, ki so upravičeni do programov mobilnosti.

7. Število projektov vključevanja, pri katerih so upravičenci lokalni in regionalni organi.

Kazalniki rezultatov

8. Število udeležencev jezikovnih tečajev, ki so po zaključku jezikovnega tečaja izboljšali raven svojega znanja jezika države gostiteljice vsaj za eno stopnjo glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike ali njemu enakovreden nacionalni okvir.

9. Število udeležencev, ki poročajo, da je bila dejavnost koristna za njihovo integracijo.

10. Število udeležencev, ki so zaprosili za priznanje ali ocenjevanje svojih kvalifikacij ali znanj in spretnosti, pridobljenih v tretji državi.

11. Število udeležencev, ki so zaprosili za dolgoročni status rezidenta.

Specifični cilj iz točke (c) člena 3(2)

Kazalniki učinka

1. Število udeležencev dejavnosti usposabljanja.

2. Število kosov kupljene opreme, vključno s številom kupljenih ali posodobljenih sistemov IKT.

3. Število povratnikov, ki so prejeli pomoč za reintegracijo.

4. Število mest v ustanovljenih centrih za pridržanje.

5. Število mest v obnovljenih/prenovljenih centrih za pridržanje.

Kazalniki rezultatov

6. Število povratnikov, ki so se vrnili prostovoljno.

7. Število povratnikov, ki so bili odstranjeni.

8. Število povratnikov, za katere so se uporabile alternative pridržanju.

Specifični cilj iz točke (d) člena 3(2)

Kazalniki učinka

1. Število usposobljenega osebja.

2. Število udeležencev, ki so prejeli podporo pred odhodom.

Kazalniki rezultatov

3. Število prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do nje, premeščenih iz ene države članice v drugo.

4. Število preseljenih oseb.

5. Število oseb, sprejetih na podlagi programov humanitarnega sprejema.

( 1 ) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

( 2 ) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

( 4 ) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

( 5 ) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

( 6 ) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

( 7 ) Uredba (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (glej stran 48 tega Uradnega lista).

( 8 ) Podatki se upoštevajo le v primeru aktivacije Direktive 2001/55/ES.

( 9 ) Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L 375, 23.12.2004, str. 12).

( 10 ) Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

( 11 ) Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3.11.2005, str. 15).

( 12 ) Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12).

( 13 ) Ta kazalnik sistem samodejno ustvari za namene poročanja, tako da število udeležencev, ki so prejeli pravno pomoč, odšteje od števila udeležencev, ki so prejeli podporo. Podatke za ta kazalnik za namene poročanja ustvari sistem SFC2021. Državam članicam podatkov za ta kazalnik ni treba sporočati, prav tako jim ni treba določiti mejnikov ali ciljnih vrednosti.