,02021R0241 — SL — 18.02.2021 — 000.004
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) 2021/241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 057 18.2.2021, str. 17) |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2021/241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 12. februarja 2021
o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE IN FINANCIRANJE
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavlja Mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: Mehanizem).
V uredbi so določeni cilji Mehanizma, njegovo financiranje, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„skladi Unije“ pomeni sklade, zajete z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027);
„finančni prispevek“ pomeni nepovratno finančno podporo v okviru Mehanizma, ki je na razpolago za dodelitev ali je bila dodeljena državi članici;
„evropski semester“ pomeni postopek iz člena 2-a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 ( 1 );
„mejniki in cilji“ pomeni merila za merjenje napredka pri izvajanju reform ali naložb, pri čemer so mejniki kvalitativni dosežki, cilji pa kvantitativni dosežki;
„odpornost“ pomeni sposobnost soočanja z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi šoki ali trajnimi strukturnimi spremembami na pošten, trajnosten in vključujoč način ter
„načelo, da se ne škoduje bistveno“ pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev, kjer je ustrezno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/825.
Člen 3
Področje uporabe
Področje uporabe Mehanizma se nanaša na področja politike evropskega pomena, strukturirana v šest stebrov:
zeleni prehod;
digitalna preobrazba;
pametna, trajnostna in vključujoča rast, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami, ter dobro delujoč notranji trg z močnimi MSP;
socialna in teritorialna kohezija;
zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost, s ciljem, da se med drugim povečata pripravljenost na krize in zmogljivost za odzivanje nanje, ter
politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot so izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti.
Člen 4
Splošni in specifični cilji
Člen 5
Horizontalna načela
Člen 6
Sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje
Ukrepi iz člena 1 Uredbe (EU) 2020/2094 se v okviru Mehanizma izvajajo:
z zneskom v višini do 312 500 000 000 EUR iz točke (ii) člena 2(2)(a) Uredbe (EU) 2020/2094 v cenah iz leta 2018, ki je na voljo za nepovratno finančno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (7) Uredbe (EU) 2020/2094.
Kot je določeno v členu 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094, so navedeni zneski zunanji namenski prejemki za namene člena 21(5) finančne uredbe;
z zneskom v višini do 360 000 000 000 EUR iz točke (b) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 v cenah iz leta 2018, ki je na podlagi členov 14 in 15 te uredbe in pod pogoji iz člena 3(5) Uredbe (EU) 2020/2094 na voljo za podporo v obliki posojila državam članicam.
Člen 7
Sredstva iz programov deljenega upravljanja in uporaba sredstev
Člen 8
Izvajanje
Mehanizem izvaja Komisija z neposrednim upravljanjem v skladu z ustreznimi pravili, sprejetimi na podlagi člena 322 PDEU, zlasti finančno uredbo in Uredbo (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).
Člen 9
Dodatnost in dopolnilno financiranje
Podpora v okviru Mehanizma je dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije. Reforme in naložbeni projekti lahko prejmejo podporo v okviru programov in instrumentov Unije, pod pogojem, da taka podpora ne krije istih stroškov.
Člen 10
Ukrepi za povezovanje Mehanizma z dobrim gospodarskim upravljanjem
Komisija lahko Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil v zvezi s katerem koli od naslednjih primerov:
kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem, ker je država članica predložila načrt popravljalnih ukrepov, ki ni primeren;
kadar Svet v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa v istem postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;
kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene zadevni državi članici;
kadar Svet sklene, da država članica ne ravna skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetim v skladu s členom 136(1) PDEU.
Prednost se da začasni ustavitvi obveznosti; plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati, in v primeru znatnega neupoštevanja.
Sklep o začasni ustavitvi plačil se uporablja za zahtevke za plačila, predložene po datumu sklepa o začasni ustavitvi.
Začasna ustavitev obveznosti velja za obveznosti od 1. januarja leta, ki sledi sprejetju sklepa o začasni ustavitvi.
Svet na predlog Komisije iz odstavkov 1 in 2 z izvedbenim aktom sprejme sklep v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.
Za začasno ustavitev obveznosti velja nižja od zgornjih mej 25 % obveznosti oziroma 0,25 % nominalnega BDP, v katerem koli od naslednjih primerov:
v prvem primeru neupoštevanja v zvezi s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz odstavka 1;
v prvem primeru neupoštevanja v zvezi z načrtom popravljalnih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (a) odstavka 2;
v primeru neupoštevanja v zvezi s predlaganimi popravljalnimi ukrepi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) odstavka 2;
v prvem primeru neupoštevanja iz točk (c) in (d) odstavka 2.
V primeru vztrajnega neupoštevanja lahko začasna ustavitev obveznosti preseže najvišje odstotke, določene v prvem pododstavku.
Svet v naslednjih primerih na predlog Komisije in v skladu s postopkom iz prvega pododstavka odstavka 3 tega člena odpravi začasno ustavitev obveznosti:
kadar postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem miruje v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;
kadar Svet potrdi načrt popravljalnih ukrepov, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem začasno zadržan v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet končal postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe;
kadar Komisija sklene, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 332/2002;
kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 136(1) PDEU.
Ko Svet odpravi začasno ustavitev obveznosti, lahko Komisija ponovno prevzame obveznosti, ki so bile predhodno začasno ustavljene, brez poseganja v člen 3(4), (7) in (9) Uredbe (EU) 2020/2094.
Sklep o odpravi začasne ustavitve plačil sprejme Svet na predlog Komisije v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka odstavka 3, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka.
Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove k razpravi o uporabi tega člena v okviru strukturiranega dialoga, da lahko Evropski parlament izrazi svoja stališča. Komisija ustrezno upošteva stališča, ki jih izrazi Evropski parlament.
Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve brez odlašanja po njegovem sprejetju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko Komisijo pozove, naj utemelji razloge za njen predlog.
POGLAVJE II
FINANČNI PRISPEVEK, POSTOPEK DODELJEVANJA, POSOJILA TER PREGLED
Člen 11
Najvišji finančni prispevek
Za vsako državo članico se izračuna najvišji finančni prispevek, kot sledi:
za 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici, kot je določeno v metodologiji v Prilogi II;
za 30 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca ter, v enakem razmerju, spremembe realnega BDP v letu 2020 in skupne spremembe realnega BDP za obdobje 2020–2021, kot je določeno v metodologiji v Prilogi III. Sprememba realnega BDP za leto 2020 in skupna sprememba realnega BDP za obdobje 2020–2021 temeljita na napovedih Komisije iz jeseni 2020.
Člen 12
Dodelitev finančnega prispevka
Člen 13
Predhodno financiranje
Člen 14
Posojila
Prošnja države članice za podporo v obliki posojila mora izkazovati:
razloge za podporo v obliki posojila, utemeljene z večjimi finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami;
dodatne reforme in naložbe v skladu s členom 18;
stroške zadevnega načrta za okrevanje in odpornost, ki so višji od finančnih prispevkov, dodeljenih za načrt za okrevanje in odpornost na podlagi točke (a) ali (b) člena 20(4).
Člen 15
Posojilna pogodba
Komisija pred sklenitvijo posojilne pogodbe z zadevno državo članico oceni, ali:
je utemeljitev prošnje za podporo v obliki posojila in njene višine razumna in verjetna glede na dodatne reforme in naložbe ter
dodatne reforme in naložbe izpolnjujejo merila iz člena 19(3).
Kadar Komisija meni, da prošnja za podporo v obliki posojila izpolnjuje merila iz odstavka 1, Komisija po sprejetju izvedbenega sklepa Sveta iz člena 20(1) sklene posojilno pogodbo z zadevno državo članico. Posojilna pogodba poleg elementov iz člena 220(5) finančne uredbe vsebuje naslednje elemente:
znesek posojila v eurih, po potrebi vključno z zneskom predhodno financiranega posojila v skladu s členom 13;
povprečno zapadlost dolga; za to zapadlost se ne uporablja člen 220(2) finančne uredbe;
formulo za izračun cene in obdobje razpoložljivosti posojila;
največje število obrokov in načrt odplačevanja;
druge elemente, potrebne za izvajanje posojila v zvezi z zadevnimi reformami in naložbenimi projekti v skladu s sklepom iz člena 20(3).
Člen 16
Poročilo o pregledu
Poročilo o pregledu vsebuje naslednje elemente:
oceno, v kolikšni meri je izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s področjem uporabe in v kolikšni meri prispeva k splošnemu cilju te uredbe v skladu s šestimi stebri iz člena 3, vključno s tem, kako načrti za okrevanje in odpornost obravnavajo neenakosti med ženskami in moškimi;
kvantitativno oceno prispevka načrtov za okrevanje in odpornost k:
podnebnemu cilju najmanj 37 %;
digitalnemu cilju najmanj 20 %;
vsakemu od šestih stebrov iz člena 3;
stanje izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter opažanja in smernice za države članice pred posodobitvijo njihovih načrtov za okrevanje in odpornost iz člena 18(2).
POGLAVJE III
NAČRTI ZA OKREVANJE IN ODPORNOST
Člen 17
Upravičenost
Člen 18
Načrt za okrevanje in odpornost
Načrt za okrevanje in odpornost mora biti ustrezno obrazložen in utemeljen. Vsebuje zlasti naslednje elemente:
obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost ob upoštevanju ukrepov, vključenih v načrt, predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v državi članici ter s tem ustrezno prispeva k vsem stebrom iz člena 3, pri čemer se upoštevajo specifični izzivi, s katerimi se sooča zadevna država članica;
obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost prispeva k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;
podrobno obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost okrepi potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost zadevne države članice, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublaži gospodarske in socialne posledice krize zaradi COVID-19, s tem pa prispeva k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter krepi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji;
obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost zagotovi, da noben ukrep za izvajanje reform in naložb, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno);
kvalitativno obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko povečajo do skupnega zneska 3 % dodelitve sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje, kot je pojasnjeno v načrtu za okrevanje in odpornost;
obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečajo njihov vpliv na digitalne cilje;
po potrebi za naložbe v digitalne zmogljivosti in povezljivost, samooceno varnosti na podlagi skupnih objektivnih meril, v kateri so opredeljena morebitna varnostna vprašanja in je podrobno opisano, kako bodo ta vprašanja obravnavana, da se zagotovi skladnost z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom;
navedbo, ali ukrepi, vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, zajemajo čezmejne ali večdržavne projekte;
predvidene mejnike, cilje in okvirni časovni razpored izvajanja reform in naložb, ki jih je treba zaključiti do 31. avgusta 2026;
predvidene naložbene projekte in z njimi povezano naložbeno obdobje;
ocenjene skupne stroške reform in naložb iz predloženega načrta za okrevanje in odpornost (imenovane tudi „ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost“) in njihovo ustrezno utemeljitev ter pojasnitev, kako so skladni z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerni s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom;
po potrebi informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije;
spremljevalne ukrepe, ki bodo morda potrebni;
utemeljitev usklajenosti načrta za okrevanje in odpornost; ter razlago njegove skladnosti z načeli, načrti ter programi iz člena 17;
obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k enakosti spolov in enakim možnostim za vse ter vključevanju teh ciljev v skladu z načeli 2 in 3 evropskega stebra socialnih pravic, ciljem ZN glede trajnostnega razvoja št. 5 in po potrebi z nacionalno strategijo za enakost spolov;
ureditve za učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki;
za pripravo in, če je mogoče, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za okrevanje in odpornost;
obrazložitev sistema države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, ter ureditev, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije;
po potrebi prošnjo za podporo v obliki posojila in dodatne mejnike iz člena 14(2) in (3) in njihove elemente ter
katere koli druge ustrezne informacije.
Člen 19
Ocena Komisije
Komisija oceni ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost ter v ta namen upošteva naslednja merila, ki jih uporablja v skladu s Prilogo V:
Ustreznost:
ali načrt za okrevanje in odpornost predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice;
ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;
ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost učinkovito prispeval h krepitvi potenciala rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublažitvi gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji;
ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno); Komisija državam članicam v zvezi s tem zagotovi tehnične smernice;
ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko s soglasjem Komisije povečajo do skupnega zneska 3 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje;
ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečajo njihov vpliv na digitalne cilje;
Uspešnost:
ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost imel trajen učinek na zadevno državo članico;
ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki;
Učinkovitost:
ali je utemeljitev, ki jo je država članica predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom;
ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih predlaga zadevna država članica, preprečevale, odkrivale in odpravljale korupcijo, goljufije in nasprotja interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, vključno z ureditvami, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije;
Usklajenost:
ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in projektov javnih naložb, ki predstavljajo usklajene ukrepe.
Člen 20
Predlog Komisije in izvedbeni sklep Sveta
Finančni prispevek iz odstavka 2 se določi na podlagi ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica, kakor je ocenjen na podlagi meril iz člena 19(3). Znesek finančnih prispevkov se določi na naslednji način:
kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost enak ali višji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11;
kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;
kadar načrt za okrevanje in odpornost meril iz člena 19(3) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek.
V predlogu Komisije iz odstavka 2 se določijo tudi:
finančni prispevek, ki se izplača v obrokih, ko država članica zadovoljivo izpolni ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost;
finančni prispevek in po potrebi znesek podpore v obliki posojila, ki se izplača v obliki predhodnega financiranja v skladu s členom 13 po odobritvi načrta za okrevanje in odpornost;
opis reform in naložbenih projektov ter znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;
rok, ki ne bi smel biti po 31. avgustu 2026, do katerega je treba doseči končne mejnike in cilje naložbenih projektov in reform;
ureditve in časovni razpored spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, po potrebi vključno z ukrepi, potrebnimi za uskladitev s členom 22;
zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev;
ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov in
po potrebi, znesek posojila, ki se izplača v obrokih ter dodatne mejnike in cilje, povezane s plačilom posojila.
Člen 21
Sprememba načrta države članice za okrevanje in odpornost
POGLAVJE IV
FINANČNE DOLOČBE
Člen 22
Zaščita finančnih interesov Unije
V pogodbah oziroma sporazumih iz členov 15(2) in 23(1) se določijo obveznosti držav članic, da:
redno preverjajo, ali je bilo zagotovljeno financiranje pravilno uporabljeno v skladu z vsemi veljavnimi pravili in ali se je vsak ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost pravilno izvajal v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov;
sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo goljufij, korupcije in nasprotij interesov, kot je opredeljeno v členu 61(2) in (3) finančne uredbe, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter sprejmejo pravne ukrepe za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, vključno v zvezi z vsemi ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost;
prošnji za plačilo priložijo:
izjavo o upravljanju, da so bila sredstva uporabljena za predvideni namen, da so informacije, predložene v zahtevku za plačilo, popolne, točne in zanesljive ter da vzpostavljeni kontrolni sistemi ustrezno zagotavljajo, da je upravljanje sredstev potekalo v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti pravili o preprečevanju nasprotij interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ter
povzetek opravljenih revizij, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in morebitnimi korektivnimi ukrepi, ki so bili sprejeti;
za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost zberejo naslednje standardizirane kategorije podatkov in zagotovijo dostop do njih:
ime končnega prejemnika sredstev;
ime izvajalca in podizvajalca, kadar je končni prejemnik sredstev javni naročnik v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o javnem naročanju;
imena, priimke in datume rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
seznam vseh ukrepov za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost s skupnim zneskom javnega financiranja teh ukrepov in navedbo zneska sredstev, ki se izplačajo v okviru Mehanizma in drugih skladov Unije;
izrecno pooblastijo Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, kjer je to primerno, EJT za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) finančne uredbe, in za naložitev obveznosti vsem končnim prejemnikom sredstev, izplačanih za ukrepe za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ali vsem drugim osebam ali subjektom, ki sodelujejo pri njihovem izvajanju, da Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, kjer je to primerno, EJT izrecno pooblastijo za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) finančne uredbe, ter za naložitev podobnih obveznosti vsem končnim prejemnikom izplačanih sredstev;
da vodijo evidence v skladu s členom 132 finančne uredbe.
Komisija pri odločanju o znesku izterjave in zmanjšanja ali znesku, ki ga je treba predčasno odplačati, upošteva načelo sorazmernosti ter resnost goljufije, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Državi članici se omogoči, da svoje pripombe predloži, še preden se izvede zmanjšanje ali zahteva predčasno odplačilo.
Člen 23
Obveznost finančnega prispevka
Člen 24
Pravila o plačilih, začasni ustavitvi in odpovedi sporazumov o finančnih prispevkih in posojilih
Začasna ustavitev se prekliče le, kadar zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev, določenih v izvedbenem sklepu Sveta iz člena 20(1).
POGLAVJE V
INSTITUCIONALNE DOLOČBE
Člen 25
Preglednost
Člen 26
Dialog o okrevanju in odpornosti
Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta vsaka dva meseca povabi Komisijo na razpravo o naslednjih zadevah:
►C1 stanju okrevanja in odpornosti ter zmogljivosti za prilagajanje v Uniji ter ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo; ◄
načrtih držav članic za okrevanje in odpornost;
ocenah načrtov držav članic za okrevanje in odpornost;
glavnih ugotovitvah iz poročila o pregledu iz člena 16(2);
stanju glede izpolnjevanja mejnikov in ciljev iz načrtov za okrevanje in odpornost držav članic;
postopkih plačila, začasne ustavitve in prekinitve, vključno z vsemi predstavljenimi opažanji in popravnimi ukrepi, ki jih sprejmejo države članice za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev;
vseh drugih zadevnih informacijah in dokumentacijo, ki jo Komisija predloži pristojnemu odboru Evropskega parlamenta v zvezi z izvajanjem Mehanizma.
POGLAVJE VI
POROČANJE
Člen 27
Poročanje države članice v okviru evropskega semestra
Zadevna država članica dvakrat na leto v okviru procesa evropskega semestra poroča o napredku pri uresničevanju svojega načrta za okrevanje in odpornost, vključno z operativnimi ureditvami iz člena 20(6), in o skupnih kazalnikih iz člena 29(4). V ta namen se poročila držav članic ustrezno odražajo v nacionalnih reformnih programih, ki se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost.
POGLAVJE VII
KOMPLEMENTARNOST, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE
Člen 28
Usklajevanje in komplementarnost
Komisija in zadevne države članice v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje Mehanizma z drugimi programi in instrumenti Unije, vključno z Instrumentom za tehnično podporo, in zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije. V ta namen:
zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, usklajenost in doslednost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je ustrezno pa tudi na regionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;
izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, ter
zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje in nadzor na ravni Unije, na nacionalni ravni in, kadar je ustrezno, na regionalni ravni, da se dosežejo cilji Mehanizma.
Člen 29
Spremljanje izvajanja
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 33 do konca decembra 2021 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, da:
določi skupne kazalnike, ki se uporabljajo za poročanje o napredku Mehanizma ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev ter
opredeli metodologijo za poročanje o socialnih odhodkih, vključno za otroke in mlade, v okviru Mehanizma.
Člen 30
Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti
Člen 31
Letno poročilo
Letno poročilo vsebuje tudi naslednje informacije o:
prispevku Mehanizma k podnebnim in digitalnim ciljem;
smotrnosti Mehanizma na podlagi skupnih kazalnikov iz člena 29(4);
odhodkih, ki se financirajo iz Mehanizma v okviru šestih stebrov iz člena 3 in vključujejo socialne odhodke, vključno za mladino in otroke, kot je navedeno v členu 29(4).
Člen 32
Ocena in naknadna ocena Mehanizma
Člen 33
Izvajanje prenosa pooblastila
POGLAVJE VIII
KOMUNICIRANJE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 34
Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti
Člen 35
Postopek v odboru
Člen 36
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Metodologija za izračun najvišjega finančnega prispevka za posamezno državo članico v okviru Mehanizma
V tej prilogi je določena metodologija za izračun najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za posamezno državo članico v skladu s členom 11. Ta metoda upošteva, glede na posamezno državo članico:
Da bi preprečili prekomerno koncentracijo sredstev:
Najvišji finančni prispevek za državo članico v okviru Mehanizma (MFCi) je opredeljen, kot sledi:
MFCi = ν i × (FS)
pri čemer:
FS (finančna podpora) so razpoložljiva finančna sredstva v okviru Mehanizma iz člena 6(1)(a) ter
νi je razdelitveni ključ države članice i, ki je opredeljen kot:
νi = 0,7 κi + 0,3 αi
pri čemer:
κi je razdelitveni ključ, ki se uporablja za 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1) in je določen v Prilogi II, ter
αi je razdelitveni ključ, ki se uporablja za 30 % zneska iz točke (a) člena 6(1) in je določen v Prilogi III.
PRILOGA II
Razdelitveni ključ κi , ki se uporablja za 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1), je opredeljen, kot sledi:
,
pri čemer je
in
,
,
υi ≤ 0,75 za države članice
in
υi ≤ 1,5 za države članice
.
Opredelitve ( 5 ):
je nominalni BDP na prebivalca države članice i v letu 2019;
je tehtano povprečje BDP na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019;
je BND na prebivalca države članice i v letu 2019;
je tehtano povprečje BND na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019.
PRILOGA III
Razdelitveni ključ αi, ki se uporablja za 30 % zneska iz člena 6(1)(a), je opredeljen, kot sledi:
pri čemer je
in
pri čemer je
,
in
Opredelitve:
je BDP na prebivalca države članice i v letu 2019;je tehtano povprečje BDP na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019;Zmanjšanje realnega BDP v letu 2020 (δGDPi,2020–2019) in skupno zmanjšanje realnega BDP v obdobju 2020-2021 (δGDPi,2020–2019) temeljita na jesenski napovedi Komisije iz leta 2020 in bosta posodobljena do 30. junija 2022 za vsako državo članico, pri čemer bodo podatki iz jesenske napovedi Komisije iz leta 2020 nadomeščeni z dejansko realizacijo iz zadnje razpoložljive posodobitve Eurostata pod oznako „tec00115 (realna stopnja rasti BDP – obseg)“.
PRILOGA IV
Z uporabo metodologij iz prilog I, II in III na znesku iz člena 6(1)(a) v tekočih cenah se bo izračunal naslednji delež in znesek najvišjega finančnega prispevka na državo članico, brez poseganja v posodobljeni izračun do 30. junija 2022.
|
Največji finančni prispevek na državo članico |
|||||
|
|
za 70% zneska, ki je na voljo |
za 30% zneska, ki je na voljo (okvirni znesek, ki temelji na podatkih iz napovedi Komisije iz jeseni 2020 |
|
||
|
|
Delež v % od celote |
Znesek (v 1 000 EUR v tekočih cenah) |
Delež v % od celote |
Znesek (v 1 000 EUR v tekočih cenah) |
Skupaj |
|
BE |
1,56 % |
3 646 437 |
2,20 % |
2 278 834 |
5 925 271 |
|
BG |
1,98 % |
4 637 074 |
1,58 % |
1 631 632 |
6 268 706 |
|
CZ |
1,51 % |
3 538 166 |
3,41 % |
3 533 509 |
7 071 676 |
|
DK |
0,56 % |
1 303 142 |
0,24 % |
248 604 |
1 551 746 |
|
DE |
6,95 % |
16 294 947 |
9,01 % |
9 324 228 |
25 619 175 |
|
EE |
0,32 % |
759 715 |
0,20 % |
209 800 |
969 515 |
|
IE |
0,39 % |
914 572 |
0,07 % |
74 615 |
989 186 |
|
EL |
5,77 % |
13 518 285 |
4,11 % |
4 255 610 |
17 773 895 |
|
ES |
19,88 % |
46 603 232 |
22,15 % |
22 924 818 |
69 528 050 |
|
FR |
10,38 % |
24 328 797 |
14,54 % |
15 048 278 |
39 377 074 |
|
HR |
1,98 % |
4 632 793 |
1,61 % |
1 664 039 |
6 296 831 |
|
IT |
20,45 % |
47 935 755 |
20,25 % |
20 960 078 |
68 895 833 |
|
CY |
0,35 % |
818 396 |
0,18 % |
187 774 |
1 006 170 |
|
LV |
0,70 % |
1 641 145 |
0,31 % |
321 944 |
1 963 088 |
|
LT |
0,89 % |
2 092 239 |
0,13 % |
132 450 |
2 224 690 |
|
LU |
0,03 % |
76 643 |
0,02 % |
16 883 |
93 526 |
|
HU |
1,98 % |
4 640 462 |
2,45 % |
2 535 376 |
7 175 838 |
|
MT |
0,07 % |
171 103 |
0,14 % |
145 371 |
316 474 |
|
NL |
1,68 % |
3 930 283 |
1,96 % |
2 032 041 |
5 962 324 |
|
AT |
0,95 % |
2 231 230 |
1,19 % |
1 230 938 |
3 462 169 |
|
PL |
8,65 % |
20 275 293 |
3,46 % |
3 581 694 |
23 856 987 |
|
PT |
4,16 % |
9 760 675 |
4,01 % |
4 149 713 |
13 910 387 |
|
RO |
4,36 % |
10 213 809 |
3,90 % |
4 034 211 |
14 248 020 |
|
SI |
0,55 % |
1 280 399 |
0,48 % |
496 924 |
1 777 322 |
|
SK |
1,98 % |
4 643 840 |
1,63 % |
1 686 154 |
6 329 994 |
|
FI |
0,71 % |
1 661 113 |
0,41 % |
424 692 |
2 085 805 |
|
SE |
1,24 % |
2 911 455 |
0,36 % |
377 792 |
3 289 248 |
|
EU27 |
100,00 % |
234 461 000 |
100,00 % |
103 508 000 |
337 969 000 |
PRILOGA V
Smernice za ocenjevanje Mehanizma
1. Področje uporabe
Namen teh smernic je, da bi skupaj s to uredbo služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni načrte za okrevanje in odpornost, ki jih predlagajo države članice, in določi finančni prispevek v skladu s cilji in katerimi koli drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. Te smernice so podlaga za uporabo meril za ocenjevanje in določitev finančnega prispevka iz člena 19(3) oziroma člena 20(4).
Smernice za ocenjevanje so namenjene:
dajanju dodatnih usmeritev o postopku ocenjevanja predlogov načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice;
zagotavljanju nadaljnjih podrobnosti o merilih za ocenjevanje in določitvi ocenjevalne lestvice, ki se določi za zagotovitev pravičnega in preglednega postopka, ter
opredelitvi povezave med oceno, ki jo Komisija opravi v skladu z merili za ocenjevanje, in določitvijo finančnega prispevka, ki se določi s predlogom Komisije za sklep Sveta v zvezi z načrti za okrevanje in odpornost.
Smernice so orodje, s katerim se Komisiji olajša ocena predlogov načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice, in s katerim se zagotovi, da načrti za okrevanje in odpornost podpirajo reforme in javne naložbe, ki so pomembne in imajo visoko dodano vrednost glede na cilje Mehanizma, hkrati pa zagotavljajo enako obravnavo držav članic.
2. Merila za ocenjevanje
Komisija v skladu s členom 19(3) oceni načrte za okrevanje in odpornost v skladu z merili ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti in usklajenosti. Komisija po opravljenem postopku ocenjevanja poda ocene načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, v skladu z vsakim merilom za ocenjevanje iz člena 19(3), da določi finančno dodelitev v skladu s členom 20(4).
Zaradi poenostavitve in učinkovitosti ima ocenjevalna lestvica razpon od A do C, kot sledi:
Ustreznost:
|
2.1. |
Načrt za okrevanje in odpornost predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Načrt za okrevanje in odpornost na celovit in ustrezno uravnotežen način prispeva k šestim stebrom iz člena 3 ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se soočajo zadevne države članice, in finančnega prispevka zadevne države članice ter zaprošene podpore v obliki posojila.
Ocena
A
– v veliki meri
B
– v srednji meri
C
– v majhni meri |
|
2.2. |
Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, ob upoštevanju finančnega prispevka zadevne države članice in zaprošene podpore v obliki posojila, pa tudi obsega in zahtevnosti izzivov za posamezno državo ter informacij iz nacionalnega reformnega programa,
ter
—
načrt za okrevanje in odpornost predstavlja celovit in ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici
ter
—
izzivi, ki jih obravnava načrt za okrevanje in odpornost se štejejo za pomembne za trajnostno povečanje potenciala rasti gospodarstva zadevne države članice,
ter
—
pričakuje se, da bodo po zaključku predlaganih reform in naložb, s tem povezani izzivi rešeni ali obravnavani na način, ki bo znatno prispeval k njihovi rešitvi.
Ocena
A
– Načrt za okrevanje in odpornost prispeva k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo, ali izzivov v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, poleg tega pa je načrt za okrevanje in odpornost ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici.
B
– Načrt za okrevanje in odpornost prispeva k delni obravnavi vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo, ali izzivov v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, poleg tega pa je načrt za okrevanje in odpornost ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici.
C
– Načrt za okrevanje in odpornost ne prispeva k obravnavi kakršnih koli izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo ali drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, poleg tega pa načrt za okrevanje in odpornost ni ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici. |
|
2.3. |
Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost učinkovito prispeval h krepitvi potenciala rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublažil gospodarske in socialne posledice krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je vključujoče spodbujati gospodarsko rast in ekonomsko kohezijo, zlasti obravnavati slabosti v gospodarstvu držav članic in krepiti potencial zadevne države članice za gospodarsko rast, spodbuditi ustvarjanje delovnih mest in ublažiti negativne učinke krize,
ter
—
načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je krepitev socialne kohezije in sistemov socialnega varstva, vključno politik za otroke in mlade, z zmanjšanjem socialne ranljivosti, prispevanjem k izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic in izboljšanju ravni kazalnikov iz njegove preglednice kazalnikov,
ter
—
cilj načrta za okrevanje in odpornost je zmanjšati gospodarsko ranljivost držav članic na šoke,
ter
—
cilj načrta za okrevanje in odpornost je povečati zmogljivost ekonomskih in/ali socialnih struktur in institucij države članice za prilagajanje na šoke in odpornost nanje,
ter
—
pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in konvergence.
Ocena
A
– visok pričakovani učinek
B
– srednji pričakovani učinek
C
– manjši pričakovani učinek |
|
2.4. |
Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno). Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno).
Ocena
A
– Noben ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem (načelo, da se ne škoduje bistveno).
C
– Eden ali več ukrepov bistveno škoduje okoljskim ciljem (načelo, da se ne škoduje bistveno). |
|
2.5. |
Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, nanje pa odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v katero od področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko s soglasjem Komisije povečajo do skupnega zneska 3 % dodelitve sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov učinkovito prispevalo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in po potrebi k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, s tem pa bo prispevalo tudi k doseganju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 ob hkratnem izpolnjevanju cilja EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050,
ter
—
države članice uporabijo metodologijo, ki obsega določitev posebnega ponderja za dano podporo, ki odraža obseg, v katerem ta podpora prispeva k okoljskim ciljem. Podlaga za ponderje so razsežnosti in kode za vrste intervencij, določenih v Prilogi VI, ponderji pa se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje. Isti sistem ponderacije se uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije, navedenem v Prilogi VI,
ter
—
pričakuje se, da bo imelo izvajanje predvidenih ukrepov trajen učinek.
Ocena
A
– v veliki meri
B
– v srednji meri
C
– v majhni meri |
|
2.6. |
Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, nanje pa odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije, navedenem v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečujejo njihov učinek na digitalne cilje. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov znatno prispevalo k digitalni preobrazbi gospodarskih ali družbenih sektorjev,
ali
—
pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov znatno prispevalo k obravnavi izzivov, ki jih prinaša digitalni prehod,
ter
—
države članice uporabijo metodologijo, ki obsega določitev posebnega ponderja za dano podporo, ki odraža obseg, v katerem ta podpora prispeva k digitalnim ciljem. Podlaga za ponderje so razsežnosti in kode za vrste intervencij, določenih v Prilogi VII, ponderji pa se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečujejo njihov učinek na digitalne cilje. Isti sistem ponderacije se uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije, navedenem v Prilogi VII;
ter
—
pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov imelo trajen učinek.
Ocena
A
– v veliki meri
B
– v srednji meri
C
– v majhni meri Uspešnost: |
|
2.7. |
Pričakuje se, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost trajen učinek na zadevno državo članico. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov prineslo strukturne spremembe v upravi ali v zadevnih institucijah,
ali
—
pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov prineslo strukturne spremembe zadevnih politik,
ter
—
pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov imelo trajen učinek.
Ocena
A
– v veliki meri
B
– v srednji meri
C
– v majhni meri |
|
2.8. |
Pričakuje se, da bodo ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Organ v državi članici se zadolži za: (i) izvajanje načrta za okrevanje in odpornost; (ii) spremljanje napredka glede mejnikov in ciljev, ter (iii) poročanje,
ter
—
predlagani mejniki in cilji so jasni in realistični, predlagani kazalniki za te mejnike in cilje pa so ustrezni, sprejemljivi in robustni,
ter
—
splošne ureditve, ki jih država članica predlaga za organizacijo izvajanja reform in naložb (vključno z zagotovitvijo zadostnega števila zaposlenih), so verodostojne.
Ocena
A
– ustrezne ureditve za učinkovito izvajanje
B
– minimalne ureditve za učinkovito izvajanje
C
– nezadostne ureditve za učinkovito izvajanje Učinkovitost: |
|
2.9. |
Utemeljitev, ki jo je država članica predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, je razumna in verjetna ter skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Država članica je predložila zadostne informacije in dokaze, da je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost ustrezen (razumen),
ter
—
država članica je predložila zadostne informacije in dokaze, da je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v skladu z naravo in vrsto predvidenih reform in naložb (verjeten),
ter
—
država članica je predložila zadostne informacije in dokaze, da se znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, ki se financira v okviru Mehanizma, ne krije z obstoječim ali načrtovanim financiranjem Unije,
ter
—
znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost je sorazmeren s pričakovanim socialnim in ekonomskim učinkom vključenih predvidenih ukrepov na zadevno državo članico.
Ocena
A
– v precejšnji meri
B
– v srednji meri
C
– v manjši meri |
|
2.10. |
Pričakuje se, da bodo ureditve, ki jih predlaga zadevna država članica, preprečevale, odkrivale in odpravljale korupcijo, goljufije in nasprotja interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, vključno z ureditvami, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Sistem notranje kontrole, opisan v načrtu za okrevanje in odpornost, temelji na trdnih procesih in strukturah ter opredeljuje jasne akterje (organe/subjekte) ter njihove vloge in obveznosti za izvajanje nalog notranje kontrole; zlasti zagotavlja primerno ločevanje ustreznih funkcij,
ter
—
kontrolni sistem in druge ustrezne ureditve, tudi za zbiranje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih, opisanih v načrtu za okrevanje in odpornost, zlasti za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, so ustrezni
ter
—
ureditve, opisane v načrtu za okrevanje in odpornost, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja v okviru Mehanizma in drugih programov so ustrezne
ter
—
akterji (organi/subjekti), pristojni za kontrolo, imajo pravna pooblastila in upravno zmogljivost za izvajanje predvidenih vlog in nalog.
Ocena
A
– ustrezne ureditve
C
– nezadostne ureditve Usklajenost: |
|
2.11. |
Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje. Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente: Področje uporabe
—
Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, katerih učinki se vzajemno krepijo,
ali
—
načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki se dopolnjujejo.
Ocena
A
– v precejšnji meri
B
– v srednji meri
C
– v manjši meri |
|
3. |
Določitev finančnega prispevka Komisija v skladu s členom 20 v predlogu določi finančni prispevek, pri čemer upošteva pomen in usklajenost načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica, kot je bil ocenjen v skladu z merili iz člena 19(3). V ta namen uporabi naslednja merila:
(a)
kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost enak ali višji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki se za to državo članico izračuna v skladu s členom 11;
(b)
kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za to državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;
(c)
kadar načrt za okrevanje in odpornost meril iz člena 19(3) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek. Za namen izvajanja tega odstavka se uporabljajo naslednje formule:
—
za (a) zgoraj: Če Ci ≥ MFCi država članica i prejme MFCi
—
za (b) zgoraj: Če Ci < MFCi država članica i prejme Ci
pri čemer:
—
i se nanaša na zadevno državo članico
—
MFC je najvišji finančni prispevek za zadevno državo članico
—
C je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost.
Glede na rezultat postopka ocenjevanja in ob upoštevanju ocen: Načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje: če končne ocene za merila iz točke 2 vključujejo ocene:
—
A za merila 2.2, 2.3, 2.5 in 2.6;
ter za druga merila:
—
vse A
ali
—
ne več ocen B kot A in nobene ocene C.
Načrt za okrevanje in odpornost meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo: če končne ocene za merila iz točke 2 vključujejo ocene:
—
za merila 2.2, 2.3, 2.5 in 2.6 ocena ni A;
ter za druga merila:
—
več ocen B kot A
ali
—
vsaj eno oceno C.
|
PRILOGA VI
Metodologija za spremljanje podnebnih ukrepov
Razsežnosti in kode za vrste intervencij za Mehanizem
|
|
PODROČJE INTERVENCIJE |
Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb |
Koeficient za izračun podpore okoljskim ciljem |
|
001 |
Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0% |
|
002 |
Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v MSP (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0% |
|
002 a1 |
Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v velikih podjetjih (1), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0 % |
|
003 |
Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0 % |
|
004 |
Naložbe v neopredmetena sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0 % |
|
005 |
Naložbe v neopredmetena sredstva v MSP (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0 % |
|
005 a1 |
Naložbe v neopredmetena sredstva v velikih podjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0 % |
|
006 |
Naložbe v neopredmetena sredstva v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi |
0% |
0 % |
|
007 |
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v mikropodjetjih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti) |
0% |
0 % |
|
008 |
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v MSP, vključno z mreženjem |
0% |
0 % |
|
008 a1 |
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v velikih podjetjih, vključno z mreženjem |
0% |
0 % |
|
009 |
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v javnih raziskovalnih središčih, visokem šolstvu in kompetenčnih središčih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti) |
0% |
0 % |
|
010 |
Digitalizacija MSP (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) |
0% |
0 % |
|
010 a1 |
Digitalizacija velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) |
0% |
0 % |
|
010 b |
Digitalizacija MSP ali velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) v skladu z merili za zmanjšanje toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (2) |
40% |
0% |
|
011 |
Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije |
0% |
0 % |
|
011 a |
Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije v skladu z merili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (2) |
40% |
0% |
|
012 |
Storitve IT in aplikacije za digitalne spretnosti in digitalno vključenost |
0% |
0 % |
|
013 |
Storitve in aplikacije za e-zdravje (vključno z e-oskrbo, internetom stvari za telesno dejavnost in sosedsko pomočjo za samostojno življenje) |
0% |
0 % |
|
014 |
Poslovna infrastruktura za MSP (vključno z industrijskimi parki in območji) |
0% |
0 % |
|
015 |
Poslovni razvoj in internacionalizacija MSP, vključno s produktivnimi naložbami |
0% |
0 % |
|
015 a |
Podpora velikim podjetjem s finančnimi instrumenti, vključno s produktivnimi naložbami |
0% |
0% |
|
016 |
Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo, podjetništvo in prilagodljivost podjetij na spremembe |
0% |
0 % |
|
017 |
Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP (vključno z upravljavskimi, trženjskimi in oblikovalskimi storitvami) |
0% |
0 % |
|
018 |
Inkubacija, podpora „spin off“ in „spin out“ podjetjem ter zagonskim podjetjem |
0% |
0 % |
|
019 |
Podpora inovacijskim grozdom, tudi med podjetji, raziskovalnimi organizacijami ter javnimi organi in poslovnimi mrežami, ki koristijo predvsem MSP |
0% |
0 % |
|
020 |
Inovacijski procesi v MSP (inovacije na področjih procesa, organizacije, trženja, soustvarjanja, uporabnikov in povpraševanja) |
0% |
0 % |
|
021 |
Prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi središči in visokošolskim sektorjem |
0% |
0 % |
|
022 |
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam |
100% |
40 % |
|
023 |
Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo |
40% |
100 % |
|
024 |
Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP in podporni ukrepi |
40% |
40 % |
|
024 a |
Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v velikih podjetjih ter podporni ukrepi |
40% |
40 % |
|
024 b |
Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP ali velikih podjetjih ter podporni ukrepi v skladu z merili za energetsko učinkovitost (3) |
100% |
40% |
|
025 |
Energetsko učinkovita prenova obstoječega stavbnega fonda, predstavitveni projekti in podporni ukrepi |
40% |
40 % |
|
025 a |
Energetsko učinkovita prenova obstoječega stavbnega fonda, predstavitveni projekti in podporni ukrepi v skladu z merili za energetsko učinkovitost (4) |
100% |
40% |
|
025 b |
Gradnja novih energetsko učinkovitih stavb (5) |
40% |
40% |
|
026 |
Energetsko učinkovita prenova javne infrastrukture ali ukrepi za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi |
40% |
40 % |
|
026 a |
Prenova javne infrastrukture za večjo energetsko učinkovitost ali ukrepi za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi v skladu z merili za energetsko učinkovitost (6) |
100% |
40% |
|
027 |
Podpora podjetjem, ki ponujajo storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu in odpornosti na podnebne spremembe, vključno z ukrepi za ozaveščanje |
100% |
40 % |
|
028 |
Obnovljivi viri energije: veter |
100% |
40 % |
|
029 |
Obnovljivi viri energije: sonce |
100% |
40 % |
|
030 |
Obnovljivi viri energije: biomasa (7) |
40% |
40 % |
|
030 a |
Obnovljivi viri energije: biomasa z visokim prihrankom toplogrednih plinov (8) |
100% |
40% |
|
031 |
Obnovljivi viri energije: morje |
100% |
40 % |
|
032 |
Drugi obnovljivi viri energije (tudi geotermalna energija) |
100% |
40 % |
|
033 |
Pametni energetski sistemi (tudi inteligentna energetska omrežja in sistemi IKT) ter povezano shranjevanje |
100% |
40 % |
|
034 |
Visoko učinkovita soproizvodnja toplote in električne energije, daljinsko ogrevanje in hlajenje |
40% |
40 % |
|
034 a0 |
Visoko učinkovita soproizvodnja toplote in električne energije, daljinsko ogrevanje in hlajenje z nizkimi emisijami v življenjskem ciklu (9) |
100% |
40% |
|
034 a1 |
Zamenjave ogrevalnih sistemov na osnovi premoga z ogrevalnimi sistemi na osnovi plina z namenom blažitve podnebnih sprememb |
0% |
0 % |
|
034 a2 |
Distribucija in transport zemeljskega plina, ki nadomešča premog |
0% |
0 % |
|
035 |
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave (vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito in sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo in pristopi na osnovi ekosistemov) |
100% |
100 % |
|
036 |
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: požari (vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito in sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo in pristopi na osnovi ekosistemov) |
100% |
100 % |
|
037 |
Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: drugo, npr. neurja in suša (vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito in sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo in pristopi na osnovi ekosistemov) |
100% |
100 % |
|
038 |
Preprečevanje tveganj in upravljanje nepodnebnih naravnih tveganj (na primer potresov) in tveganj v povezavi s človekovim delovanjem (na primer tehnoloških nesreč), vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito, sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo ter pristopi na osnovi ekosistemov |
0% |
100 % |
|
039 |
Oskrba z vodo za prehrano ljudi (infrastruktura za pridobivanje, čiščenje, shranjevanje in distribucijo, ukrepi za večjo učinkovitost, oskrba s pitno vodo) |
0% |
100 % |
|
039 a |
Oskrba z vodo za prehrano ljudi (infrastruktura za pridobivanje, čiščenje, shranjevanje in distribucijo, ukrepi za večjo učinkovitost, oskrba s pitno vodo) v skladu z merili učinkovitosti (10) |
40% |
100 % |
|
040 |
Gospodarjenje z vodnimi viri in varovanje vodnih virov (vključno z upravljanjem povodij, posebnimi ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam, ponovno uporabo, zmanjševanjem puščanja) |
40% |
100 % |
|
041 |
Zbiranje in čiščenje odpadne vode |
0% |
100 % |
|
041 a |
Zbiranje in čiščenje odpadne vode v skladu z merili energetske učinkovitosti (11) |
40% |
100 % |
|
042 |
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: ukrepi za preprečevanje, čim večje zmanjšanje, sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje |
40% |
100% |
|
042 a |
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: ravnanje z preostalimi odpadki |
0% |
100% |
|
044 |
Ravnanje z gospodarskimi in industrijskimi odpadki: ukrepi za preprečevanje, minimalizacijo, sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje |
40% |
100 % |
|
044 a |
Ravnanje z gospodarskimi in industrijskimi odpadki: preostali in nevarni odpadki |
0% |
100 % |
|
045 |
Spodbujanje uporabe recikliranih materialov kot surovin |
0% |
100 % |
|
045 a |
Uporaba recikliranih materialov kot surovin v skladu z merili učinkovitosti (12) |
100% |
100 % |
|
046 |
Sanacija industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč |
0% |
100 % |
|
046 a |
Sanacija industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč v skladu z merili učinkovitosti (13) |
40% |
100 % |
|
047 |
Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP |
40% |
40 % |
|
047 a |
Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v velikih podjetjih |
40% |
40 % |
|
048 |
Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje hrupa |
40% |
100 % |
|
049 |
Varstvo, obnova in trajnostna raba območij Natura 2000 |
40% |
100 % |
|
050 |
Varstvo narave in biotske raznovrstnosti, naravna dediščina in viri, zelena in modra infrastruktura |
40% |
100 % |
|
051 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (hrbtenično omrežje / vmesno povezovalno omrežje) |
0% |
0 % |
|
052 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za večstanovanjske objekte) |
0% |
0 % |
|
053 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za stanovanjske in poslovne objekte) |
0% |
0 % |
|
054 |
IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do bazne postaje za naprednejšo brezžično komunikacijo) |
0% |
0 % |
|
055 |
IKT: druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo) |
0% |
0 % |
|
055 a |
IKT: druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo) v skladu z merili za zmanjšanje emisij ogljika in energetsko učinkovitost (2) |
40% |
0 % |
|
056 |
Novo zgrajene ali nadgrajene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T (14) |
0% |
0 % |
|
057 |
Novo zgrajene ali nadgrajene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T |
0% |
0 % |
|
058 |
Novo zgrajene ali nadgrajene sekundarne cestne povezave na cestno omrežje in vozlišča TEN-T |
0% |
0 % |
|
059 |
Novo zgrajene ali nadgrajene druge nacionalne, regionalne in lokalne dovozne ceste |
0% |
0 % |
|
060 |
Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T |
0% |
0 % |
|
061 |
Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T |
0% |
0 % |
|
062 |
Druge obnovljene ali posodobljene ceste (avtoceste ter nacionalne, regionalne ali lokalne ceste) |
0% |
0 % |
|
063 |
Digitalizacija prometa: cesta |
0% |
0 % |
|
063 a |
Digitalizacija prometa, kadar je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: cesta |
40% |
0% |
|
064 |
Novo zgrajene ali nadgrajene železnice – osrednje omrežje TEN-T |
100% |
40 % |
|
065 |
Novo zgrajene ali nadgrajene železnice – celostno omrežje TEN-T |
100% |
40 % |
|
066 |
Druge novo zgrajene ali nadgrajene železnice |
40% |
40 % |
|
066 a |
Druge novo zgrajene ali nadgrajene železnice – električne/brez emisij (15) |
100% |
40% |
|
067 |
Obnovljene ali posodobljene železnice – osrednje omrežje TEN-T |
100% |
40 % |
|
068 |
Obnovljene ali posodobljene železnice – celostno omrežje TEN-T |
100% |
40 % |
|
069 |
Druge obnovljene ali posodobljene železnice |
40% |
40 % |
|
069 a |
Druge obnovljene ali posodobljene železnice - električne/brez emisij (15) |
100% |
40% |
|
070 |
Digitalizacija prometa: železnica |
40% |
0 % |
|
071 |
Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) |
40% |
40 % |
|
072 |
Gibljiva sredstva železnic |
0% |
40 % |
|
072 a |
Gibljiva sredstva železnic brez emisij/z električnim pogonom (16) |
100% |
40% |
|
073 |
Infrastruktura za okolju prijazen mestni promet (17) |
100% |
40 % |
|
074 |
Vozni park za okolju prijazen mestni promet (18) |
100% |
40 % |
|
075 |
Kolesarska infrastruktura |
100% |
100 % |
|
076 |
Digitalizacija mestnega prometa |
0% |
0 % |
|
076 a |
Digitalizacija prometa, kadar je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: mestni promet |
40% |
0% |
|
077 |
Infrastruktura za alternativna goriva (19) |
100% |
40 % |
|
078 |
Multimodalni prevoz (TEN-T) |
40% |
40 % |
|
079 |
Multimodalni prevoz (ne mestni) |
40% |
40 % |
|
080 |
Morska pristanišča (TEN-T) |
0% |
0 % |
|
080 a |
Morska pristanišča (TEN-T), razen objektov za prenos fosilnih goriv |
40% |
0% |
|
081 |
Druga morska pristanišča |
0% |
0 % |
|
081 a |
Druga morska pristanišča, razen objektov za prenos fosilnih goriv |
40% |
0% |
|
082 |
Celinske vodne poti in pristanišča (TEN-T) |
0% |
0 % |
|
082 a |
Celinske vodne poti in pristanišča (TEN-T), razen objektov za prenos fosilnih goriv |
40% |
0% |
|
083 |
Celinske vodne poti in pristanišča (regionalna in lokalna) |
0% |
0 % |
|
083 a0 |
Celinske vodne poti in pristanišča (regionalna in lokalna), razen objektov za prenos fosilnih goriv |
40% |
0% |
|
083 a1 |
Sistemi varnosti, zaščite in upravljanja zračnega prometa za obstoječa letališča |
0% |
0 % |
|
084 |
Digitalizacija prometa: drugi načini prevoza |
0% |
0 % |
|
084 a |
Digitalizacija prometa, kadar je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: drugi načini prevoza |
40% |
0% |
|
085 |
Infrastruktura za predšolsko vzgojo in izobraževanje |
0% |
0 % |
|
086 |
Infrastruktura za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje |
0% |
0 % |
|
087 |
Infrastruktura za terciarno izobraževanje |
0% |
0 % |
|
088 |
Infrastruktura za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih |
0% |
0 % |
|
089 |
Stanovanjska infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo |
0% |
0 % |
|
090 |
Stanovanjska infrastruktura (razen za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo) |
0% |
0 % |
|
091 |
Druga socialna infrastruktura, ki prispeva k socialni vključenosti v skupnost |
0% |
0 % |
|
092 |
Zdravstvena infrastruktura |
0% |
0 % |
|
093 |
Zdravstvena oprema |
0% |
0 % |
|
094 |
Gibljiva sredstva v zdravstvu |
0% |
0 % |
|
095 |
Digitalizacija v zdravstvu |
0% |
0% |
|
096 |
Začasna sprejemna infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo |
0% |
0 % |
|
097 |
Ukrepi za izboljšanje dostopa do zaposlitve |
0% |
0 % |
|
098 |
Ukrepi za spodbujanje dostopa do zaposlitve dolgotrajno brezposelnih |
0% |
0 % |
|
099 |
Posebna podpora za zaposlovanje mladih in socialno-ekonomsko vključevanje mladih |
0% |
0 % |
|
100 |
Podpora za samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij |
0% |
0 % |
|
101 |
Podpora za socialno gospodarstvo in socialna podjetja |
0% |
0 % |
|
102 |
Ukrepi za posodobitev in okrepitev institucij trga dela in storitve za ocenjevanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter za zagotovitev pravočasne in prilagojene pomoči |
0% |
0 % |
|
103 |
Podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter prehode |
0% |
0 % |
|
104 |
Podpora mobilnosti delovne sile |
0% |
0 % |
|
105 |
Ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela |
0% |
0 % |
|
106 |
Ukrepi za spodbujanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva in oskrbe vzdrževanih oseb |
0% |
0 % |
|
107 |
Ukrepi za zdravo in dobro prilagojeno delovno okolje za obravnavanje zdravstvenih tveganj, vključno s spodbujanjem telesne dejavnosti |
0% |
0 % |
|
108 |
Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti |
0% |
0 % |
|
109 |
Podpora za prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe |
0% |
0 % |
|
110 |
Ukrepi za spodbujanje aktivnega in zdravega staranja |
0% |
0 % |
|
111 |
Podpora za predšolsko vzgojo in izobraževanje (razen infrastrukture) |
0% |
0 % |
|
112 |
Podpora za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje (razen infrastrukture) |
0% |
0 % |
|
113 |
Podpora za terciarno izobraževanje (razen infrastrukture) |
0% |
0 % |
|
114 |
Podpora za izobraževanje odraslih (razen infrastrukture) |
0% |
0 % |
|
115 |
Ukrepi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe v družbi |
0% |
0 % |
|
116 |
Možnosti vključevanja in ponovnega zaposlovanja prikrajšanih ljudi |
0% |
0 % |
|
117 |
Ukrepi za izboljšanje dostopa marginaliziranih skupin, kot so Romi, do izobraževanja in zaposlitve ter za spodbujanje njihove socialne vključenosti |
0% |
0 % |
|
118 |
Podpora civilni družbi, ki dela z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi |
0% |
0 % |
|
119 |
Posebni ukrepi za povečanje udeležbe državljanov tretjih držav v zaposlovanju |
0% |
0 % |
|
120 |
Ukrepi za socialno vključenost državljanov tretjih držav |
0% |
0 % |
|
121 |
Ukrepi za izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev |
0% |
0 % |
|
122 |
Ukrepi za izboljšanje zagotavljanja storitev oskrbe v okviru družine in skupnosti |
0% |
0 % |
|
123 |
Ukrepi za večjo dostopnost, učinkovitost in vzdržljivost zdravstvenih sistemov (razen infrastrukture) |
0% |
0 % |
|
124 |
Ukrepi za izboljšanje dostopa do dolgotrajne oskrbe (razen infrastrukture) |
0% |
0 % |
|
125 |
Ukrepi za posodobitev sistemov socialnega varstva, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite |
0% |
0 % |
|
126 |
Spodbujanje socialne vključenosti ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki |
0% |
0 % |
|
127 |
Odprava materialne prikrajšanosti prek pomoči v hrani in/ali materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi |
0% |
0 % |
|
128 |
Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma in turističnih storitev |
0% |
0 % |
|
129 |
Varstvo, razvoj in spodbujanje kulturne dediščine in kulturnih storitev |
0% |
0 % |
|
130 |
Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma, razen območij Natura 2000 |
0% |
100 % |
|
131 |
Obnova in varnost javnih prostorov |
0% |
0 % |
|
131 a |
Pobude za teritorialni razvoj, tudi priprava teritorialnih strategij |
0% |
0 % |
|
132 |
Izboljšanje zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov |
0% |
0 % |
|
133 |
Krepitev sodelovanja s partnerji znotraj in zunaj države članice |
0% |
0 % |
|
134 |
Navzkrižno financiranje v okviru ESPR (podpora ukrepom ESS, ki so potrebni za izvajanje dela ukrepov, ki se financira iz ESPR in so z njim neposredno povezani) |
0% |
0 % |
|
135 |
Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje projektov teritorialnega sodelovanja in pobud v čezmejnem, transnacionalnem, pomorskem in medregionalnem kontekstu |
0% |
0 % |
|
135 a |
Interreg: upravljanje mejnih prehodov in mobilnost ter upravljanje migracij |
0% |
0 % |
|
136 |
Najbolj oddaljene regije: nadomestilo za kakršne koli dodatne stroške zaradi pomanjkanja dostopnosti in ozemeljske razdrobljenosti |
0% |
0 % |
|
137 |
Najbolj oddaljene regije: posebni ukrepi za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi velikosti trga |
0% |
0 % |
|
138 |
Najbolj oddaljene regije: podpora za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi podnebnih pogojev in težavnih reliefnih značilnosti |
40% |
40 % |
|
139 |
Najbolj oddaljene regije: letališča |
0% |
0 % |
|
140 |
Informacije in komunikacije |
0% |
0 % |
|
141 |
Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola |
0% |
0 % |
|
142 |
Ocenjevanje in študije, zbiranje podatkov |
0% |
0 % |
|
143 |
Krepitev zmogljivosti organov držav članic, upravičencev in zadevnih partnerjev |
0% |
0 % |
|
01 |
Prispevanje k zelenim znanjem in spretnostim ter delovnim mestom in zelenemu gospodarstvu |
100% |
|
|
(1)
Velika podjetja so vsa podjetja, ki niso MSP, vključno z malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo.
(2)
Če je cilj ukrepa, da mora dejavnost obdelati ali zbrati podatke, da se omogoči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s katerim se dosežejo dokazani znatni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu. Če cilj ukrepa zahteva, da podatkovni centri ravnajo v skladu z evropskim kodeksom ravnanja na področju energetske učinkovitosti podatkovnih centrov.
(3)
(a) Če je cilj ukrepa v povprečju doseči vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786, ali (b), če je cilj ukrepov v povprečju doseči vsaj 30% zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami.
(4)
Če je cilj ukrepa v povprečju doseči vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786. Prenova stavb vključuje tudi infrastrukturo v smislu področij intervencije od 85 do 92.
(5)
Če cilj ukrepov zadeva gradnjo novih stavb s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj nič-energijsko stavbo (nacionalne direktive). Gradnja novih energetsko učinkovitih stavb vključuje tudi infrastrukturo v smislu področij intervencije od 85 do 92.
(6)
Če je cilj ukrepa (a) v povprečju doseči vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786, ali (b), v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Prenova stavb vključuje tudi infrastrukturo v smislu področij intervencije od 85 do 92.
(7)
Če se cilj ukrepa nanaša na proizvodnjo električne energije ali toplote iz biomase v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328 21.12.2018, str. 82).
(8)
Če se cilj ukrepa nanaša na proizvodnjo električne energije ali toplote iz biomase v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001; in če je cilj ukrepa doseči vsaj 80 % prihranek emisij toplogrednih plinov v obratu zaradi uporabe biomase v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in z relativno primerjalno vrednostjo za fosilna goriva iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001. Če se cilj ukrepa nanaša na proizvodnjo biogoriva iz biomase (razen poljščin, ki se uporabljajo za hrano in krmo) v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001; in če je cilj ukrepa doseči vsaj 65 % prihranek emisij toplogrednih plinov v obratu zaradi uporabe biomase za ta namen v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in z relativno primerjalno vrednostjo za fosilna goriva iz Priloge V k Direktivi (EU) 2018/2001.
(9)
V primeru soproizvodnje z visokim izkoristkom, če je cilj ukrepa doseči emisije v življenjskem ciklu, ki so nižje od 100 g CO2e/kWh ali toplote/hlajenja, proizvedene iz odpadne toplote. V primeru daljinskega ogrevanja/hlajenja, če je ustrezna infrastruktura usklajena z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1), ali če je obstoječa infrastruktura prenovljena, da ustreza opredelitvi učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja, ali če je projekt napreden pilotni sistem (sistemi za nadzor in upravljanje z energijo, internet stvari) oziroma vodi do režima nižje temperature v sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja.
(10)
Če je cilj ukrepa, da ima zgrajeni sistem povprečno energijsko porabo ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturni indeks izgub (ILI) ≤ 1,5, in da dejavnost obnove zmanjša povprečno porabo energije za več kot 20 % ali zmanjša izgube za več kot 20 %.
(11)
Če je cilj ukrepa, da bi bila za zgrajen sistem za odpadno vodo od začetka do konca neto poraba energije enaka nič, ali za obnovo sistema za odpadno vodo od začetka do konca, da se povprečna poraba energije zmanjša za vsaj 10 % (izključno z ukrepi za energetsko učinkovitost in ne zaradi sprememb materialov ali sprememb v obremenitvi).
(12)
Če je cilj ukrepa, da se vsaj 50 % predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov po teži pretvori v sekundarne surovine.
(13)
Če je cilj ukrepa spremeniti industrijska območja in kontaminirana zemljišča v naravni ponor ogljika.
(14)
Za področja intervencije od 56 do 62 se lahko področja intervencije 73, 74 in 77 uporabijo za elemente ukrepov v povezavi z intervencijami na področju alternativnih goriv, med drugim polnjenje električnih vozil, ali javnega prometa.
(15)
Če se cilj ukrepa nanaša na elektrificirane podsisteme ob progi in povezane podsisteme ali če obstaja načrt za elektrifikacijo ali če bo železniška proga v 10 letih primerna za uporabo vlakov brez izpušnih emisij.
(16)
Velja tudi za bimodalne vlake.
(17)
Infrastruktura za okolju prijazen mestni promet se nanaša na infrastrukturo, ki omogoča obratovanje brezemisijskega voznega parka.
(18)
Vozni park za okolju prijazen mestni promet se nanaša na brezemisijski vozni park.
(19)
Če je cilj ukrepa v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001. |
|||
PRILOGA VII
Metodologija za digitalno označevanje v okviru Mehanizma
Metodologija za digitalno označevanje:
|
Koda |
Področje intervencije in vrsta intervencije (1) |
Koeficient za izračun podpore digitalnemu prehodu |
|
|
Področje intervencije 1: povezljivost Razsežnost indeksa DESI 1: povezljivost |
|
|
051 |
zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (hrbtenično omrežje / vmesno povezovalno omrežje) (2) |
100% |
|
052 |
Zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za večstanovanjske objekte) |
100% |
|
053 |
Zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za stanovanjske in poslovne objekte) |
100% |
|
054 |
Zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do bazne postaje za naprednejšo brezžično komunikacijo) (3) |
100% |
|
054 a |
Pokritost z omrežjem 5G, med drugim neprekinjeno zagotavljanje povezljivosti vzdolž prometnih poti; gigabitna povezljivost (omrežja s simetrično zmogljivostjo vsaj 1 Gbps) za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni ponudniki javnih storitev |
100% |
|
054 b |
Mobilna podatkovna povezljivost s široko ozemeljsko pokritostjo |
100% |
|
|
Področje intervencije 2: digitalne naložbe v raziskave in razvoj DESI: sektor IKT v EU in njegova uspešnost pri raziskavah in razvoju |
|
|
009 a |
Naložbe v digitalne dejavnosti na področju raziskav in inovacij (med njimi raziskovalni centri odličnosti, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti, nakup osnovnih ali neopredmetenih sredstev za digitalne dejavnosti na področju raziskav in inovacij) |
100% |
|
|
Področje intervencije 3: človeški kapital Razsežnost indeksa DESI 2: človeški kapital |
|
|
012 |
Storitve IT in aplikacije za digitalne spretnosti in digitalno vključenost (4) |
100% |
|
016 |
Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo, podjetništvo in prilagodljivost podjetij na spremembe |
40% |
|
108 |
Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti (5) |
100% |
|
099 |
Posebna podpora za zaposlovanje mladih in socialno-ekonomsko vključevanje mladih |
40% |
|
100 |
Podpora za samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij |
40% |
|
|
Področje intervencije 4: e-uprava, digitalne javne storitve in lokalni digitalni ekosistemi Razsežnost indeksa DESI 5: digitalne javne storitve |
|
|
011 |
Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije (6) |
100% |
|
011 a |
Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije v skladu z merili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (7) |
100% |
|
011 b |
Uvedba evropske sheme digitalne identitete za javno in zasebno uporabo |
100% |
|
013 |
Storitve in aplikacije za e-zdravje (vključno z e-oskrbo, internetom stvari za telesno dejavnost in sosedsko pomočjo za samostojno življenje) |
100% |
|
095 |
Digitalizacija v zdravstvu |
100% |
|
063 |
Digitalizacija prometa: cesta |
100% |
|
063 a |
Digitalizacija prometa, če je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: cesta |
100% |
|
070 |
Digitalizacija prometa: železnica |
100% |
|
071 |
Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) |
100% |
|
076 |
Digitalizacija mestnega prometa |
100% |
|
076 a |
Digitalizacija prometa, če je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: mestni promet |
100% |
|
084 |
Digitalizacija prometa: drugi načini prevoza |
100% |
|
084 a |
Digitalizacija prometa, če je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: drugi načini prevoza |
100% |
|
033 |
Pametni energetski sistemi (vključno z inteligentnimi energetskimi omrežji in sistemi IKT) ter povezano shranjevanje |
40% |
|
011 c |
Digitalizacija pravosodnih sistemov |
100% |
|
|
Področje intervencije 5: digitalizacija podjetij Razsežnost indeksa DESI 4: Vključitev digitalnih tehnologij |
|
|
010 |
Digitalizacija MSP (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) |
100% |
|
010 a |
Digitalizacija velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) |
100% |
|
010 b |
Digitalizacija MSP ali velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) v skladu z merili za zmanjšanje toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (7) |
100% |
|
014 |
Poslovna infrastruktura za MSP (vključno z industrijskimi parki in območji) (8) |
40% |
|
015 |
Poslovni razvoj in internacionalizacija MSP, vključno s produktivnimi naložbami (8) |
40% |
|
017 |
Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP (vključno z upravljavskimi, trženjskimi in oblikovalskimi storitvami) (8) |
40% |
|
018 |
Inkubacija, podpora „spin off“ in „spin out“ podjetjem ter zagonskim podjetjem (8) |
40% |
|
019 |
Podpora inovacijskim grozdom, tudi med podjetji, raziskovalnimi organizacijami ter javnimi organi in poslovnimi mrežami, ki koristijo predvsem MSP (8) (9) |
40% |
|
020 |
Inovacijski procesi v MSP (inovacije na področjih procesa, organizacije, trženja, soustvarjanja, uporabnikov in povpraševanja) (8) |
40% |
|
021 |
Prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi središči in visokošolskim sektorjem (8) |
40% |
|
021 a |
Podpora produkciji in distribuciji digitalnih vsebin |
100% |
|
|
Področje intervencije 6: naložbe v digitalne zmogljivosti in uvajanje naprednih tehnologij Razsežnost indeksa DESI 4: vključitev digitalnih tehnologij in ad hoc zbiranja podatkov |
|
|
055 |
Druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo) |
100% |
|
055 a |
Druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo) v skladu z merili za zmanjšanje emisij ogljika in energetsko učinkovitost (7) |
100% |
|
021 b |
Razvoj visoko specializiranih podpornih storitev in zmogljivosti za javne uprave in podjetja (nacionalni strokovni centri za visokozmogljivostno računalništvo, kibernetski centri, obrati za testiranje in preskušanje umetne inteligence, blokovne verige, internet stvari itd.) |
100% |
|
021 c |
Naložbe v napredne tehnologije, kot so: obrati za visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo / kvantne komunikacijske zmogljivosti (vključno s kvantnim šifriranjem); oblikovanje in proizvodnja mikroelektronike ter sistemska integracija; naslednja generacija evropskih podatkovnih zmogljivosti, zmogljivosti v oblaku in zmogljivosti računalništva na robu (infrastrukture, platforme in storitve); virtualna in razširjena resničnost, visoka tehnologija in druge digitalne napredne tehnologije. Naložbe v zaščito digitalne dobavne verige. |
100% |
|
021 d |
Razvoj in uporaba tehnologij, ukrepov in podpornih zmogljivosti za kibernetsko varnost za javne in zasebne uporabnike |
100% |
|
|
Področje intervencije 7: okolju prijaznejši digitalni sektor |
|
|
027 a |
Naložbe v tehnologije, znanja in spretnosti, infrastrukturo in rešitve, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost in zagotavljajo podnebno nevtralnost podatkovnih centrov in omrežij. |
100% |
|
(1)
Opis intervencij v tej preglednici ne posega v skladnost s pravili konkurence, zlasti za zagotovitev, da intervencije ne izrivajo zasebnih naložb.
(2)
Vključno s podmorskimi kabli znotraj držav članic in med njimi ter med Unijo in tretjimi državami.
(3)
Vključno z omrežji 5G in 6G.
(4)
To vključuje: ukrepe za podporo digitalizaciji ustanov za izobraževanje in usposabljanje (med drugim naložbe v infrastrukturo IKT), tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih.
(5)
To se nanaša na digitalne spretnosti na vseh ravneh in vključuje: zelo specializirane izobraževalne programe za usposabljanje digitalnih strokovnjakov (in sicer programe, osredotočene na tehnologijo); usposabljanje učiteljev, razvoj digitalnih vsebin za izobraževalne namene in ustrezne organizacijske zmogljivosti. Vključeni so tudi ukrepi in programi za izboljšanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti.
(6)
To obsega tudi uporabo naprednih tehnologij (kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost ali umetna inteligenca) za javne storitve ter odločanje in interoperabilnost digitalnih javnih storitev in infrastruktur (regionalnih, nacionalnih in čezmejnih).
(7)
Če je cilj ukrepa, da mora dejavnost obdelati ali zbrati podatke, da se omogoči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s katerim se dosežejo dokazani znatni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu. Če cilj ukrepa zahteva, da podatkovni centri ravnajo v skladu z evropskim kodeksom ravnanja na področju energetske učinkovitosti podatkovnih centrov.
(8)
40% digitalni koeficient bi se moral uporabljati samo, kadar je intervencija osredotočena na elemente, ki so neposredno povezani z digitalizacijo podjetij, med drugim tudi na digitalne proizvode, sredstva IKT itd.
(9)
Vključno s subjekti socialne ekonomije. |
||
( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).
( 2 ) Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).
( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).
( 4 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 5 ) Vsi podatki v uredbi izvirajo iz Eurostata; presečni datum za pretekle podatke je maj 2020.