02019R0943 — SL — 23.06.2022 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2019/943 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (UL L 158 14.6.2019, str. 54) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) 2022/869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2022 |
L 152 |
45 |
3.6.2022 |
UREDBA (EU) 2019/943 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 5. junija 2019
o notranjem trgu električne energije
(prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Namen te uredbe je:
ustvariti temelje za učinkovito doseganje ciljev energetske unije ter zlasti okvira podnebne in energetske politike za leto 2030, in sicer tako, da se omogoči uporaba tržnih signalov zaradi povečanja učinkovitosti, večjega deleža obnovljivih virov energije, zanesljivosti oskrbe, prožnosti, trajnostnosti, razogljičenja in inovacij;
določiti osnovna načela za dobro delujoče, povezane trge energije, kar bo vsem ponudnikom virov in odjemalcem električne energije omogočilo nediskriminatoren dostop na trg, okrepilo vlogo porabnikov, zagotavljalo konkurenčnost na svetovnem trgu ter prilagajanje odjema, shranjevanje energije in energetsko učinkovitost, olajšalo agregiranje porazdeljenega povpraševanja in ponudbe ter omogočilo povezovanje trgov in sektorjev ter plačilo za električno energijo iz obnovljivih virov na tržni osnovi;
določiti poštena pravila za čezmejno izmenjavo električne energije in tako pospešiti konkurenco na notranjem trgu električne energije ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov, vključno z vzpostavitvijo mehanizma nadomestil za čezmejni pretok električne energije in določitvijo harmoniziranih načel za plačilo čezmejnega prenosa in za dodeljevanje razpoložljivih zmogljivosti medsebojnih povezav med nacionalnimi prenosnimi sistemi;
spodbuditi nastanek dobro delujočega in preglednega veleprodajnega trga, ki bo prispeval k visoki stopnji zanesljivosti oskrbe z električno energijo, in določiti mehanizme za harmonizacijo pravil za čezmejno izmenjavo električne energije.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:
„povezovalni vod“ pomeni daljnovod, ki prečka ali premošča mejo med državami članicami in ki spaja nacionalna prenosna omrežja držav članic;
„regulativni organ“ pomeni regulativni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 57(1) Direktive (EU) 2019/944;
„čezmejni pretok“ pomeni fizični pretok električne energije po prenosnem omrežju države članice, ki nastane zaradi vpliva dejavnosti proizvajalcev, odjemalcev ali obojih zunaj te države članice na njenem prenosnem omrežju;
„prezasedenost“ pomeni stanje, ko ni mogoče sprejeti vseh zahtev udeležencev na trgu za trgovanje med območji omrežja, ker bi znatno vplivale na fizične pretoke na elementih omrežja, ki ne morejo sprejeti navedenih pretokov;
„novi povezovalni vod“ pomeni povezovalni vod, ki ni bil zgrajen do 4. avgusta 2003;
„strukturna prezasedenost“ pomeni prezasedenost v prenosnem sistemu, ki jo je mogoče nedvoumno opredeliti, ki je predvidljiva, v daljšem obdobju geografsko stabilna in se redno pojavlja v normalnih stanjih elektroenergetskega sistema;
„operater trga“ pomeni subjekt, ki zagotavlja storitve ujemanja prodajnih in nakupnih ponudb za električno energijo;
„imenovani operater trga električne energije“ pomeni operaterja trga, ki ga pristojni organ imenuje za izvajanje nalog, povezanih z enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej ali znotraj dneva;
„vrednost nezadostnega napajanja“ pomeni v EUR/MWh izraženo oceno najvišje cene električne energije, ki so jo odjemalci pripravljeni plačati, da se izognejo prekinitvi napajanja;
„izravnava“ pomeni vse ukrepe in procese v vseh časovnih okvirih, s katerimi operaterji prenosnih sistemov neprekinjeno zagotavljajo ohranjanje sistemske frekvence znotraj predhodno opredeljenega območja stabilnosti in količino rezerv, potrebnih za zahtevano kakovost;
„izravnalna energija“ pomeni energijo, ki jo operaterji prenosnih sistemov uporabijo za izravnavo;
„izvajalec storitev izravnave“ pomeni udeleženca na trgu, ki operaterjem prenosnih sistemov zagotavlja izravnalno energijo ali izravnalno moč ali oboje;
„izravnalna moč“ pomeni obseg zmogljivosti, za katero se je izvajalec storitev izravnave strinjal, da jo bo imel na razpolago in bo zanjo operaterju prenosnega sistema predložil ponudbe za nakup ustrezne količine izravnalne energije za obdobje trajanja pogodbe;
„bilančno odgovorni akter“ pomeni udeleženca na trgu ali njegovega izbranega zastopnika, odgovornega za njegova odstopanja na trgu električne energije;
„bilančni obračunski interval“ pomeni časovno enoto, za katero se izračunajo odstopanja bilančno odgovornih akterjev;
„cena odstopanja“ pomeni ceno, pozitivno, nič ali negativno, v vsakem bilančnem obračunskem intervalu za odstopanje v vsako smer;
„območje cene odstopanja“ pomeni območje, za katero se izračuna cena odstopanja;
„postopek predkvalifikacije“ pomeni postopek za preverjanje skladnosti ponudnika izravnalne moči z zahtevami, ki jih določijo operaterji prenosnih sistemov;
„rezervna zmogljivost“ pomeni obseg rezerv za vzdrževanje frekvence, rezerv za povrnitev frekvence ali rezerv za nadomestitev, ki morajo biti na voljo operaterju prenosnega sistema;
„prednostno dispečiranje“, kar zadeva model samodispečiranja, pomeni dispečiranje elektrarn na podlagi meril, ki se razlikujejo od ekonomskega vrstnega reda ponudb in, kar zadeva model centralnega dispečiranja, dispečiranje elektrarn na podlagi meril, ki se razlikujejo od ekonomskega vrstnega reda in od omrežnih omejitev, pri čemer se daje prednost dispečiranju določenih proizvodnih tehnologij;
„območje določanja zmogljivosti“ pomeni geografsko območje, v katerem se uporablja usklajen izračun zmogljivosti;
„mehanizem za zmogljivost“ pomeni začasen ukrep, s katerim se zagotovi doseganje potrebne ravni zadostnosti virov, pri čemer se viri plačajo za njihovo razpoložljivost, vendar to ne vključuje ukrepov, ki se nanašajo na pomožne storitve ali upravljanje prezasedenosti;
„soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo, ki izpolnjuje merila iz Priloge II k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
„predstavitveni projekt“ pomeni projekt, ki predstavlja tehnologijo kot prvo svoje vrste v Uniji in pomeni pomembno inovacijo, ki bistveno presega najsodobnejšo tehnologijo;
„udeleženec na trgu“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje, prodaja ali proizvaja električno energijo in ki je vključen v agregiranje ali ki je operater storitev prilagajanja odjema ali shranjevanja, vključno z oddajo naročil za trgovanje, na enem ali več trgov z električno energijo, vključno z izravnalnimi trgi z energijo;
„prerazporejanje“ pomeni ukrep, tudi omejitev uporabe dodeljenih prenosnih zmogljivosti, ki ga sproži eden ali več operaterjev prenosnih sistemov ali operaterjev distribucijskih sistemov s spremembo proizvodnje, vzorca poteka ali obojega, da se doseže sprememba fizičnih pretokov v elektroenergetskem sistemu in sprostitev fizične prezasedenosti ali se na drug način zagotovi sigurnost sistema;
„nasprotno trgovanje“ pomeni izmenjavo med območji, ki jo začnejo operaterji sistemov med dvema trgovalnima območjema za sprostitev fizične prezasedenosti;
„naprava za proizvodnjo električne energije“ pomeni napravo, ki pretvarja primarno energijo v električno energijo in je sestavljen iz enega ali več elektroenergetskih modulov, priključenih na omrežje;
„model centralnega dispečiranja“ pomeni model priprave voznih redov in dispečiranja, pri katerem vozne rede proizvodnje in vozne rede odjema ter dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in odjemnih naprav, v zvezi z napravami, ki jih je mogoče dispečirati, določi operater prenosnega sistema v okviru integriranega postopka voznih redov;
„model samodispečiranja“ pomeni model priprave voznih redov in dispečiranja, pri katerem vozne rede proizvodnje in vozne rede odjema ter dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in odjemnih naprav, v zvezi z napravami, ki jih je mogoče dispečirati, določi agent za vozne rede v teh napravah;
„standardni izravnalni produkt“ pomeni harmoniziran izravnalni produkt, ki ga opredelijo vsi operaterji prenosnih sistemov za izmenjavo storitev izravnave;
„posebni izravnalni produkt“ pomeni izravnalni produkt, ki se razlikuje od standardnega;
„pooblaščeni operater“ pomeni subjekt, na katerega operater prenosnega sistema ali imenovani operater trga električne energije prenese določene naloge ali obveznosti, ki so operaterju prenosnega sistema ali imenovanemu operaterju trga električne energije poverjene na podlagi te uredbe ali drugih pravnih aktov Unije, ali so mu bile naloge ali obveznosti dodeljene s strani države članice ali regulativnega organa;
„odjemalec“ pomeni odjemalca, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„končni odjemalec“ pomeni končnega odjemalca, kot je opredeljen v točki 3 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„veletrgovec“ pomeni veletrgovca, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„gospodinjski odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„malo podjetje“ pomeni malo podjetje, kot je opredeljeno v točki 7 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„aktivni odjemalec“ pomeni aktivnega odjemalca, kot je opredeljen v točki 8 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„trgi električne energije“ pomeni trge električne energije, kot so opredeljeni v točki 9 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„dobava“ pomeni dobavo, kot je opredeljena v točki 12 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„pogodba o dobavi električne energije“ pomeni pogodbo o dobavi električne energije, kot je opredeljena v točki 13 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„agregiranje“ pomeni agregiranje, kot je opredeljeno v točki 18 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„prilagajanje odjema“ pomeni prilagajanje odjema, kot je opredeljeno v točki 20 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„sistem naprednega merjenja“ pomeni sistem naprednega merjenja, kot je opredeljeno v točki 23 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„interoperabilnost“ pomeni interoperabilnost, kot je opredeljena v točki 24 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„distribucija“ pomeni distribucijo, kot je opredeljena v točki 28 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„operater distribucijskega sistema“ pomeni operaterja distribucijskega sistema, kot je opredeljen v točki 29 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„energetska učinkovitost“ pomeni energetsko učinkovitost, kot je opredeljena v točki 30 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v točki 31 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„porazdeljena proizvodnja“ pomeni porazdeljeno proizvodnjo, kot je opredeljena v točki 32 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„prenos“ pomeni prenos, kot je opredeljen v točki 34 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„operater prenosnega sistema“ pomeni operaterja prenosnega sistema, kot je opredeljen v točki 35 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„uporabnik sistema“ pomeni uporabnika sistema, kot je opredeljen v točki 36 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„proizvodnja“ pomeni proizvodnjo, kot je opredeljena v točki 37 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„proizvajalec“ pomeni proizvajalca, kot je opredeljen v točki 38 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„povezani sistem“ pomeni povezani sistem, kot je opredeljen v točki 40 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„majhni izdvojeni sistem“ pomeni majhni izdvojeni sistem, kot je opredeljen v točki 42 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„majhni povezani sistem“ pomeni majhni povezani sistem, kot je opredeljen v točki 43 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„pomožna storitev“ pomeni pomožno storitev, kot je opredeljena v točki 48 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„nefrekvenčna pomožna storitev“ pomeni nefrekvenčno pomožno storitev, kot je opredeljena v točki 49 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„shranjevanje energije“ pomeni shranjevanje energije, kot je opredeljeno v točki 59 člena 2 Direktive (EU) 2019/944;
„regionalni koordinacijski center“ pomeni regionalni koordinacijski center, vzpostavljen v skladu s členom 35 te uredbe;
„veleprodajni energetski trg“ pomeni veleprodajni energetski trg, kot je opredeljen v točki 6 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
„trgovalno območje“ pomeni največje geografsko območje, v katerem lahko udeleženci na trgu izmenjujejo energijo brez dodeljevanja zmogljivosti;
„dodeljevanje zmogljivosti“ pomeni dodelitev prenosne zmogljivosti med območji;
„regulacijsko območje“ pomeni skladni del povezanega sistema, ki jih upravlja en sam operater sistema in vključuje povezane fizične obremenitve in/ali proizvodne enote, če obstajajo;
„usklajena neto prenosna zmogljivost“ pomeni metodo za izračun zmogljivosti, ki temelji na načelu predhodne ocene in opredelitve največje izmenjave energije med sosednjima trgovalnima območjema;
„kritični element omrežja“ pomeni element omrežja v trgovalnem območju ali med trgovalnimi območji, ki se upošteva v postopku izračuna zmogljivosti in omejuje količino električne energije, ki se lahko izmenja;
„prenosna zmogljivost med območji“ pomeni sposobnost povezanega sistema, da opravi prenos energije med trgovalnimi območji;
„proizvodna enota“ pomeni posamezni generator električne energije, ki pripada enoti za proizvodnjo.
POGLAVJE II
SPLOŠNA PRAVILA ZA TRG ELEKTRIČNE ENERGIJE:
Člen 3
Načela, ki se nanašajo na delovanje trgov električne energije
Države članice, regulativni organi, operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, operaterji trgov in pooblaščeni operaterji zagotovijo, da trgi električne energije delujejo na podlagi naslednjih načel:
cene se oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja;
tržna pravila spodbujajo svobodno oblikovanje cen in se izogibajo ukrepom, ki preprečujejo oblikovanje cen na podlagi ponudbe in povpraševanja;
tržna pravila omogočajo razvoj bolj prožne proizvodnje, trajnostne nizkoogljične proizvodnje in bolj prožnega odjema;
odjemalcem se omogoči, da imajo koristi od tržnih priložnosti in povečane konkurence na maloprodajnih trgih, in so pooblaščeni kot udeleženci na trgu energije in v energetskem prehodu;
udeležba končnih odjemalcev in malih podjetij na trgu se omogoči z agregiranjem proizvodnje iz več naprav za proizvodnjo električne energije ali bremena iz več odjemnih naprav, zato da se oblikujejo skupne ponudbe na trgu električne energije in se v elektroenergetskem sistemu z njimi skupaj upravlja v skladu s konkurenčnim pravom Unije;
tržna pravila omogočajo razogljičenje elektroenergetskega sistema in s tem gospodarstva, tudi tako, da se omogoči vključitev električne energije iz obnovljivih virov in se zagotovijo spodbude za energetsko učinkovitost;
tržna pravila ustvarjajo ustrezne spodbude za naložbe v proizvodnjo, zlasti dolgoročne naložbe za razogljičen in trajnosten elektroenergetski sistem, shranjevanje energije, energetsko učinkovitost, prilagajanje odjema, zato da se zadovoljijo potrebe trga in se spodbuja poštena konkurenca ter se posledično zagotovi zanesljivost oskrbe;
postopoma se odstranijo ovire za čezmejne pretoke električne energije med trgovalnimi območji ali državami članicami in čezmejne transakcije na trgih električne energije ter povezanih trgih storitev;
kjer je učinkovito, tržna pravila zagotavljajo regionalno sodelovanje;
varna in trajnostna proizvodnja, shranjevanje energije in odjem sodelujejo na trgu pod enakimi pogoji, skladno z zahtevami, ki jih določa pravo Unije;
vsi proizvajalci so neposredno ali posredno odgovorni za prodajo električne energije, ki jo proizvedejo;
tržna pravila dopuščajo oblikovanje predstavitvenih projektov, ki naj bi se izvedli na področju trajnostnih, zanesljivih in nizkoogljičnih virov energije, tehnologij ali sistemov in izkoristili v korist družbe;
tržna pravila dopuščajo učinkovito dispečiranje proizvodnih sredstev, shranjevanja energije in prilagajanja odjema;
tržna pravila omogočajo vstop in izstop podjetij za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije in dobavo električne energije na podlagi njihovih ocen ekonomske in finančne vzdržnosti poslovanja;
da so udeleženci na trgu zaščiteni pred tveganji zaradi nestanovitnosti cen na tržni osnovi in se ublaži negotovost glede prihodnjih donosov investicij, se lahko s produkti za dolgoročno varovanje pred tveganji pregledno trguje na borzah ter se izpogaja o pogodbah za dolgoročno dobavo električne energije zunaj organiziranega trga, pod pogojem, da se spoštuje konkurenčno pravo Unije;
tržna pravila olajšajo trgovanje s produkti v Uniji, regulativne spremembe pa upoštevajo vplive na kratkoročne in dolgoročne terminske trge in produkte na njih;
udeleženci na trgu imajo pravico pridobiti dostop do prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij pod objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji.
Člen 4
Pravičen prehod
Komisija podpira države članice, ki sprejmejo nacionalno strategijo za postopno zmanjševanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti na premog in druga trda fosilna goriva in rudarskih zmogljivosti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bi omogočila pravičen prehod v regijah, na katere vplivajo strukturne spremembe. Državam članicam pomaga obravnavati socialne in gospodarske učinke prehoda na čisto energijo.
V ta namen Komisija tesno sodeluje z deležniki iz regij, ki pridobivajo veliko premoga in so zelo ogljično intenzivne, omogoča dostop do razpoložljivih skladov in programov ter njihovo uporabo in spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse, vključno z razpravami o industrijskih načrtih in potrebah po preusposabljanju.
Člen 5
Bilančna odgovornost
Države članice lahko odobrijo odstopanja od bilančne odgovornosti le za:
predstavitvene projekte za inovativne tehnologije, ki jih mora odobriti regulativni organ, pod pogojem, da so odstopanja omejena na čas in obseg, ki je potreben za dosego namena predstavitvenih dejavnosti;
naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z inštalirano električno močjo manj kot 400 kW;
obrate, ki prejemajo podporo, odobreno s strani Komisije na podlagi pravil Unije o državni pomoči v skladu s členi 107, 108 in 109 PDEU, in so bile dane v obratovanje pred 4. julijem 2019.
Države članice lahko, brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, uvedejo spodbude za udeležence na trgu, ki so v celoti ali delno izvzeti iz bilančne odgovornosti, da za primerno nadomestilo sprejmejo polno bilančno odgovornost.
Člen 6
Izravnalni trg
Izravnalni trgi, vključno s postopki predkvalifikacije, so organizirani na takšen način, da:
zagotavljajo učinkovito nediskriminacijo med udeleženci na trgu, pri čemer se upoštevajo različne tehnične potrebe elektroenergetskega sistema in različne tehnične zmožnosti virov za proizvodnjo energije, shranjevanja energije in prilagajanja odjema;
zagotavljajo pregledno in tehnološko nevtralno opredelitev storitev ter njihovo pregledno in tržno naročanje;
zagotavljajo nediskriminatoren dostop za vse udeležence na trgu, bodisi posamično bodisi prek agregiranja, vključno za električno energijo, proizvedeno iz različnih obnovljivih virov energije, prilagajanje odjema in shranjevanje energije;
sledijo potrebi po vključitvi naraščajočega deleža spremenljive proizvodnje, povečanega prilagajanja odjema in prihoda novih tehnologij.
Udeležencem na trgu se dopusti, da ponudbe predložijo čim bližje realnemu času, čas zaprtja trgovanja z izravnalno energijo pa ne nastopi pred zaprtjem trgovanja med območji na trgu znotraj dneva.
Operaterji prenosnih sistemov, ki uporabljajo model centralnega dispečiranja, lahko določijo dodatna pravila s smernico o izravnavi električne energije, sprejeto na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.
Nabava izravnalne moči temelji na primarnem trgu, razen če in kolikor je regulativni organ določil odstopanje za to, da se dovoli uporaba drugih oblik tržno zasnovanih naročil na podlagi pomanjkanja konkurence na trgu storitev izravnave. Odstopanja od obveznosti, da nabava izravnalne moči temelji na uporabi primarnih trgov, se pregledajo vsaka tri leta.
Kadar je odobreno odstopanje za vsaj 40 % standardnih izravnalnih produktov in 30 % vseh produktov, ki se uporabljajo za izravnalno moč, se pogodbe za izravnalno moč sklenejo za največ en dan pred dobavo izravnalne moči, pogodbeno obdobje pa traja največ en dan. Pogodbe za preostali del izravnalne moči se sklenejo za največ en mesec pred dobavo izravnalne moči, njihovo pogodbeno obdobje pa traja največ en mesec.
Regulativni organ lahko na zahtevo operaterja prenosnega sistema podaljša pogodbeno obdobje pri preostalem delu izravnalne moči iz odstavka 9 največ na obdobje dvanajstih mesecev, pod pogojem, da je takšna odločitev časovno omejena, pozitivni učinki v smislu nižjih stroškov za končne odjemalce pa so močnejši od negativnih učinkov na trgu. Zahteva vsebuje:
določeno obdobje, v katerem bi se izvzetje uporabljalo;
določen obseg izravnalne moči, za katerega bi se izvzetje uporabljalo;
analizo učinka takega izvzetja na udeležbo izravnalnih virov ter
utemeljitev za izjemo, s katero se dokaže, da bi bili s tako izjemo doseženi nižji stroški za končne odjemalce.
Predlogi za izvzetje vključujejo opis ukrepov, predlaganih za zmanjšanje uporabe posebnih produktov, ob upoštevanju gospodarske učinkovitosti, prikaz, da posebni produkti ne povzročajo večjih neučinkovitosti in izkrivljanja na izravnalnem trgu znotraj in zunaj območja voznega reda ter po potrebi pravila in informacije za postopek pretvorbe ponudb za izravnalno energijo iz posebnih izravnalnih produktov v ponudbe za izravnalno energijo iz standardnih izravnalnih produktov.
Člen 7
Trgi za dan vnaprej in znotraj dneva
Trgi za dan vnaprej in znotraj dneva:
so organizirani na tak način, da niso diskriminatorni;
čim bolj povečajo možnost vseh udeležencev na trgu za upravljanje odstopanj;
čim bolj povečajo priložnosti za vse udeležence na trgu, da sodelujejo v trgovanju med območji, in sicer čim bližje realnemu času v vseh trgovalnih območjih;
zagotavljajo cene, ki odražajo tržne zakonitosti, vključno z vrednostjo energije v realnem času, in na katere se udeleženci na trgu lahko zanesejo pri odločanju za produkte za dolgoročno varovanje pred tveganji;
zagotavljajo obratovalno sigurnost in hkrati omogočajo čim večjo uporabo prenosnih zmogljivosti;
so pregledni, obenem pa varujejo zaupnost poslovno občutljivih informacij in zagotavljajo, da je trgovanje anonimno;
ne razlikujejo med posli znotraj trgovalnega območja in med trgovalnimi območji ter
so organizirani tako, da vsi udeleženci na trgu lahko dostopajo do trga posamično ali prek agregiranja.
Člen 8
Trgovanje na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva
Od 1. januarja 2025 bilančni obračunski interval ni daljši od 30 minut, kadar izvzetje odobrijo vsi regulativni organi na sinhronem območju.
Člen 9
Terminski trgi
Člen 10
Tehnične trgovalne omejitve
Člen 11
Vrednosti nezadostnega napajanja
Člen 12
Dispečiranje proizvodnje in prilagajanja odjema
Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU države članice zagotovijo, da operaterji pri dispečiranju obratov za proizvodnjo električne energije dajejo prednost dispečirajo obratom za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kolikor to omogoča sigurno obratovanje nacionalnega elektroenergetskega sistema, in sicer na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril ter kadar so takšne naprave za proizvodnjo električne energije bodisi:
naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z inštalirano električno močjo manj kot 400 kW ali
predstavitveni projekti za inovativne tehnologije, ki jih mora odobriti regulativni organ, pod pogojem, da je takšna prednostna obravnava omejena tako glede trajanja kot obsega, ki je potreben za dosego namena predstavitvenih dejavnosti.
Država članica se lahko odloči, da za naprave za proizvodnjo električne energije iz točke (a) odstavka 2, ki začnejo obratovati najmanj šest mesecev po tej odločitvi, ne bo uporabila prednostnega dispečiranja ali da bo uporabila nižjo najnižjo zmogljivost, kot je določeno v točki (a) odstavka 2, pod pogojem, da:
ima dobro delujoče trge znotraj dneva ter druge veleprodajne trge in izravnalne trge in da so ti trgi v celoti dostopni za vse udeležence na trgu v skladu s to uredbo;
so pravila o prerazporejanju in upravljanje prezasedenosti pregledna za vse udeležence na trgu;
je nacionalni prispevek države članice za izpolnitev zavezujočega skupnega cilja Unije glede deleža energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 3(2) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) in točke (a)(2) člena 4 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) vsaj enak ustreznemu rezultatu formule iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1999, delež energije iz obnovljivih virov v državi članici pa ni pod referenčnimi točkami iz točke (a)(2) člena 4 Uredbe (EU) 2018/1999; ali pa je delež države članice v bruto končni porabi električne energije iz obnovljivih virov vsaj 50-odstoten;
je država članica Komisiji priglasila načrtovano odstopanje ter podrobno obrazložila, kako so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c), in
je država članica objavila načrtovano odstopanje vključno s podrobno obrazložitvijo odobritve tega odstopanja, pri čemer je po potrebi ustrezno upoštevala varovanje poslovno občutljivih informacij.
Pri morebitnem odstopanju se preprečijo spremembe za nazaj, ki bi vplivale na obrate za proizvodnjo, za katere se že uporablja prednostno dispečiranje, ne glede na morebiten dogovor med državo članico in obratom za proizvodnjo električne energije na prostovoljni podlagi.
Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU lahko države članice zagotovijo spodbude za obrate, ki so upravičeni do prednostnega dispečiranja in se temu prostovoljno odpovejo.
Člen 13
Prerazporejanje
Prerazporejanje proizvodnje, shranjevanje energije in prilagajanje odjema na netržni osnovi se sme uporabljati, samo kadar:
tržne alternative niso na voljo;
so bili vsi razpoložljivi tržni viri izkoriščeni;
je število razpoložljivih naprav za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema na območju, na katerem so za izvajanje storitve ustrezne naprave, premajhno, da bi obstajala učinkovita konkurenca, ali
trenutno stanje na omrežju povzroča prezasedenost, ki je tako redna in predvidljiva, da bi tržno prerazporejanje vodilo v redne strateške ponudbe, ki bi povečala notranjo prezasedenost, zadevna država članica pa je bodisi sprejela akcijski načrt za obravnavo te prezasedenosti ali pa zagotavlja, da je najmanjša razpoložljiva zmogljivost za trgovanje med trgovalnimi območji v skladu s členom 16(8).
Zadevni operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov vsaj enkrat letno pristojnemu regulativnemu organu predložijo poročilo o:
ravni razvoja in učinkovitosti tržnih mehanizmov za prerazporejanje za naprave za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ter prilagajanje odjema;
razlogih, količinah v MWh in vrsti vira proizvodnje, za katere se uporablja prerazporejanje;
uporabljenih ukrepih za zmanjšanje potrebe po razporejanju navzdol pri napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom v prihodnosti, vključno z naložbami v digitalizacijo omrežne infrastrukture in storitev, ki povečujejo prožnost.
Zadevni regulativni organ posreduje poročilo ACER in objavi povzetek podatkov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, po potrebi skupaj s priporočili za izboljšave.
Ob upoštevanju zahtev glede ohranjanja zanesljivosti in varnosti omrežja in na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril, ki jih opredelijo regulativni organi, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov:
jamčijo za zmogljivost prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij, da prenašajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ali soproizvodnje z visokim izkoristkom ob čim manjšem možnem prerazporejanju, kar pri omrežnem načrtovanju ne preprečuje upoštevanja omejenega prerazporejanja, kadar lahko operaterji prenosnih sistemov ali operaterji distribucijskih sistemov na pregleden način prikažejo, da se je izkazalo, da je to ekonomsko bolj učinkovito in ne presega 5 % letno proizvedene električne energije v obratih, ki energijo proizvajajo iz obnovljivih virov in so neposredno povezani z njihovim ustreznim omrežjem, razen če država članica, v kateri delež električne energije iz naprav, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom, znaša več kot 50 % bruto končne porabe električne energije, ne določi drugače;
sprejmejo ustrezne omrežne in tržne operativne ukrepe, da se v največji možni meri zmanjša prerazporejanje navzdol za električno energijo iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom;
zagotovijo, da so njihova omrežja dovolj prožna, da jih lahko upravljajo.
Kadar se izvaja prerazporejanje navzdol na netržni osnovi, se uporabljajo naslednja načela:
za naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov se prerazporejanje navzdol uporablja samo, če ni drugih alternativ ali če bi druge rešitve povzročile zelo nesorazmerne stroške ali huda tveganja za sigurnost omrežja;
za električno energijo, proizvedeno v procesu soproizvodnje z visokim izkoristkom, se prerazporejanje navzdol uporablja samo, če ob prerazporejanju navzdol naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ni drugih alternativ ali če bi druge rešitve povzročile nesorazmerne stroške ali resna tveganja za sigurnost omrežja;
za električno energijo iz samoproizvodnje iz obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki se ne oddaja v prenosno ali distribucijsko omrežje, se prerazporejanje navzdol ne uporablja, razen če ni druge rešitve za odpravo težav v zvezi s sigurnostjo omrežja;
prerazporejanje navzdol iz točk (a), (b) in (c) se ustrezno in pregledno utemelji. Utemeljitev se vključi v poročilo iz odstavka 3.
Kadar se uporablja prerazporejanje na netržni osnovi, operater sistema, ki zahteva prerazporejanje, operaterju prerazporejenega objekta za proizvodnjo, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema zagotovi finančno nadomestilo, razen v primeru, da so proizvajalci sprejeli sporazum o priključitvi, ki ne jamči zagotovljene oddaje energije. Tako finančno nadomestilo je vsaj enako najvišjemu izmed naslednjih elementov ali kombinaciji teh elementov, če bi uporaba samo najvišjega elementa vodila v neupravičeno nizko ali neupravičeno visoko nadomestilo:
dodatnim obratovalnim stroškom, nastalim zaradi prerazporejanja, kot so dodatni stroški za gorivo v primeru prerazporejanja navzgor ali zagotavljanje rezervne toplote v primeru prerazporejanja navzdol soproizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z visokim izkoristkom;
neto prihodkom od prodaje električne energije na trgu za dan vnaprej, ki bi jih objekt za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema ustvaril, če ne bi bilo zahteve za prerazporejanje; kadar se napravam za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema podeljuje finančna pomoč glede na obseg proizvedene ali porabljene električne energije, se finančna pomoč, ki bila prejeta, če ne bi bilo zahteve za prerazporejanje, obravnava kot del neto prihodkov.
POGLAVJE III
DOSTOP DO OMREŽJA IN UPRAVLJANJE PREZASEDENOSTI
ODDELEK 1
Dodeljevanje zmogljivosti
Člen 14
Pregled trgovalnega območja
Člen 15
Akcijski načrti
Letno povišanje se dosega na podlagi začrtane premice. Začetna točka te premice je bodisi zmogljivost, dodeljena na meji ali kritičnem elementu omrežja v letu pred sprejetjem akcijskega načrta ali pa povprečna zmogljivost v treh letih pred sprejetjem akcijskega načrta, kar je višje. Države članice zagotovijo, da je tekom izvajanja njihovih akcijskih načrtov zmogljivost, ki je v skladu z členom 16(8) dana na razpolago za trgovanje med območji, vsaj enaka vrednostim začrtane premice, tudi z uporabo popravnih ukrepov v območju določanja zmogljivosti.
Če zadevne države članice ne uspejo v določenem roku doseči soglasne odločitve, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija v skrajnem primeru ter po posvetovanju z ACER in ustreznimi deležniki sprejme odločitev o spremembi ali ohranitvi konfiguracije trgovalnih območij v državah članicah in med njimi, in sicer najpozneje šest mesecev po prejemu takšnega uradnega obvestila.
Pred pripravo poročila operater prenosnega sistema pošlje svoje prispevke k poročilu, vključno z ustreznimi podatki, svojemu regulativnemu organu v odobritev. Kadar ocena pokaže, da operater prenosnega sistema ni dosegel minimalne zmogljivosti, se uporabi postopek odločanja iz odstavka 5 tega člena.
Člen 16
Splošna načela dodeljevanja zmogljivosti in upravljanja prezasedenosti
Regionalni koordinacijski centri izračunajo prenosne zmogljivosti med območji ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, pri čemer uporabijo podatke operaterjev prenosnega sistema, vključno s tehnično razpoložljivostjo popravnih ukrepov, razen zmanjševanja bremena. Kadar regionalni koordinacijski centri ugotovijo, da ti razpoložljivi popravni ukrepi na območju določanja zmogljivosti ali med območji določanja zmogljivosti ne zadostujejo za dosego začrtane premice v skladu s členom 15(2) ali minimalne zmogljivosti iz odstavka 8 tega člena, ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, lahko kot skrajni ukrep določijo usklajene ukrepe za ustrezno zmanjšanje prenosnih zmogljivosti med območji. Operaterji prenosnih sistemov lahko odstopajo od usklajenih ukrepov v zvezi z usklajenim izračunom zmogljivosti in usklajeno analizo sigurnosti samo v skladu s členom 42(2).
Regijski koordinacijski centri v treh mesecih po začetku obratovanja regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 35(2) te uredbe in nato vsake tri mesece poročajo zadevnim regulativnim organom in ACER o zmanjšanju zmogljivosti ali odstopanju od usklajenih ukrepov v skladu z drugim pododstavkom in ocenijo te dogodke ter po potrebi pripravijo priporočila, kako bi se bilo mogoče v prihodnje izogniti takšnim odstopanjem. Če ACER ugotovi, da pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso bili izpolnjeni ali da so strukturne narave, predloži mnenje zadevnim regulativnim organom in Komisiji. Pristojni regulativni organi sprejmejo ustrezne ukrepe zoper operaterje prenosnih omrežij ali regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 59 ali 62 Direktive (EU) 2019/944, če pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso izpolnjeni.
Odstopanja strukturne narave se obravnavajo v akcijskem načrtu iz člena 14(7) ali v posodobljeni različici obstoječega akcijskega načrta.
Operaterji prenosnih sistemov ne omejujejo obsega zmogljivosti medsebojnih povezav, ki se da na razpolago udeležencem na trgu, zato da se odpravi prezasedenost znotraj njihovega trgovalnega območja ali za upravljanje pretokov, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij. Brez poseganja v uporabo odstopanj iz odstavkov 3 in 9 tega člena in v uporabe člena 15(2) se šteje, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene, kadar so dosežene naslednje minimalne ravni razpoložljivih zmogljivosti za trgovanje med trgovalnimi območji:
za meje, pri katerih se uporablja pristop usklajene neto prenosne zmogljivosti, je minimalna zmogljivost 70 % prenosne zmogljivosti ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti in odštetju nepredvidenih dogodkov, kot je določeno v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;
za meje, pri katerih se uporabi pristop, ki temelji na pretokih moči, je minimalna zmogljivost zgornja meja, določena v postopku izračuna, kot razpoložljiva za pretoke, ki nastanejo zaradi izmenjave med območji. Zgornja meja je 70 % zmogljivosti ob upoštevanju meja obratovalne sigurnosti notranjih in medobmočnih kritičnih omrežnih elementih ter ob upoštevanju nepredvidenih dogodkov, kot je določeno v smernici za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.
Skupni znesek 30 % se lahko uporabi za rezerve za zanesljivost, zančne pretoke in notranje pretoke za vsak kritični omrežni element.
Pred odobritvijo odstopanja se zadevni regulativni organ posvetuje z regulativnimi organi drugih držav članic, ki so del zadevnega območja določanja zmogljivosti. V primeru, da se regulativni organ ne strinja s predlaganim odstopanjem, odločitev o odstopanju sprejme ACER na podlagi točke (a) člena 6(10) Uredbe (EU) 2019/942. Utemeljitev in razlogi za odstopanje se objavijo.
Kadar se odstopanje odobri, zadevni operaterji prenosnih sistemov razvijejo in objavijo metodologijo ter projekte, ki zagotavljajo dolgoročno rešitev za vprašanje, ki ga odstopanje obravnava. Odstopanje preneha veljati, ko je dosežena časovna omejitev zanj ali ko se uporabi rešitev, kar nastopi prej.
To raven skupaj preučijo in določijo vsi operaterji prenosnih sistemov na območju določanja zmogljivosti za vsako posamezno mejo trgovalnega območja, nato pa jo odobrijo vsi regulativni organi na območju določanja zmogljivosti.
Člen 17
Dodeljevanje prenosnih zmogljivosti med območji v različnih časovnih okvirih
Operaterji prenosnih sistemov predlagajo ustrezno strukturo za dodeljevanje prenosne zmogljivosti med območji v različnih časovnih obdobjih, vključno z dnevom vnaprej, znotraj dneva in izravnavo. Takšno strukturo dodeljevanja preverijo ustrezni regulativni organi. Operaterji prenosnih sistemov pri pripravi predlogov upoštevajo:
značilnosti trgov;
obratovalne pogoje elektroenergetskega sistema, kot so posledice združevanja jasno napovedanih voznih redov;
raven harmonizacije odstotkov, dodeljenih različnim časovnim okvirom, in časovnih okvirov, sprejetih za različne že obstoječe mehanizme dodeljevanja prenosne zmogljivosti med območji.
ODDELEK 2
Omrežnine in prihodek od prezasedenosti
Člen 18
Cene za dostop do omrežij, njihovo uporabo in okrepitev
Metoda, uporabljena za določanje omrežnine, brez poseganja v člen 15(1) in (6) Direktive 2012/27/EU ter merila iz Priloge XI k navedeni direktivi nevtralno podpira dolgoročno skupno učinkovitost sistema, in sicer s cenovnimi signali odjemalcem in proizvajalcem ter se zlasti uporabi na način, ki niti pozitivno niti negativno ne diskriminira med proizvodnjo, priključeno na ravni distribucije, in proizvodnjo, priključeno na ravni prenosa. Omrežnina ne diskriminira, niti pozitivno niti negativno, shranjevanja ali agregiranja energije in ne ustvarja odvračilnih spodbud za samoproizvodnjo, lastno porabo ali udeležbo v prilagajanju odjema. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena navedene cene ne smejo biti odvisne od razdalje.
Pri določanju cen za dostop do omrežja se upošteva naslednje:
plačila in prejemke, ki izhajajo iz mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov;
dejanska opravljena in prejeta plačila ter pričakovana plačila za prihodnja obdobja, ocenjena na podlagi prejšnjih obdobij.
ACER do 5. oktobra 2019 za ublažitev tveganja za razdrobljenost trga pripravi poročilo o najboljših praksah pri metodologijah za prenosne in distribucijske tarife, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti. Navedeno poročilo o najboljših praksah obravnava vsaj:
razmerje med tarifami, uporabljenimi za proizvajalce, in tarifami, uporabljenimi za končne odjemalce;
stroške, ki se povrnejo s tarifami;
časovno razlikovane omrežne tarife;
lokacijske signale;
razmerje med prenosnimi tarifami in distribucijskimi tarifami;
metode za zagotavljanje preglednosti pri določanju in oblikovanju tarif;
skupine uporabnikov omrežja, za katere se uporabljajo tarife, po potrebi vključno z značilnostmi teh skupin, oblikami porabe in morebitnimi izvzetji glede tarif;
izgube v visoko-, srednje- in nizkonapetostnih omrežjih;
ACER poročilo o najboljši praksi posodobi vsaj enkrat vsaki dve leti.
Člen 19
Prihodki od prezasedenosti
Pri dodelitvi vsakega prihodka, ki nastane zaradi dodeljevanja zmogljivosti med območji, imajo prednost naslednji cilji:
zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti, vključno z nadomestilom za čvrstost, ali
ohranjanje ali povečanje zmogljivosti med območji prek optimizacije uporabe obstoječih povezovalnih vodov z usklajenimi popravnimi ukrepi, kjer je to ustrezno, ali kritje stroškov, ki nastanejo zaradi naložb v omrežje, ki so pomembna za zmanjšanje preobremenjenosti povezovalnih vodov.
ACER lahko od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da metodologijo iz prvega pododstavka posodobijo ali spremenijo. ACER spremenjeno ali posodobljeno metodologijo odobri najpozneje v šestih mesecih od predložitve.
Metodologija vsebuje vsaj podrobnosti pogojev, pod katerimi se lahko prihodki uporabijo za namene iz odstavka 2, in pogoje, pod katerimi se lahko ti prihodki prenesejo na ločen interni račun za prihodnjo uporabo v navedene namene, in za koliko časa se lahko ti prihodki prenesejo na takšen račun.
Operaterji prenosnih sistemov vnaprej jasno določijo, kako bo prihodek od prezasedenosti uporabljen, in poročajo regulativnim organom o dejanski uporabi navedenega prihodka. Regulativni organi do 1. marca vsakega leta obvestijo ACER in objavijo poročilo o:
prihodkih, zbranih za 12-mesečno obdobje, ki se konča 31. decembra predhodnega leta;
uporabi teh prihodkov na podlagi odstavka 2, vključno s konkretnimi projekti, za katere so prihodki bili uporabljeni, in zneskom, prenesenem na ločen račun;
znesku, ki je bil uporabljen pri izračunavanju omrežnih tarif, ter
potrditvi, da je znesek iz točke (c) v skladu s to uredbo in metodologijo, razvito v skladu z odstavkoma 3 in 4.
Kadar se nekaj od prihodkov od prezasedenosti uporabi pri izračunavanju omrežnih tarif, se v poročilu v ustreznih primerih opiše, kako so operaterji prenosnih sistemov izpolnili prednostne cilje iz odstavka 2, kadar je ustrezno.
POGLAVJE IV
ZADOSTNOST VIROV
Člen 20
Zadostnost virov na notranjem trgu električne energije
Države članice z odkritimi težavami v zvezi z zadostnostjo virov sestavijo in objavijo načrt za izvedbo s časovnim načrtom za sprejetje ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga v okviru postopka državne pomoči. Pri obravnavi težav v zvezi z zadostnostjo virov države članice predvsem upoštevajo načela iz člena 3 in preučijo:
odpravo regulativnih izkrivljanj;
odpravo zamejitev cen v skladu s členom 10;
uvedbo funkcije oblikovanja cen za izravnalno energijo za obdobje pomanjkanja, kot je določeno v členu 44(3) Uredbe 2017/2195;
povečanje medsebojne povezave in zmogljivosti notranjega omrežja, da bi dosegle vsaj cilje medsebojne povezanosti iz točke (d)(1) člena 4 Uredbe (EU) 2018/1999;
omogočanje samoproizvodnje, shranjevanja energije, ukrepe na strani odjema in energetsko učinkovitost s sprejetjem ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih izkrivljanj;
zagotovitev stroškovno učinkovitega in tržno osnovanega naročanja izravnalnih in pomožnih storitev;
odpravo reguliranih cen, kadar to zahteva člen 5 Direktive (EU) 2019/944.
Člen 21
Splošna načela zasnove mehanizmov za zmogljivost
Člen 22
Načela zasnove mehanizmov za zmogljivost
Mehanizmi za zmogljivost:
so začasni;
ne ustvarjajo neupravičenih izkrivljanj trga in ne omejujejo trgovanja med območji;
ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev težave v zvezi z zadostnostjo iz člena 20;
ponudnike zmogljivosti izberejo s preglednim, nediskriminatornim in konkurenčnim postopkom;
zagotavljajo spodbude za ponudnike zmogljivosti, da so na voljo v obdobjih pričakovane preobremenitve sistema;
zagotavljajo določitev plačila s konkurenčnim postopkom;
pred izbirnim postopkom določijo tehnične pogoje za sodelovanje ponudnikov zmogljivosti;
so odprti za sodelovanje vseh virov, ki so zmožni zagotoviti zahtevane tehnične lastnosti, vključno s shranjevanjem energije in prilagajanjem odjema;
uporabljajo ustrezne kazni za ponudnike zmogljivosti, ki niso na voljo v času preobremenitve sistema.
Zasnova strateških rezerv izpolnjuje naslednje zahteve:
kadar je namen mehanizma za zmogljivost strateška rezerva, se viri iz strateške rezerve dispečirajo samo, če bi lahko operaterji prenosnih sistemov izčrpali svoje izravnalne vire za vzpostavitev ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo;
v času bilančnega obračunskega intervala, ko se dispečirajo viri iz strateške rezerve, se odstopanja na trgu poravnajo vsaj pri vrednosti nezadostnega napajanja ali pri vrednosti, ki je višja od tehnične omejitve cen znotraj dneva, kakor je določeno v členu 10(1), kar je višje;
proizvedena energija iz strateške rezerve po dispečiranju se pripiše bilančno odgovornim akterjem prek mehanizma za bilančni obračun;
viri iz strateške rezerve ne prejmejo plačila od veleprodajnih trgov električne energije ali izravnalnih trgov;
viri iz strateške rezerve so izločeni iz trga vsaj v času trajanja pogodbenega obdobja.
Zahteva iz točke (a) prvega pododstavka ne posega v aktivacijo virov pred dejanskim dispečiranjem, da bi spoštovali njihove omejitve spreminjanja moči in operativne zahteve virov. Proizvedena energija iz strateške rezerve med aktivacijo se ne pripiše bilančnim skupinam prek veleprodajnih trgov in ne spremeni njihovih odstopanj.
Poleg zahtev iz odstavka 1 mehanizmi za zmogljivost, ki niso strateške rezerve:
s svojo zasnovo zagotavljajo, da se cena, plačana za razpoložljivost, samodejno približa ničli, kadar se pričakuje, da bo raven zagotovljene zmogljivosti zadostna za kritje potreb po zmogljivosti;
plačajo sodelujočim virom samo za njihovo razpoložljivost in zagotavljajo, da plačilo ne vpliva na odločitve ponudnika zmogljivosti, ali naj proizvede električno energijo ali ne;
zagotavljajo, da so obveznosti glede zmogljivosti prenosljive med upravičenimi ponudniki zmogljivosti.
Mehanizmi za zmogljivost vključijo naslednje zahteve glede omejitev emisij CO2:
od najpozneje 4. julija 2019 se proizvodna zmogljivost, ki je začela s komercialno proizvodnjo na ta datum ali po njem in ki oddaja več kot 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije, ne uporablja in ne prejema plačil ali odobritev za prihodnja plačila iz mehanizma za zmogljivost;
od najpozneje 1. julija 2025 se proizvodna zmogljivost električne energije, ki je začela s komercialno proizvodnjo pred 4. julijem 2019 in ki oddaja več kot 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije in več kot 350 kg emisij CO2 od fosilnih goriv povprečno na leto na inštalirani kWe, ne uporablja in ne prejema plačil ali odobritev za prihodnja plačila iz mehanizma za zmogljivost.
Omejitev emisij na 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije in omejitev na 350 kg emisij CO2 od fosilnih goriv povprečno na leto na inštalirani kWe iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se izračunata na podlagi učinkovitosti zasnove proizvodne enote, ki pomeni neto izkoristek pri nazivni zmogljivosti pod ustreznimi standardi, ki jih predvideva Mednarodna organizacija za standardizacijo.
ACER do 5. januarja 2020 objavi mnenje s tehničnimi smernicami za izračun vrednosti iz prvega pododstavka.
Člen 23
Evropska ocena zadostnosti virov
ENTSO za električno energijo evropsko oceno zadostnosti virov pripravi vsako leto. Proizvajalci in drugi udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo podatke o pričakovani izkoriščenosti proizvodnih virov, ob upoštevanju razpoložljivosti primarnih virov in ustreznih scenarijev projekcije povpraševanja in ponudbe.
Evropska ocena zadostnosti virov temelji na pregledni metodologiji, ki v zvezi z oceno zagotavlja, da:
se pripravi na ravni vsakega trgovalnega območja in pokriva vsaj vse države članice;
temelji na ustreznih osrednjih referenčnih scenarijih projekcij povpraševanja in ponudbe, vključno z ekonomsko oceno verjetnosti zaprtja, začasne zaustavitve obratovanja, novogradnje proizvodnih sredstev in ukrepov za dosego ciljev energetske učinkovitosti in elektroenergetske povezanosti, ter na ustrezni občutljivosti ekstremnih vremenskih pojavov, hidroloških razmer, veleprodajnih cen in razvoja cen ogljika;
vsebuje ločene scenarije, ki odražajo različno verjetnost za pojav težav v zvezi z zadostnostjo virov, za obravnavo katerih so zasnovane različne vrste mehanizmov za zmogljivost;
ustrezno upošteva prispevek vseh virov, vključno z obstoječo in prihodnjimi možnostmi za proizvodnjo, shranjevanje energije, sektorsko povezovanje, prilagajanje odjema ter uvoz in izvoz in njihov prispevek k prožnemu obratovanju sistema;
predvideva verjetni učinek ukrepov iz člena 20(3);
vključuje različice brez obstoječih ali načrtovanih mehanizmov za zmogljivost in v ustreznih primerih različice s takšnimi mehanizmi;
temelji na tržnem modelu ki, kadar je ustrezno, uporablja pristop, ki temelji na pretokih moči;
uporablja verjetnostne izračune;
uporablja enotno orodje za modeliranje;
vključuje vsaj naslednje kazalnike iz člena 25:
odkrije izvore morebitnih težav pri zadostnosti virov, zlasti če je to omrežna omejitev, omejenost virov ali oboje;
upošteva dejanski razvoj omrežja;
zagotavlja, da se ustrezno upoštevajo nacionalne značilnosti proizvodnje, prožnosti odjema in shranjevanja energije, razpoložljivost primarnih virov in raven medsebojne povezanosti.
ENTSO za električno energijo do 5. januarja 2020 ACER posreduje osnutek metodologije za izračun:
vrednosti nezadostnega napajanja;
stroškov novega vstopa za proizvodnjo ali prilagajanje odjema ter
standarda zanesljivosti iz člena 25.
Metodologija temelji na preglednih, objektivnih in preverljivih merilih.
Člen 24
Nacionalne ocene zadostnosti virov
Nacionalne ocene zadostnosti virov vsebujejo referenčne centralne scenarije iz točke (b) člena 23(5).
Nacionalne ocene zadostnosti virov lahko upoštevajo dodatne občutljivosti poleg tistih iz točke (b) člena 23(5). V takih primerih lahko nacionalne ocene zadostnosti virov:
izdelajo predpostavke ob upoštevanju nacionalnih posebnosti ponudbe in odjema električni energiji;
uporabijo dopolnilna orodja in usklajene posodobljene podatke, ki dopolnjujejo tiste, ki jih uporablja ENTSO za električno energijo za evropsko oceno zadostnosti virov.
Poleg tega se pri nacionalnih ocenah zadostnosti virov, ko gre za ocenjevanje prispevka ponudnikov zmogljivosti, ki se nahajajo v drugi državi članici, k zanesljivosti oskrbe trgovalnih območij, na katera se nanašajo, uporabi metodologija iz točke (a) člena 26(11).
ACER v dveh mesecih od datuma prejema poročila predloži mnenje o tem, ali so razlike med nacionalno oceno zadostnosti virov in evropsko oceno zadostnosti virov utemeljene.
Telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, ustrezno upošteva mnenje ACER in po potrebi spremeni svojo oceno. Kadar se odloči, da ne bo v celoti upoštevalo mnenja ACER, telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, objavi poročilo s podrobno utemeljitvijo.
Člen 25
Standard zanesljivosti
Člen 26
Čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost
Države članice lahko od tuje zmogljivosti zahtevajo, da se nahaja v državi članici z neposrednim priključevanjem na omrežje države članice, ki uporablja mehanizem.
Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, so udeleženi do pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetne hkratne preobremenitve sistemov med sistemom, kjer se mehanizem uporablja, in sistemom, v katerem se nahaja tuja zmogljivost, v skladu z metodologijo iz točke (a) odstavka 11.
Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, morajo večkrat plačati za nerazpoložljivost, če ne morejo izpolnjevati večkratnih obveznosti.
Operaterji prenosnih sistemov letno določijo največjo vstopno zmogljivost, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti, na podlagi priporočila regionalnega koordinacijskega centra.
Operater prenosnega sistema na območju, kjer se nahaja tuja zmogljivost:
ugotovi, ali zainteresirani ponudniki zmogljivosti lahko zagotovijo tehnične lastnosti, kot jih zahteva mehanizem za zmogljivost, v katerem ponudniki zmogljivosti nameravajo sodelovati, in registrira ponudnike zmogljivosti kot upravičene ponudnike zmogljivosti v registru, vzpostavljenem v ta namen;
preverja razpoložljivost;
operaterju prenosnega sistema v državi članici, ki uporablja mehanizem za zmogljivost, uradno sporoči informacije, prejete na podlagi točk (a) in (b) tega pododstavka in drugega pododstavka.
Ustrezni ponudnik zmogljivosti brez odlašanja uradno obvesti operaterja prenosnega sistema o udeležbi v tujem mehanizmu za zmogljivost.
ENTSO za električno energijo do 5. julija 2020 ACER predloži:
metodologijo za izračun največje vstopne zmogljivosti za čezmejno udeležbo iz odstavka 7;
metodologijo za delitev prihodkov iz odstavka 9;
skupna pravila za preverjanje razpoložljivosti iz točke (b) odstavka 10;
skupna pravila za določitev, kdaj se uveljavi plačilo za nerazpoložljivost;
pogoje delovanja registra iz točke (a) odstavka 10;
skupna pravila za ugotovitev zmogljivosti, upravičene do udeležbe v mehanizmu za zmogljivost, iz točke (a) odstavka 10.
O predlogu se z ACER opravi predhodno posvetovanje, ACER pa ga tudi odobri v skladu s členom 27.
Člen 27
Postopek odobritve
POGLAVJE V
OBRATOVANJE PRENOSNEGA SISTEMA
Člen 28
Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo
Člen 29
ENTSO za električno energijo
Člen 30
Naloge ENTSO za električno energijo
ENTSO za električno energijo:
oblikuje omrežne kodekse za področja iz člena 59(1) in (2), da bi dosegli cilje, določene v členu 28;
sprejme in objavi nezavezujoč 10-letni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo (v nadaljnjem besedilu: razvojni načrt omrežja za celotno Unijo), in sicer vsako drugo leto;
pripravi in sprejme predloge v zvezi z evropsko oceno zadostnosti virov v skladu s členom 23 ter predloge za tehnične specifikacije za čezmejno udeležbo v mehanizmih za zmogljivost v skladu s členom 26(11);
sprejme priporočila za usklajevanje tehničnega sodelovanja med operaterji prenosnih sistemov Unije in tretjih držav;
sprejme okvir za sodelovanje in usklajevanje med regionalnimi koordinacijskimi centri;
sprejme predlog, ki opredeljuje regijo obratovanja sistema, v skladu s členom 36;
sodeluje z operaterji distribucijskih sistemov in telesom EU ODS;
spodbuja digitalizacijo prenosnih omrežij, vključno z uvedbo pametnih omrežij, učinkovitega pridobivanja podatkov v realnem času in sistemov naprednega merjenja;
sprejme skupna orodja za upravljanje omrežij, da se zagotovi uskladitev upravljanja omrežij v običajnih in izrednih razmerah, vključno s skupno lestvico za razvrščanje incidentov, in načrte raziskav, vključno z uresničevanjem teh načrtov z učinkovitim raziskovalnim programom. Ta orodja med drugim določajo:
informacije, vključno z ustreznimi informacijami za dan vnaprej, znotraj dneva in v realnem času, ki so koristne za boljše operativno usklajevanje, pa tudi optimalno pogostost zbiranja in izmenjave teh informacij;
tehnološko platformo za izmenjavo informacij v realnem času in po potrebi tehnološke platforme za zbiranje, obdelavo in prenos drugih informacij iz točke (i), pa tudi za izvajanje postopkov, ki bi lahko povečali operativno usklajevanje med operaterji prenosnih sistemov, s ciljem, da bi se takšno usklajevanje razširilo po vsej Uniji;
kako operaterji prenosnih sistemov posredujejo operativne informacije drugim operaterjem prenosnih sistemov ali drugim subjektom, ki so pooblaščeni, da jim nudijo podporo pri doseganju operativnega usklajevanja, in ACER ter
da operaterji prenosnih sistemov določijo kontaktno osebo, ki je zadolžena za odgovarjanje na vprašanja drugih operaterjev prenosnih sistemov, drugih pooblaščenih subjektov, kakor je navedeno v točki (iii), ali ACER v zvezi s temi informacijami;
sprejme letni delovni program;
prispeva k vzpostavitvi zahtev za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkov za dostop do podatkov, kot je določeno v členu 24 Direktive (EU) 2019/944;
sprejme letno poročilo;
pripravi in sprejme sezonske ocene zadostnosti v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2019/941;
spodbuja kibernetsko varnost in varstvo podatkov v sodelovanju z ustreznimi organi in reguliranimi subjekti;
upošteva razvoj prilagajanja odjema pri izvajanju svojih nalog.
Člen 31
Posvetovanja
Člen 32
Spremljanje s strani ACER
ACER spremlja, kako ENTSO za električno energijo izvaja omrežne kodekse, oblikovane na podlagi člena 59. Če ENTSO za električno energijo ne izvaja teh omrežnih kodeksov, ACER od ENTSO za električno energijo zahteva, da predloži ustrezno obrazloženo razlago, zakaj tega ni storil. ACER o tej obrazložitvi obvesti Komisijo in poda svoje mnenje o njej.
ACER spremlja in analizira izvajanje omrežnih kodeksov in smernic, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 58(1), ter njihov vpliv na harmonizacijo veljavnih pravil, namenjeno spodbujanju povezovanja trgov ter nediskriminacije, učinkovite konkurence in uspešnega delovanja trga, ter o tem poroča Komisiji.
Kadar meni, da osnutek letnega delovnega programa ali osnutek razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, ki ju je predložil ENTSO za električno energijo, ne prispevata k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci, uspešnemu delovanju trga ali k zadostnim čezmejnim povezavam, ki bi bile na voljo tretjim stranem, ACER v dveh mesecih od predložitve poda ustrezno obrazloženo mnenje ter priporočila ENTSO za električno energijo in Komisiji.
Člen 33
Stroški
Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za električno energijo iz členov 28 do 32 in 58 do 61 te uredbe ter iz člena 11 Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), krijejo operaterji prenosnih sistemov, pri čemer se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in primerni.
Člen 34
Regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo geografskih območij, ki jih pokrivajo posamezne strukture regionalnega sodelovanja. V ta namen se Komisija posvetuje z regulativnimi organi, ACER in ENTSO za električno energijo.
Delegirani akti iz tega odstavka ne posegajo v člen 36.
Člen 35
Vzpostavitev in poslanstvo regionalnih koordinacijskih centrov
Regulativni organi v regiji obratovanja sistema predlog pregledajo in odobrijo.
Predlog vključuje vsaj naslednje elemente:
državo članico, v kateri bo pričakovani sedež regionalnih koordinacijskih centrov, in udeležene operaterje prenosnih sistemov;
organizacijsko, finančno in obratovalno ureditev, potrebno za zagotovitev učinkovitega, sigurnega in zanesljivega obratovanja medsebojno povezanega prenosnega sistema;
načrt za izvedbo za začetek obratovanja regionalnih koordinacijskih centrov;
statute in poslovnike regionalnih koordinacijskih centrov;
opis postopkov sodelovanja v skladu s členom 38;
opis ureditev v zvezi z odgovornostjo regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 47;
kadar se dva regionalna koordinacijska centra vzdržujeta izmenično v skladu s členom 36(2), opis ureditev za zagotavljanje jasnih odgovornosti navedenih koordinacijskih centrov in postopkov glede izvajanja njunih nalog.
Člen 36
Geografsko območje regionalnih koordinacijskih centrov
Člen 37
Naloge regionalnih koordinacijskih centrov
Vsak regionalni koordinacijski center v celotni regiji obratovanja sistema, kjer je vzpostavljen, opravlja vsaj vse naslednje naloge regionalnega pomena:
izvajanje usklajenega izračuna zmogljivosti v skladu z metodologijami, razvitimi v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;
izvajanje usklajene analize sigurnosti v skladu z metodologijami, razvitimi v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;
oblikovanje skupnih modelov omrežja v skladu z metodologijami in postopki, razvitimi v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;
nudenje podpore ocene skladnosti načrtov ohranitve sistema in načrtov za ponovno vzpostavitev sistema operaterjev prenosnih sistemov v skladu s postopkom iz omrežnega kodeksa za izredne razmere in ponovno vzpostavitev sistema, sprejetega na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009;
izvajanje regionalnih napovedi zadostnosti sistema za teden vnaprej do vsaj dneva vnaprej in priprava ukrepov za zmanjšanje tveganj v skladu z metodologijo, določeno v členu 8 Uredbe (EU) 2019/941, in postopki, določeni v smernici za obratovanje sistema, sprejeti na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;
izvajanje regionalnega usklajevanja za načrtovanje prekinitev napajanja v skladu s postopki in metodologijami, določenimi v smernici za obratovanje sistema, sprejeti na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;
usposabljanje in certificiranje osebja, ki dela za regionalne koordinacijske centre;
nudenje podpore usklajevanja in optimizacije ponovne vzpostavitve na regionalni ravni, kot zahtevajo operaterji prenosnih sistemov;
izvajanje analize in poročanje po obratovanju in po motnjah;
regionalno določanje obsega rezervne zmogljivosti;
olajšanje regionalne nabave izravnalne moči;
podpiranje operaterjev prenosnih sistemov, na njihovo zahtevo, pri optimizaciji poravnav med operaterji prenosnih sistemov;
izvajanje nalog v zvezi z določitvijo regionalnih kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo, če in kolikor so prenesene na regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/941;
izvajanje nalog v zvezi s sezonskimi ocenami zadostnosti, če in kolikor so prenesene na regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2019/941;
izvajanje izračuna vrednosti največje vstopne zmogljivosti, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti v mehanizmih za zmogljivost, za namene izdaje priporočila iz člena 26(7);
izvajanje nalog, povezanih s podpiranjem operaterjev prenosnih sistemov pri ugotavljanju potreb po novih zmogljivostih prenosa, po posodobitvi obstoječih zmogljivosti prenosa ali po alternativnih možnostih, kar je treba sporočiti regionalnim skupinam, oblikovanim v skladu z Uredbo (EU) št. 347/2013, in vključiti v desetletni načrt za razvoj omrežja iz člena 51 Direktive (EU) 2019/944.
Naloge iz prvega pododstavka so podrobneje določene v Prilogi I.
Člen 38
Sodelovanje znotraj regionalnih koordinacijskih centrov in med njimi
Vsakodnevno usklajevanje znotraj regionalnih koordinacijskih centrov in med njimi se upravlja s postopkom sodelovanja med operaterji prenosnih sistemov v regiji, po potrebi vključno z ureditvami za usklajevanje med regionalnimi koordinacijskimi centri. Postopek sodelovanja temelji na:
ureditvi dela za obravnavanje načrtovalnih in operativnih vidikov, relevantnih za naloge iz člena 37;
postopku za izmenjavo analize ter učinkovitem in vključujočem posvetovanju o predlogih regionalnih koordinacijskih centrov z regionalnimi koordinacijskimi centri v regiji obratovanja sistema in zadevnimi deležniki ter z drugimi regionalnimi koordinacijskimi centri v okviru operativnih zadolžitev in nalog v skladu s členom 40;
postopku za sprejemanje usklajenih ukrepov in priporočil v skladu s členom 42;
Člen 39
Ureditev dela
Člen 40
Postopek posvetovanja
Člen 41
Preglednost
Člen 42
Sprejemanje ter pregled usklajenih ukrepov in priporočil
Če se operater prenosnega sistema odloči, da ne bo izvajal usklajenih ukrepov iz razlogov, navedenih v tem odstavku, brez nepotrebnega odlašanja na pregleden način sporoči podrobne razloge za to regionalnemu koordinacijskemu centru in operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema. V takih primerih regionalni koordinacijski center oceni vpliv te odločitve na druge operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema in lahko predlaga drugačen niz usklajenih ukrepov, za katere velja postopek iz odstavka 1.
Kadar se operater prenosnega sistema odloči, da priporočila iz odstavka 1 ne bo upošteval, brez nepotrebnega odlašanja predloži utemeljitev za svojo odločitev regionalnim koordinacijskim centrom in drugim operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema.
Člen 43
Upravni odbor regionalnih koordinacijskih centrov
Upravni odbor je odgovoren za:
pripravo in potrditev statutov in poslovnikov regionalnih koordinacijskih centrov;
odločanje o organizacijski strukturi in njeno uvedbo;
pripravo in potrditev letnega proračuna;
razvoj in potrditev postopkov sodelovanja v skladu s členom 38.
Člen 44
Organizacijska struktura
Organizacijska struktura določa:
pristojnosti, naloge in odgovornosti osebja;
razmerje in hierarhično strukturo med različnimi deli in postopki organizacije.
Člen 45
Oprema in osebje
Regionalni koordinacijski centri imajo na razpolago vse človeške, tehnične, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te uredbe in za neodvisno in nepristransko opravljanje svojih nalog.
Člen 46
Spremljanje in poročanje
Regionalni koordinacijski centri vzpostavijo postopek za neprekinjeno spremljanje vsaj:
svoje operativne učinkovitosti;
izdanih usklajenih ukrepov in priporočil, stopnje izvajanja usklajenih ukrepov in priporočil s strani operaterjev prenosnih sistemov ter doseženega izida;
uspešnosti in učinkovitosti vsake izmed nalog, za katero so odgovorni, in po potrebi rotacije teh nalog.
Člen 47
Pravna odgovornost
Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema v predlogih za vzpostavitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 35 vključijo vse potrebno za kritje odgovornosti v zvezi z izvajanjem svojih nalog. Metoda, uporabljena za zagotavljanje kritja, upošteva pravni status regionalnih koordinacijskih centrov in raven razpoložljivega komercialnega zavarovanja.
Člen 48
Desetletni razvojni načrt omrežja
Razvojni načrt omrežja za celotno Unijo zlasti:
temelji na nacionalnih naložbenih načrtih ob upoštevanju regionalnih naložbenih načrtov iz člena 34(1) te uredbe in po potrebi vidikov Unije za načrtovanje omrežij, kot je to določeno v Uredbi (EU) št. 347/2013; zanj se izvede analiza stroškov in koristi načrta z uporabo metodologije, določene v členu 11 navedene uredbe;
glede čezmejnih povezav temelji tudi na razumnih potrebah različnih uporabnikov sistema in vključuje dolgoročne obveznosti vlagateljev iz členov 44 in 51 Direktive (EU) 2019/944 ter
prepoznava vrzeli pri naložbah, zlasti v zvezi s čezmejnimi zmogljivostmi.
Glede na točko (c) prvega pododstavka se razvojnemu načrtu omrežja za celotno Unijo lahko priloži pregled ovir za povečanje čezmejne zmogljivosti omrežja, nastalih zaradi različnih postopkov ali praks za odobritev.
Člen 49
Mehanizem medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov
Prvo obdobje, za katero se izplačajo nadomestila, se opredeli v smernicah iz člena 61.
Člen 50
Zagotavljanje informacij
Člen 51
Certificiranje operaterjev prenosnih sistemov
Komisija lahko pri pripravi mnenja iz prvega pododstavka od ACER zahteva, da poda svoje mnenje o odločitvi regulativnega organa o certifikaciji. V tem primeru se dvomesečni rok iz prvega pododstavka podaljša za nadaljnja dva meseca.
Če Komisija v rokih iz prvega in drugega pododstavka ne izda mnenja, se šteje, da odločitvi regulativnega organa ne nasprotuje.
POGLAVJE VI
OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
Člen 52
Evropsko telo za operaterje distribucijskih sistemov
Registrirani člani lahko sodelujejo v telesu EU ODS neposredno ali pa jih zastopa nacionalno združenje, ki ga imenuje država članica, ali združenje na ravni Unije.
Člen 53
Ustanovitev telesa EU ODS
V osnutku poslovnika telesa EU ODS je zagotovljena uravnotežena zastopanost vseh sodelujočih operaterjev distribucijskih omrežij.
Člen 54
Glavna pravila in postopki za telo EU ODS
Statuti subjekta EU ODS, sprejet v skladu s členom 53, varujejo naslednja načela:
sodelovanje pri delu telesa EU ODS je omejeno na registrirane člane z možnostjo prenosa pooblastil znotraj članstva;
strateške odločitve v zvezi z dejavnostmi telesa EU ODS ter politične smernice za upravni odbor sprejme generalna skupščina;
odločitve generalne skupščine se sprejmejo v skladu z naslednjimi pravili:
vsak član ima število glasov, ki je sorazmerno številu njegovih odjemalcev;
oddanih je 65 % glasov, dodeljenih članom, ter
odločitev je sprejeta z večino 55 % članov;
odločitve generalne skupščine se zavrnejo v skladu z naslednjimi pravili:
vsak član ima število glasov, ki je sorazmerno številu njegovih odjemalcev;
oddanih je 35 % glasov, dodeljenih članom, ter
odločitev se zavrne z vsaj 25 % članov;
upravni odbor izvoli generalna skupščina za največ štiriletni mandat;
upravni odbor izmed svojih članov imenuje predsednika in tri podpredsednike;
sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov v skladu s členoma 56 in 57 poteka pod vodstvom upravnega odbora;
odločitve upravnega odbora se sprejmejo z absolutno večino;
generalna skupščina na predlog upravnega odbora izmed svojih članov imenuje generalnega sekretarja za štiriletni mandat z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja;
generalna skupščina na predlog upravnega odbora imenuje strokovne skupine, pri čemer vsaka šteje največ 30 članov, tretjina od njih pa je lahko nečlanov telesa EU DSO; poleg tega so strokovne skupine ene „države“ vzpostavljene in sestavljene iz po enega predstavnika operaterjev distribucijskih sistemov iz vsake države članice.
Postopki, ki jih sprejme telo EU ODS, zagotavljajo pravično ter sorazmerno obravnavanje njegovih članov in odražajo različne geografske in gospodarske strukture članstva. V postopkih je določeno zlasti, da:
upravni odbor sestavljajo predsednik odbora in 27 predstavnikov članov, od teh:
jih devet predstavlja člane z več kot 1 milijonom uporabnikov omrežja;
jih devet predstavlja člane z več kot 100 000 in manj kot 1 milijonom uporabnikov omrežja ter
devet pa jih predstavlja člane z manj kot 100 000 uporabnikov omrežja;
predstavniki obstoječih združenj operaterjev distribucijskih sistemov lahko na sestankih upravnega odbora sodelujejo kot opazovalci;
upravni odbor lahko sestavljajo največ trije predstavniki članov, ki imajo svoj sedež v isti državi članici ali so iz iste industrijske skupine;
vsakega podpredsednika odbora imenujejo izmed predstavnikov članov v vsaki kategoriji iz točke (a);
predstavniki članov s sedežem v eni državi članici ali v isti industrijski skupini ne smejo tvoriti večine udeleženih v strokovni skupini;
upravni odbor vzpostavi strateško svetovalno skupino, ki zagotavlja mnenje upravnemu odboru in strokovnim skupinam, sestavljajo pa jo predstavniki evropskih združenj operaterjev distribucijskih sistemov in predstavniki držav članic, ki niso zastopane v upravnem odboru.
Člen 55
Naloge telesa EU ODS
Naloge telesa EU ODS so naslednje:
spodbujanje obratovanja ter načrtovanja distribucijskih omrežij v sodelovanju z obratovanjem in načrtovanjem prenosnih omrežij;
lajšanje vključevanja obnovljivih virov energije, porazdeljene proizvodnje in drugih virov, ki so priključeni v distribucijsko omrežje, kot je shranjevanje energije;
lajšanje prožnosti na strani odjema, odziva ter dostopa uporabnikov distribucijskega omrežja do trgov;
prispevanje k digitalizaciji distribucijskih sistemov, vključno z uvedbo pametnih omrežij in sistemov naprednega merjenja;
nudenje podpore razvoju upravljanja podatkov, kibernetske varnosti in varstva podatkov v sodelovanju z ustreznimi organi in reguliranimi subjekti;
sodelovanje pri oblikovanju omrežnih kodeksov, ki so pomembni za obratovanje in načrtovanje distribucijskih omrežij ter usklajeno obratovanje prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij, v skladu s členom 59.
Poleg tega telo EU ODS:
sodeluje z ENTSO za električno energijo pri spremljanju izvajanja omrežnih kodeksov in smernic, ki so sprejeti v skladu s to uredbo in so pomembni za obratovanje in načrtovanje distribucijskih omrežij ter usklajeno obratovanje prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij;
sodeluje z ENTSO za električno energijo in sprejema najboljše prakse usklajenega obratovanja ter načrtovanja prenosnih in distribucijskih sistemov, vključno z zadevami, kot so izmenjava podatkov med operaterji in usklajevanja porazdeljenih virov energije;
ugotavlja najboljše prakse na področjih, določenih v odstavku 1, in uvaja izboljšave pri energetski učinkovitosti v distribucijskih omrežjih;
sprejme letni delovni program in letno poročilo;
deluje v skladu s konkurenčnim pravom in zagotavlja nevtralnost.
Člen 56
Posvetovanja med postopkom priprave omrežnih kodeksov
Člen 57
Sodelovanje med operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov
POGLAVJE VII
OMREŽNI KODEKSI IN SMERNICE
Člen 58
Sprejetje omrežnih kodeksov in smernic
Omrežni kodeksi in smernice:
omogočijo zagotovitev minimalne ravni harmonizacije, potrebne za doseganje ciljev te uredbe;
upoštevajo regionalne posebnosti, kadar je ustrezno;
ne prekoračijo okvirov, potrebnih za namene točke (a), ter
ne posegajo v pravico držav članic, da oblikujejo nacionalne omrežne kodekse, ki ne vplivajo na trgovanje med območji.
Člen 59
Oblikovanje omrežnih kodeksov
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe z oblikovanjem omrežnih kodeksov za naslednja področja:
pravila glede sigurnosti in zanesljivosti omrežja, vključno s pravili o tehničnih rezervnih zmogljivostih prenosa za sigurno obratovanje omrežja ter pravili glede interoperabilnosti, s katerimi se izvajajo členi 34 do 47 in člen 57 te uredbe ter člen 40 Direktive (EU) 2019/944, vključno s pravili v zvezi s stanji sistema, popravnimi ukrepi in omejitvami obratovalne sigurnosti, regulacijo napetosti in upravljanjem jalove moči, upravljanjem kratkostičnega toka, upravljanjem pretoka delovne moči, analizo in obravnavo nepredvidenih dogodkov, zaščitno opremo in zaščitnimi sistemi, izmenjavo podatkov, skladnostjo, usposabljanjem, analizo operativnega načrtovanja in analizo sigurnosti, regionalnim usklajevanjem sigurnosti obratovanja, usklajevanjem prekinitev napajanja, načrti razpoložljivosti ustreznih sredstev, analizo zadostnosti, pomožnimi storitvami, pripravo voznih redov in podatkovnim okoljem za načrtovanje obratovanja;
pravila za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, s katerimi se izvajajo člen 6 Direktive (EU) 2019/944 ter člen 7 do 10, členi 13 do 17 in členi 35 do 37 te uredbe, vključno s pravili v zvezi z metodologijami in postopki izračuna zmogljivosti za dan vnaprej in znotraj dneva, modeli omrežja, konfiguracijo trgovalnih območij, prerazporejanjem in nasprotnim trgovanjem, algoritmi trgovanja, enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej in znotraj dneva, čvrstostjo dodeljene prenosne zmogljivosti med območji, razdeljevanjem prihodka od prezasedenosti, varovanjem pred tveganjem pri prenosu med trgovalnimi območji, postopki imenovanja ter povrnitvijo stroškov v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti in upravljanjem prezasedenosti;
pravila glede trgovanja, povezana s tehničnim in operativnim zagotavljanjem storitev za dostop do omrežja ter z izravnavo odstopanj, s katerimi se izvajajo členi 5, 6 in 17, tudi z omrežjem povezana pravila glede rezervne električne energije, vključno s pravili v zvezi s funkcijami in pristojnostmi, platformami za izmenjavo izravnalne energije, časom zaprtja trgovanja, zahtevami za standardne in posebne produkte, naročanjem storitev izravnave, dodeljevanjem prenosne zmogljivosti med območji za izmenjavo storitev za izravnavo ali souporabo rezerv, obračunom izravnalne energije, obračunom izmenjave energije med operaterji sistemov, bilančnim obračunom in obračunom izravnalne moči, regulacijo delovne moči in frekvence, parametri za določanje kakovosti frekvence in ciljnimi parametri kakovosti frekvence, rezervami za vzdrževanje frekvence, rezervami za nadomestitev, izmenjavo in souporabo rezerv, čezmejnimi postopki aktiviranja rezerv, postopki regulacije sinhronega časa in preglednostjo informacij;
pravila v zvezi z nediskriminatornim in preglednim zagotavljanjem nefrekvenčnih pomožnih storitev, s katerimi se izvajajo členi 36, 40 in 64 Direktive (EU) 2019/944, vključno s pravili v zvezi z regulacijo stacionarne napetosti, vztrajnostjo, hitrimi injekcijami jalove moči, inercijo za stabilnost omrežja, kratkostičnim tokom, zmožnostjo zagona brez zunanjega vira napajanja in zmožnostjo otočnega obratovanja;
pravila v zvezi s prilagajanjem odjema, vključno s pravili v zvezi z agregiranjem in shranjevanjem energije ter pravili o omejevanju odjema, s katerimi se izvajajo členi 17, 31, 32, 36, 40 in 54 Direktive (EU) 2019/944 ter člen 57 te uredbe.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 v zvezi z oblikovanjem omrežnih kodeksov za naslednja področja:
pravila o priključevanju na omrežje, vključno s pravili v zvezi s priključitvijo odjemnih naprav, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskimi napravami in sistemi, priključenimi na prenosna omrežja, priključitvijo odjemnih enot, uporabljenih za zagotovitev prilagajanja odjema, zahtevami za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje, zahtevami za priključitev modulov v proizvodnem polju, priključenih na enosmerni tok, in oddaljenih pretvorniških postaj visokonapetostnega enosmernega toka ter postopki za pridobitev obvestila o odobritvi zaradi priključitev na omrežje;
pravila o izmenjavi podatkov, poravnavi in preglednosti, vključno zlasti s pravili v zvezi s prenosnimi zmogljivosti za ustrezne časovne okvire, ocene in dejanske vrednosti glede dodeljevanja in uporabe prenosnih zmogljivosti, napovedi in dejansko povpraševanje po zmogljivostih in njihovem agregiranju, vključno z nerazpoložljivostjo zmogljivosti, napovedi in dejanska proizvodnja proizvodnih enot ter njihovo agregiranje, vključno z nerazpoložljivostjo enot, razpoložljivostjo in uporabo omrežij, ukrepi za upravljanje prezasedenosti in podatki o izravnalnem trgu. Pravila bi morala vključevati načine, kako se informacije objavljajo, čas objave, subjekte, pristojne subjekte;
pravila za dostop tretjih strani;
operativni postopki v sili in postopki za ponovno vzpostavitev sistema v izrednih razmerah, vključno z načrti za ohranitev sistema, načrti za ponovno vzpostavitev sistema, tržnimi interakcijami, izmenjavo informacij in obveščanjem ter orodji in napravami;
sektorska pravila za vidike čezmejnega pretoka električne energije, vključno s pravili v zvezi s kibernetsko varnostjo in o skupnih minimalnih zahtevah, načrtovanju, spremljanju, poročanju in kriznem upravljanju.
Če se vsebina omrežnega kodeksa neposredno nanaša na obratovanje distribucijskega sistema in v prvi vrsti ni pomembna za prenosni sistem, lahko Komisija v sodelovanju z ENTSO za električno energijo od telesa EU ODS zahteva, da skliče pripravljalni odbor in poda predlog omrežnega kodeksa ACER.
Člen 60
Spremembe omrežnih kodeksov
Člen 61
Smernice
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic glede mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov. Te smernice v skladu z načeli iz členov 18 in 49 določajo naslednje:
podrobnosti postopka za določanje, kateri operaterji prenosnih sistemov morajo plačati nadomestilo za čezmejne pretoke, tudi kar zadeva razdelitev med operaterji nacionalnih prenosnih sistemov, v katerih čezmejni pretoki izvirajo, in sistemov, v katerih ti pretoki ponikajo, v skladu s členom 49(2);
podrobnosti postopka plačil, vključno z določitvijo prvega roka, za katerega se nadomestilo izplača, v skladu z drugim pododstavkom člena 49(3);
podrobnosti metodologij za ugotavljanje prevajanja čezmejnih pretokov, za katere se izplača nadomestilo po členu 49, v smislu količine in vrste pretokov, in določitev obsega teh pretokov, kot izvirajo ali ponikajo v prenosnih sistemih posameznih držav članic, v skladu s členom 49(5);
podrobnosti metodologije za določanje stroškov in koristi, nastalih zaradi gostovanja čezmejnih pretokov, v skladu s členom 49(6);
podrobnosti obravnave za pretoke električne energije, ki izvirajo ali ponikajo v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora, v okviru mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov ter
ureditev glede vključevanja nacionalnih sistemov, ki so med seboj povezani z vodi za enosmerni tok, v skladu s členom 49.
Kadar je primerno, Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo smernice za zagotavljanje minimalne ravni harmonizacije, potrebne za doseganje cilja te uredbe. Te smernice lahko določajo:
podrobnosti pravil trgovanja z električno energijo, s katerimi se izvajajo člen 6 Direktive (EU) 2019/944 in členi 5 do 10, 13 do 17, 35, 36 in 37 te uredbe;
podrobnosti pravil spodbujanja naložb za zmogljivosti povezovalnih vodov, vključno z lokacijskimi signali, s katerimi se izvaja člen 19.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).
Člen 62
Pravica držav članic do določitve podrobnejših ukrepov
Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki vsebujejo podrobnejše določbe kakor določbe iz te uredbe, smernic iz člena 61 ali omrežnih kodeksov iz člena 59, če so navedeni ukrepi skladni s pravom Unije.
POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 63
Novi povezovalni vodi
Novi povezovalni vodi za enosmerni tok se lahko na zahtevo za omejeno obdobje izvzamejo iz določb člena 19(2) in (3) te uredbe in členov 6 do 43, člena 59(6) in člena 60(1) Direktive (EU) 2019/944, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
naložba povečuje konkurenco na področju oskrbe z električno energijo;
stopnja tveganja naložbe je taka, da naložba ne bo izvedena, razen če se odobri izvzetje;
povezovalni vod je v lasti fizične ali pravne osebe, ki je vsaj po svoji pravni obliki ločena od operaterjev sistemov, v katerih se bo gradil ta povezovalni vod;
stroški se pobirajo od uporabnikov tega povezovalnega voda;
da se od delnega odprtja trga iz člena 19 Direktive 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) noben del kapitalskih ali obratovalnih stroškov poslovanja povezovalnega voda ni povrnil iz naslova katerega koli elementa stroškov za uporabo prenosnih ali distribucijskih sistemov, ki jih povezuje povezovalni vod, ter
izvzetje ne bi škodovalo konkurenci ali učinkovitemu delovanju notranjega trga električne energije ali učinkovitemu obratovanju reguliranega sistema, s katerim je povezan povezovalni vod.
ACER lahko poda mnenje zadevnim regulativnim organom v dveh mesecih od dne, ko je zahtevo za izvzetje prejel zadnji od teh regulativnih organov. Regulativni organi lahko utemeljijo svojo odločitev na tem mnenju.
Pri odločanju za odobritev izvzetja regulativni organi za vsak primer posebej pretehtajo potrebo po določitvi pogojev glede trajanja izvzetja in nediskriminatornega dostopa do povezovalnega voda. Pri odločanju o teh pogojih regulativni organi predvsem upoštevajo dodatne zmogljivosti, ki bodo zgrajene, ali spremembo obstoječih zmogljivosti, časovni okvir projekta in nacionalne okoliščine.
Pred odobritvijo izvzetja regulativni organi zadevnih držav članic odločijo o pravilih in mehanizmih za upravljanje in dodeljevanje zmogljivosti. Ta pravila za upravljanje prezasedenosti vključujejo obveznost, da se neuporabljene zmogljivosti ponudijo na trgu, uporabniki naprav pa so upravičeni do trgovanja s pridobljenimi zmogljivostmi na sekundarnem trgu. Pri ocenjevanju meril iz točk (a), (b) in (f) odstavka 1 se upoštevajo rezultati postopka dodeljevanja zmogljivosti.
Če se vsi zadevni regulativni organi v šestih mesecih po prejemu zahteve dogovorijo glede odločitve o izvzetju, o njej obvestijo ACER.
Odločitev o izvzetju, vključno z vsemi pogoji iz tretjega pododstavka tega odstavka, se ustrezno obrazloži in objavi.
Odločitev iz odstavka 4 sprejme ACER:
če se zadevni regulativni organi niso mogli sporazumeti v šestih mesecih od datuma, ko je zadnji od teh regulativnih organov prejel zahtevo za izvzetje, ali
kadar je podana skupna zahteva zadevnih regulativnih organov.
Preden sprejme odločitev, se ACER posvetuje z zadevnimi regulativnimi organi in vlagatelji.
Regulativni organi ob prejemu brez odlašanja posredujejo izvod vsake zahteve za izvzetje v vednost ACER in Komisiji. Zadevni regulativni organi ali ACER (v nadaljnjem besedilu: organi obveščanja) Komisijo nemudoma uradno obvestijo o odločitvi in ji dajo na voljo vse ustrezne informacije v zvezi s to odločitvijo. Te informacije se lahko predložijo Komisiji v zbirni obliki, ki Komisiji omogoča sprejetje utemeljene odločitve. Informacije zlasti vsebujejo:
podroben opis razlogov, na podlagi katerih je bilo odobreno ali zavrnjeno izvzetje, vključno s finančnimi informacijami, ki upravičujejo potrebo po izvzetju;
opravljene analize o vplivu odobritve izvzetja na konkurenco in na učinkovito delovanje notranjega trga električne energije;
razloge za obdobje in delež celotne zmogljivosti zadevnega povezovalnega voda, za katerega se izvzetje odobri, ter
izid posvetovanja z zadevnimi regulativnimi organi.
Če zahtevane informacije niso predložene v roku, določenem v zahtevku Komisije, se šteje, da je uradno obvestilo preklicano, razen če se pred iztekom tega roka ta podaljša po privolitvi Komisije in organov obveščanja ali če organi obveščanja z ustrezno obrazloženo izjavo Komisijo obvestijo, da je po njihovem mnenju uradno obvestilo popolno.
Organi obveščanja ravnajo v skladu z odločitvijo Komisije o spremembi ali preklicu odločitve o izvzetju v roku enega meseca po prejemu in o tem obvestijo Komisijo.
Komisija varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.
Odobritev izvzetja s strani Komisije preneha veljati dve leti po dnevu sprejetja, če se do takrat izgradnja povezovalnega voda še ni začela, in pet let po dnevu sprejetja, če povezovalni vod do takrat še ni začel obratovati, razen če Komisija na podlagi obrazložene zahteve organov obveščanja odloči, da je do zamude prišlo zaradi velikih ovir, na katere oseba, ki ji je bilo izvzetje odobreno, ni mogla vplivati.
Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo ponovno začne postopek v zvezi z zahtevo za izvzetjem, kadar:
je, ob ustreznem upoštevanju legitimnih pričakovanj strank in ekonomskega ravnovesja, doseženega s prvotno odločitvijo o izvzetju, prišlo do pomembnih sprememb katerega koli od dejstev, na katerem temelji odločitev;
zadevna podjetja ravnajo v nasprotju z zavezami ali
je odločitev temeljila na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih podatkih, ki so jih priskrbele stranke.
Člen 64
Odstopanja
Države članice lahko zaprosijo za odstopanja od ustreznih določb členov 3 in 6, člena 7(1), člena 8(1) in (4), členov 9, 10 in 11, členov 14 do 17, členov 19 do 27 členov 35 do 47 ter člena 51, pod pogojem, da:
država članica lahko dokaže, da ima znatne težave pri obratovanju majhnih izdvojenih sistemov in majhnih povezanih sistemov;
najbolj oddaljene regije v smislu člena 349 PDEU zaradi očitnih prostorskih razlogov ne morejo biti povezane z elektroenergetskim trgom Unije.
V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se odstopanje časovno omeji in zanj veljajo pogoji, katerih cilj je povečanje konkurenčnosti in povezovanje z notranjim trgom električne energije.
V primeru iz točke (b) prvega pododstavka odstopanje ni časovno omejeno.
Komisija obvesti države članice o tej uporabi, preden sprejme odločitev, pri čemer varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.
Odstopanje, odobreno na podlagi tega člena, si prizadeva zagotoviti, da ne ovira prehoda k energiji iz obnovljivih virov, povečane prožnosti, shranjevanja, elektromobilnosti in prilagajanja odjema.
Komisija v svoji odločitvi o odobritvi odstopanja navede, v kolikšni meri je pri odstopanjih treba upoštevati uporabo omrežnih kodeksov in smernic.
Če se prenosni sistem Cipra do 1. januarja 2026 ne poveže s sistemi drugih držav članic prek medsebojnih povezav, Ciper oceni, ali je potrebno odstopanje od teh določb in lahko pri Komisiji zaprosi za podaljšanje odstopanja. Komisija oceni, ali bi uporaba zadevnih določb pomenila tveganje, ki bi povzročilo hujše težave za obratovanje elektroenergetskega sistema na Cipru, oziroma ali se pričakuje, da bi njihova uporaba na Cipru prinesla koristi za delovanje trga. Na podlagi te ocene Komisija izda obrazložen sklep o popolnem ali delnem podaljšanju odstopanja. Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 65
Zagotavljanje informacij in zaupnost
Komisija določi razumen rok, v katerem morajo biti informacije predložene, ob upoštevanju kompleksnosti in nujnosti zahtevanih informacij.
Če Komisija pošlje zahtevo za predložitev informacij podjetju, mora obenem posredovati izvod te zahteve regulativnim organom države članice, na katere ozemlju je sedež podjetja.
Komisija izvod svojega sklepa obenem pošlje regulativnim organom države članice, na katere ozemlju se nahaja kraj stalnega bivališča zadevne osebe ali sedež zadevnega podjetja.
Komisija ne sme razkriti informacij, pridobljenih v skladu s to uredbo, kadar so navedene informacije zajete v obveznost poklicne molčečnosti.
Člen 66
Kazni
Člen 67
Postopek v odboru
Člen 68
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 69
Pregledi in poročila Komisije
Komisija do istega datuma Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobno poročilo o svoji oceni.
Komisija na podlagi svoje ocene do 31. decembra 2026 po potrebi predloži zakonodajne predloge.
Člen 70
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 714/2009 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.
Člen 71
Začetek veljavnosti
Ne glede na prvi pododstavek se členi 14, 15, 22(4), 23(3) in (6), 35, 36 in 62 začnejo uporabljati z datumom začetka veljavnosti te uredbe. Za namene izvajanja člena 14(7) in člena 15(2) se člen 16 začne uporabljati z navedenim datumom.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
NALOGE REGIONALNIH KOORDINACIJSKIH CENTROV
1. Usklajen izračun zmogljivosti
1.1. Regionalni koordinacijski centri izvajajo usklajen izračun prenosne zmogljivosti med območji.
1.2 Usklajen izračun zmogljivosti se izvaja za časovna okvira za dan vnaprej in znotraj dneva.
1.3 Usklajen izračun zmogljivosti se izvaja na podlagi metodologij, izdelanih v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.
1.4 Usklajen izračun zmogljivosti se izvaja na podlagi skupnega modela omrežja v skladu s točko 3.
1.5 Usklajen izračun zmogljivosti zagotovi učinkovito upravljanje prezasedenosti v skladu z načeli upravljanja prezasedenosti, opredeljenimi v tej uredbi.
2. Usklajena analiza sigurnosti
2.1 Regionalni koordinacijski centri izvajajo usklajeno analizo sigurnosti s ciljem zagotovitve sigurnega obratovanja sistema.
2.2 Analiza sigurnosti se izvaja za vse časovne okvire načrtovanja obratovanja – med časovnima okviroma za leto vnaprej in znotraj dneva – z uporabo skupnih modelov omrežja.
2.3 Usklajena analiza sigurnosti se izvaja na podlagi metodologij, izdelanih v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.
2.4 Regionalni koordinacijski centri delijo rezultate usklajene analize sigurnosti vsaj z operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema.
2.5 Ko na podlagi usklajene analize sigurnosti regionalni koordinacijski center odkrije morebitno omejitev, oblikuje popravne ukrepe, ki čim bolj povečajo uspešnost in ekonomsko učinkovitost.
3. Izdelava skupnih modelov omrežja
3.1 Regionalni koordinacijski centri določijo učinkovite postopke za izdelavo skupnega modela omrežja za vsak časovni okvir načrtovanja obratovanja med časovnima okviroma enega leta vnaprej in znotraj dneva.
3.2 Operaterji prenosnih sistemov imenujejo en regionalni koordinacijski center za izdelavo skupnih modelov omrežja za celotno Unijo.
3.3 Skupni modeli omrežja se izvajajo na podlagi metodologij, izdelanih v skladu s smernico za obratovanje sistema, dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.
3.4 Skupni modeli omrežja vključujejo zadevne podatke za učinkovito načrtovanje obratovanja in izračun zmogljivosti v vseh časovnih okvirih načrtovanja obratovanja med časovnima okviroma enega leta vnaprej in znotraj dneva.
3.5 Skupni modeli omrežja so dani na razpolago vsem regionalnim koordinacijskim centrom, operaterjem prenosnih sistemov, ENTSO za električno energijo in na zahtevo tudi ACER.
4. Podpora načrtov ohranitve sistema in načrtov za ponovno vzpostavitev sistema operaterjev prenosnih sistemov v zvezi z oceno skladnosti
4.1 Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema pri ocenjevanju skladnosti načrtov ohranitve sistema in načrtov za ponovno vzpostavitev sistema operaterjev prenosnih sistemov v skladu s postopkom iz omrežnega kodeksa o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe, sprejetega na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.
4.2 Vsi operaterji prenosnih sistemov se dogovorijo o zgornji meji, nad katero se učinek ukrepov enega ali več operaterjev prenosnih sistemov v kriznem stanju, stanju razpada ali stanju ponovne vzpostavitve sistema obravnava kot pomemben za druge sinhrono ali nesinhrono povezane operaterje prenosnih sistemov.
4.3 Pri zagotavljanju podpore operaterjem prenosnih sistemov regionalni koordinacijski center:
opredeli morebitne neskladnosti;
predlaga ukrepe za ublažitev.
4.4 Operaterji prenosnih sistemov ocenijo in upoštevajo predlagane ukrepe za ublažitev.
5. Podpora pri usklajevanju in optimizaciji ponovne vzpostavitve na regionalni ravni
5.1 Vsak zadevni regionalni koordinacijski center podpira operaterje prenosnih sistemov, ki so bili imenovani za vodje frekvence in vodje ponovne sinhronizacije, v skladu z omrežnim kodeksom o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe, sprejetim na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009, da se izboljša učinkovitost in uspešnost ponovne vzpostavitve sistema. Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema opredelijo vlogo regionalnih koordinacijskih centrov, kar zadeva podporo pri usklajevanju in optimizaciji ponovne vzpostavitve na regionalni ravni.
5.2 Operaterji prenosnih sistemov lahko zahtevajo pomoč od regionalnih koordinacijskih centrov, če je sistem v stanju razpada ali stanju ponovne vzpostavitve.
5.3 Regionalni koordinacijski centri so opremljeni s sistemi za nadzor in zbiranje podatkov blizu realnega časa, pri čemer je zaznavnost opredeljena z uporabo zgornje meje iz točke 4.2.
6. Analiza in poročanje po obratovanju in po motnjah
6.1 Regionalni koordinacijski centri raziščejo vsak incident nad zgornjo mejo iz točke 4.2 in o tem pripravijo poročilo. Regulativni organi v regiji obratovanja sistema in ACER so lahko na zahtevo vključeni v preiskavo. Poročilo vsebuje priporočila za preprečitev podobnih incidentov v prihodnosti.
6.2 Regionalni koordinacijski centri poročilo objavijo. ACER lahko izda priporočila za preprečitev podobnih incidentov v prihodnosti.
7. Regionalno določanje obsega rezervne zmogljivosti
7.1 Regionalni koordinacijski centri izračunajo zahteve glede rezervne zmogljivosti za regijo obratovanja sistema. Določitev zahtev glede rezervne zmogljivosti:
sledi splošnemu cilju ohranjanja obratovalne sigurnosti na stroškovno najbolj učinkovit način;
se opravi za časovni okvir za dan vnaprej ali znotraj dneva ali oboje;
izračuna celotni obseg zahtevane rezervne zmogljivosti za regijo obratovanja sistema;
določi najmanjšo zahtevano rezervno zmogljivost za vsako vrsto rezervne zmogljivosti;
upošteva morebitne zamenjave med različnimi vrstami rezervne zmogljivosti s ciljem čim večjega zmanjšanja stroškov nabave;
določa potrebne zahteve za geografsko porazdelitev zahtevne rezervne zmogljivosti.
8. Olajšanje regionalne nabave izravnalne moči
8.1 Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema pri določitvi obsega izravnalne moči, ki jo je treba nabaviti. Določitev obsega izravnalne moči:
se opravi za časovni okvir za dan vnaprej ali znotraj dneva ali oboje;
upošteva morebitne zamenjave med različnimi vrstami rezervne zmogljivosti s ciljem čim večjega zmanjšanja stroškov nabave;
upošteva količine zahtevane rezervne zmogljivosti, za katere se pričakuje, da bodo zagotovljene z nakupnimi ponudbami za izravnalno energijo, ki niso predložene na podlagi pogodbe za izravnalno moč.
8.2 Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema pri nabavi zahtevanega obsega izravnalne moči, določenega v skladu s točko 8.1. Nabava izravnalne moči:
se opravi za časovni okvir za dan vnaprej ali znotraj dneva ali oboje;
upošteva morebitne zamenjave med različnimi vrstami rezervne zmogljivosti s ciljem čim večjega zmanjšanja stroškov nabave.
9. Regionalne ocene zadostnosti sistema za teden vnaprej do dneva vnaprej in priprava ukrepov za zmanjšanje tveganj
9.1 Regionalni koordinacijski centri izvedejo regionalne ocene zadostnosti za teden vnaprej do vsaj dneva vnaprej v skladu s postopkom iz Uredbe 2017/1485 in na podlagi metodologije, razvite v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2019/941.
9.2 Regionalni koordinacijski centri kratkoročne regionalne ocene zadostnosti izdelajo na osnovi informacij od operaterjev prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema s ciljem odkrivanja primerov, ko se v katerem izmed regulacijskih območij ali na regionalni ravni pričakuje pomanjkljiva zadostnost. Regionalni koordinacijski centri upoštevajo morebitne izmenjave med območji in omejitve obratovalne sigurnosti v vseh zadevnih časovnih okvirih načrtovanja obratovanja.
9.3 Pri pripravi regionalne ocene zadostnosti sistema se vsak regionalni koordinacijski center usklajuje z drugimi regionalnimi koordinacijskimi centri, da:
preveri temeljne predpostavke in napovedi;
odkrije morebitne medregionalne primere pomanjkljive zadostnosti.
9.4 Vsak regionalni koordinacijski center operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema in drugim regionalnim koordinacijskim centrom posreduje rezultate regionalne ocene zadostnosti sistema, skupaj z ukrepi, ki jih predlaga za zmanjšanje tveganja pomanjkljive zadostnosti.
10. Regionalno usklajevanje prekinitev napajanja
10.1 Vsak regionalni koordinacijski center se regionalno usklajuje glede prekinitev napajanja v skladu s postopki iz smernice za obratovanje sistema, sprejete na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009, zaradi spremljanja statusa razpoložljivosti zadevnih sredstev in usklajuje načrt razpoložljivosti, da se zagotovi obratovalna sigurnost prenosnega sistema ob hkratnem čim večjem povečanju zmogljivosti povezovalnih vodov in prenosnih sistemov, ki vplivajo na pretoke med območji.
10.2 Vsak regionalni koordinacijski center vzdržuje en seznam ključnih elementov omrežja, elektroenergetskih modulov in odjemnih naprav v regiji obratovanja sistema in ga da na razpolago v podatkovnem okolju za načrtovanje obratovanja od ENTSO za električno energijo.
10.3 Vsak regionalni koordinacijski center izvaja naslednje dejavnosti v zvezi z usklajevanjem prekinitev napajanja v regiji obratovanja sistema:
oceni skladnost načrtovanja prekinitev napajanja z uporabo vseh načrtov razpoložljivosti za leto vnaprej od operaterjev prenosnih sistemov;
operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema posreduje seznam odkritih neskladnosti v načrtovanju in rešitve, ki jih predlaga za odpravo neskladnosti.
11. Optimizacija mehanizmov medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov
11.1 Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema se lahko skupaj odločijo, da jim bo pri upravljanju finančnih tokov v zvezi s poravnavo med operaterji prenosnih sistemov, ki vključuje več kot dva operaterja prenosnega sistema, kot so stroški prerazporejanja, prihodki od prezasedenosti, nenamerna odstopanja ali stroški nabave rezerv pomagal regionalni koordinacijski center.
12. Usposabljanje in certificiranje osebja, ki dela za regionalne koordinacijske centre
12.1 Regionalni koordinacijski centri pripravijo in izvedejo programe usposabljanja in certificiranja, ki se osredotočajo na regionalno obratovanje sistemov za osebje regionalnih koordinacijskih centrov.
12.2 Programi usposabljanja zajemajo vse pomembne dele obratovanja sistemov, kadar naloge izvaja regionalni koordinacijski center, vključno z regionalnimi kriznimi scenariji.
13. Opredelitev regionalnih kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo
13.1 Če ENTSO za električno energijo nadalje prenese to nalogo, regionalni koordinacijski centri opredelijo regionalne krizne scenarije oskrbe z električno energijo v skladu z merili iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2019/941.
Regionalni krizni scenariji oskrbe z električno energijo se opredelijo v skladu z metodologijo iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/941.
13.2 Regionalni koordinacijski centri podpirajo pristojne organe vsake regije obratovanja sistema na njihovo zahtevo pri pripravi in izvedbi simulacije kriznih razmer, izvedene vsaki dve leti, v skladu s členom 12(3) Uredbe (EU) 2019/941.
14. Ugotavljanje potreb po novih zmogljivostih prenosa, posodobitvah obstoječih zmogljivostih prenosa ali alternativnih možnostih.
14.1 Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov pri ugotavljanju potreb po novih zmogljivostih prenosa, po posodobitvi obstoječih zmogljivosti prenosa ali po alternativnih možnostih, kar je treba sporočiti regionalnim skupinam, oblikovanim v skladu z Uredbo (EU) št. 347/2013 in vključiti v desetletni načrt za razvoj omrežja iz člena 51 Direktive (EU) 2019/944.
15. Izračun največje vstopne zmogljivosti, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti v mehanizmih za zmogljivost.
15.1 Regijski koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnega sistema pri izračunavanju največje vstopne zmogljivosti, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti v mehanizmih za zmogljivost, pri čemer se upošteva obseg pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetno hkratno preobremenitev sistemov, in sicer med sistemom, kjer se mehanizem uporablja, in sistemom, kjer se nahaja tuja zmogljivost.
15.2 Izračun se izvede v skladu z metodologijo iz točke (a) člena 26(11).
15.3 Regijski koordinacijski centri predložijo izračun za vsako mejo trgovalnega območja, ki jo pokriva regija obratovanja sistema.
16. Priprava sezonskih ocen zadostnosti
16.1 Če ENTSO za električno energijo to nalogo nadalje prenese v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2019/941, regionalni koordinacijski centri izvedejo sezonske ocene zadostnosti.
16.2 Sezonske ocene zadostnosti se izvedejo na podlagi metodologije, izdelane v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2019/941.
PRILOGA II
RAZVELJAVLJENA UREDBA S SEZNAMOM NAKNADNIH SPREMEMB
Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39) |
Točka (a) člena 8(3) Točka (a) člena 8(10) Člen 11 Člen 18(4a) Člen 23(3) |
Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 163, 15.6.2013, str. 1) |
Točke 5.5 do 5.9 Priloge I |
PRILOGA III
KORELACIJSKA TABELA
Uredba (ES) št. 714/2009 |
Ta uredba |
— |
Člen 1(a) |
— |
Člen 1(b) |
Člen 1(a) |
Člen 1(c) |
Člen 1(b) |
Člen 1(d) |
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
Člen 2(2)(a) |
Člen 2(2) |
Člen 2(2)(b) |
Člen 2(3) |
Člen 2(2)(c) |
Člen 2(4) |
Člen 2(2)(d) |
— |
Člen 2(2)(e) |
— |
Člen 2(2)(f) |
— |
Člen 2(2)(g) |
Člen 2(5) |
— |
Člen 2(6) do (71) |
— |
Člen 3 |
— |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
— |
Člen 7 |
— |
Člen 8 |
— |
Člen 9 |
— |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
Člen 16(1) do (3) |
Člen 16(1) do (4) |
— |
Člen 16(5) do (8) |
Člen 16(4) do (5) |
Člen 16(9) do (11) |
— |
Člen 16(12) in (13) |
— |
Člen 17 |
Člen 14(1) |
Člen 18(1) |
— |
Člen 18(2) |
Člen 14(2) do (5) |
Člen 18(3) do (6) |
— |
Člen 18(7) do (11) |
— |
Člen 19(1) |
Člen 16(6) |
Člen 19(2) in (3) |
— |
Člen 19(4) in (5) |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
Člen 8(4) |
Člen 23(1) |
— |
Člen 23(2) do (7) |
— |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
Člen 4 |
Člen 28(1) |
— |
Člen 28(2) |
Člen 5 |
Člen 29(1) do (4) |
— |
Člen 29(5) |
Člen 8(2), prvi stavek |
Člen 30(1)(a) |
Člen 8(3)(b) |
Člen 30(1)(b) |
— |
Člen 30(1)(c) |
Člen 8(3)(c) |
Člen 30(1)(d) |
— |
Člen 30(1)(e) in (f) |
|
Člen 30(1)(g) in (h) |
Člen 8(3)(a) |
Člen 30(1)(i) |
Člen 8(3)(d) |
Člen 30(1)(j) |
|
Člen 30(l)(k) |
Člen 8(3)(e) |
Člen 30(1)(l) |
|
Člen 30(1)(m) do (o) |
— |
Člen 30(2) in (3) |
Člen 8(5) |
Člen 30(4) |
Člen 8(9) |
Člen 30(5) |
Člen 10 |
Člen 31 |
Člen 9 |
Člen 32 |
Člen 11 |
Člen 33 |
Člen 12 |
Člen 34 |
— |
Člen 35 |
— |
Člen 36 |
— |
Člen 37 |
— |
Člen 38 |
— |
Člen 39 |
— |
Člen 40 |
|
Člen 41 |
— |
Člen 42 |
— |
Člen 43 |
— |
Člen 44 |
— |
Člen 45 |
— |
Člen 46 |
— |
Člen 47 |
Člen 8(10) |
Člen 48 |
Člen 13 |
Člen 49 |
Člen 2(2), zadnji pododstavek |
Člen 49(7) |
Člen 15 |
Člen 50(1) do (6) |
Priloga I, točka 5.10 |
Člen 50(7) |
Člen 3 |
Člen 51 |
— |
Člen 52 |
— |
Člen 53 |
|
Člen 54 |
— |
Člen 55 |
— |
Člen 56 |
— |
Člen 57 |
— |
Člen 58 |
Člen 8(6) |
Člen 59(1)(a), (b) in (c) |
— |
Člen 59(1)(d) in (e) |
|
Člen 59(2) |
Člen 6(1) |
Člen 59(3) |
Člen 6(2) |
Člen 59(4) |
Člen 6(3) |
Člen 59(5) |
— |
Člen 59(6) |
Člen 6(4) |
Člen 59(7) |
Člen 6(5) |
Člen 59(8) |
Člen 6(6) |
Člen 59(9) |
Člen 8(1) |
Člen 59(10) |
Člen 6(7) |
— |
Člen 6(8) |
— |
Člen 6(9) in (10) |
Člen 59(11) in (12) |
Člen 6(11) |
Člen 59(13) in (14) |
Člen 6(12) |
Člen 59(15) |
Člen 8(2) |
Člen 59(15) |
— |
Člen 60(1) |
Člen 7(1) |
Člen 60(2) |
Člen 7(2) |
Člen 60(3) |
Člen 7(3) |
— |
Člen 7(4) |
— |
— |
Člen 61(1) |
— |
Člen 61(2) |
Člen 18(1) |
Člen 61(3) |
Člen 18(2) |
— |
Člen 18(3) |
Člen 61(4) |
Člen 18(4) |
— |
Člen 18(4a) |
Člen 61(5) |
Člen 18(5) |
Člen 61(5) in (6) |
Člen 19 |
— |
Člen 21 |
Člen 62 |
Člen 17 |
Člen 63 |
— |
Člen 64 |
Člen 20 |
Člen 65 |
Člen 22 |
Člen 66 |
Člen 23 |
Člen 67 |
Člen 24 |
— |
— |
Člen 68 |
— |
Člen 69 |
Člen 25 |
Člen 70 |
Člen 26 |
Člen 71 |
( 1 ) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
( 2 ) Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).
( 3 ) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
( 4 ) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
( 5 ) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
( 6 ) Sklep Komisije z dne 15. novembra 2012 o ustanovitvi usklajevalne skupine za električno energijo (UL C 353, 17.11.2012, str. 2).
( 7 ) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).
( 8 ) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
( 9 ) Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL L 27, 30.1.1997, str. 20).