Konsolidirano BESEDILO: 32015R2365 — SL

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

▼B

UREDBA (EU) 2015/2365 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2015

o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila, ki se nanašajo na preglednost poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)

nasprotno stranko v poslu financiranja z vrednostnimi papirji, ki ima sedež:

(i)

v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(ii)

v tretji državi, če se posel financiranja z vrednostnimi papirji sklene v sklopu poslovanja podružnice te nasprotne stranke v Uniji;

(b)

družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in investicijske družbe KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(c)

upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki so pridobili dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(d)

nasprotno stranko, ki sodeluje pri ponovni uporabi in ima sedež:

(i)

v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(ii)

v tretji državi, kadar:

—

se ponovna uporaba izvede v sklopu poslovanja podružnice te nasprotne stranke v Uniji ali

—

ponovna uporaba zadeva finančne instrumente, ki jih je na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem zagotovila nasprotna stranka s sedežem v Uniji ali podružnica v Uniji nasprotne stranke s sedežem v tretji državi.

Člena 4 in 15 se ne uporabljata za:

(a)

članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, in druge javne organe Unije, katerih naloga je upravljanje javnega dolga ali posredovanje pri upravljanju javnega dolga;

(b)

Banko za mednarodne poravnave;

▼M1

(c)

centralno banko in druge organe, ki opravljajo podobne funkcije, ter druge javne organe, katerih naloga je upravljanje javnega dolga ali posredovanje pri tem upravljanju v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

▼B

Člen 4 se ne uporablja za posle, pri katerih je nasprotna stranka članica ESCB.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spremembo seznama iz odstavka 2 tega člena.

V ta namen in še pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z oceno mednarodne obravnave centralnih bank in javnih organov, katerih naloga je upravljanje javnega dolga ali posredovanje pri tem upravljanju.

Navedeno poročilo vsebuje primerjalno analizo obravnave centralnih bank in teh organov v pravnem okviru večjega števila tretjih držav. Če se v poročilu – zlasti pri primerjalni analizi in morebitnih učinkih – ugotovi, da je za te centralne banke in organe tretjih držav potrebno izvzetje od monetarnih obveznosti iz člena 15, Komisija sprejme delegirani akt, s katerim jih doda na seznam iz odstavka 2 tega člena.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o poslih financiranja z vrednostnimi papirji;

„nasprotna stranka“ pomeni finančno nasprotno stranko ali nefinančno nasprotno stranko;

„finančna nasprotna stranka“ pomeni:

(a)

investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(b)

kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) ali z Uredbo (EU) št. 1024/2013;

(c)

zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(d)

KNPVP in, kjer je ustrezno, njegovo družbo za upravljanje, ki sta pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(e)

AIS, ki jih upravljajo UAIS in ki so pridobili dovoljenje ali so registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(f)

institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je pridobila dovoljenje ali je registrirana v skladu z Direktivo 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(g)

centralno nasprotno stranko, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012;

(h)

centralno depotno družbo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

(i)

subjekt iz tretje države, ki bi moral pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajnimi akti iz točk (a) do (h), če bi imel sedež v Uniji;

„nefinančna nasprotna stranka“ pomeni podjetje, ki ima sedež v Uniji ali v tretji državi in ni subjekt iz točke 3;

„ima sedež“ pomeni:

(a)

ima svoj sedež, kadar je nasprotna stranka fizična oseba;

(b)

ima svoj statutarni sedež, kadar je nasprotna stranka pravna oseba;

(c)

ima svoj sedež, kadar nasprotna stranka v skladu z nacionalnim pravom nima statutarnega sedeža;

„podružnica“ pomeni poslovno enoto, razen sedeža, ki je del nasprotne stranke in nima pravne osebnosti;

„posoja vrednostnih papirjev ali blaga“ ali „izposoja vrednostnih papirjev ali blaga“ pomeni posel, pri katerem nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali blago in če se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje ali enakovredno blago na dogovorjen dan v prihodnosti ali na zahtevo prenosnika, pri čemer gre s strani nasprotne stranke, ki prenaša vrednostne papirje ali blago, za posojo vrednostnih papirjev ali blaga, in s strani nasprotne stranke, na katero se ti prenesejo, za izposojo vrednostnih papirjev ali blaga;

„posel nakupa in ponovne prodaje“ ali „posel prodaje in ponovnega nakupa“ pomeni posel, pri katerem nasprotna stranka kupi oziroma proda vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice v zvezi s pravico do vrednostnih papirjev ali blaga in se pri tem strinja, da bo prodala oziroma ponovno kupila enakovredne vrednostne papirje, enakovredno blago ali takšne enakovredne zajamčene pravice po določeni ceni na določen dan v prihodnosti, pri čemer je ta posel za nasprotno stranko, ki kupuje vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice, posel nakupa in ponovne prodaje oziroma posel prodaje in ponovnega nakupa za nasprotno stranko, ki vrednostne papirje ali blago ali zajamčene pravice prodaja, tega posla nakupa in ponovne prodaje oziroma posla prodaje in ponovnega nakupa pa ne ureja pogodba o začasni prodaji ali pogodba o začasnem odkupu v smislu točke 9;

„repo posel“ pomeni posel, ki ga ureja dogovor, s katerim nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, blago ali zajamčene pravice v zvezi s pravico do vrednostnih papirjev ali blaga, če to jamstvo izda priznana borza s pravicami do teh vrednostnih papirjev ali blaga in če pogodba ne dopušča nasprotni stranki, da bi prenesla ali zastavila določen vrednostni papir ali določeno blago več kot eni nasprotni stranki hkrati, glede na zavezo, da jih začasno odkupi, ali v zvezi z enakovrednimi nadomestnimi vrednostnimi papirji ali enakovrednim blagom po določeni ceni na določen dan v prihodnosti ali na dan, ki ga bo določil prenosnik, pri čemer gre v primeru nasprotne stranke, ki prodaja vrednostne papirje ali blago, za pogodbo o začasni prodaji, v primeru nasprotne stranke, ki vrednostne papirje kupuje, pa za pogodbo o začasnem odkupu;

10.

„posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja“ pomeni posel, s katerim nasprotna stranka odobri kredit v povezavi z nakupom, prodajo, prenosom ali trgovanjem z vrednostnimi papirji, ne vključujejo pa drugih posojil, ki so zavarovana s premoženjem v obliki vrednostnih papirjev.

11.

„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni:

(a)

repo posel;

(b)

posojo vrednostnih papirjev ali blaga in izposojo vrednostnih papirjev ali blaga;

(c)

posel nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa;

(d)

posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;

12.

„ponovna uporaba“ pomeni, uporabo finančnih instrumentov, prejetih na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem, s strani nasprotne stranke prejemnice v lastnem imenu in za lasten račun ali za račun druge nasprotne stranke, vključno s fizičnimi osebami; takšna uporaba vključuje prenos lastniške pravice ali uveljavljanje pravice uporabe v skladu s členom 5 Direktive 2002/47/ES, ne pa tudi unovčenja finančnega instrumenta v primeru, da nasprotna stranka ponudnica postane neplačnik;

13.

„dogovor o prenosu lastniške pravice na zavarovanju“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kot je opredeljen v točki (b) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES, ki je sklenjen med nasprotnimi strankami zaradi zavarovanja obveznosti;

14.

„dogovor o zavarovanju z vrednostnimi papirji“ pomeni dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Direktive 2002/47/ES, ki je sklenjen med nasprotnimi strankami zaradi zavarovanja obveznosti;

15.

„dogovor o zavarovanju s premoženjem“ pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na zavarovanju in dogovor o zavarovanju z vrednostnimi papirji;

16.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

17.

„blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 ( 6 );

18.

„zamenjava celotnega donosa“ pomeni pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, kot je opredeljena v točki 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 in s katero ena od nasprotnih strank prenese celoten donos referenčne obveznosti na drugo nasprotno stranko, vključno s prihodki od obresti in pristojbin, z dobički ali izgubami, ki izhajajo iz cenovnih gibanj, in s kreditnimi izgubami.

POGLAVJE II

PREGLEDNOST POSLOV FINANCIRANJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI

Člen 4

Obveznost poročanja in zaščita v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji

Nasprotne stranke v poslih financiranja z vrednostnimi papirji poročajo o podrobnostih vseh poslov, ki so jih sklenile, ter o njihovih spremembah ali prekinitvi repozitoriju sklenjenih poslov, ki je registriran v skladu s členom 5 ali priznan v skladu s členom 19. O teh podrobnostih se poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali prekinitvi posla.

Obveznost poročanja iz prvega pododstavka velja za posle financiranja z vrednostnimi papirji, ki:

(a)

so bili sklenjeni pred ustreznim datumom začetka uporabe iz točke (a) člena 33(2) in na zadevni datum ostajajo neporavnani, če:

(i)

je preostala zapadlost teh poslov financiranja z vrednostnimi papirji na ta datum več kot 180 dni ali

(ii)

ti posli financiranja z vrednostnimi papirji nimajo določenega datuma zapadlosti in ostanejo neporavnani 180 dni po tem datumu;

(b)

se sklenejo na ustrezen datum začetka uporabe iz točke (a) člena 33(2) ali po tem datumu.

O poslih financiranja z vrednostnimi papirji iz drugega pododstavka se poroča v roku 190 dni po ustreznem datumu iz točke (a) člena 33(2).

Nasprotna stranka, za katero velja obveznost poročanja, lahko poročanje o podrobnostih poslov financiranja z vrednostnimi papirji poveri komu drugemu.

Kadar finančna nasprotna stranka sklene posel financiranja z vrednostnimi papirji z nefinančno nasprotno stranko, ki na dan svoje bilance stanja ne presega omejitev vsaj dveh od treh meril, določenih v členu 3(3) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), je finančna nasprotna stranka odgovorna za poročanje v imenu obeh nasprotnih strank.

Kadar je v poslu financiranja z vrednostnimi papirji nasprotna stranka KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, je za poročanje v imenu tega KNPVP odgovorna družba za upravljanje.

Kadar je v poslu financiranja z vrednostnimi papirji nasprotna stranka AIS, je za poročanje v imenu tega AIS odgovoren UAIS.

Nasprotne stranke hranijo evidence o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki so jih sklenile, spremenile ali prekinile, najmanj pet let po prekinitvi teh poslov.

Kadar repozitorij sklenjenih poslov za evidentiranje podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji ni na voljo, nasprotne stranke zagotovijo, da se ti podrobni podatki poročajo Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge) (ESMA).

V takih primerih ESMA zagotovi, da imajo vsi zadevni subjekti iz člena 12(2) dostop do vseh podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojih odgovornosti in nalog.

V zvezi z informacijami, prejetimi v skladu s tem členom, repozitoriji sklenjenih poslov in ESMA spoštujejo ustrezne določbe glede zaupnosti, celovitosti in varstva informacij ter izpolnjujejo obveznosti, določene zlasti v členu 80 Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja v členu 80 Uredbe (EU) št. 648/2012 na njen člen 9 in „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ razumejo kot sklicevanja na ta člen oziroma na „posle financiranja z vrednostnimi papirji“.

Za nasprotno stranko, ki poroča repozitoriju sklenjenih poslov ali ESMA o podrobnostih poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ali za subjekt, ki o tem poroča v imenu nasprotne stranke, se šteje, da ne krši nobene omejitve o razkritju informacij, določene s pogodbo, zakonom ali drugim predpisom.

Poročevalec ali njegovi direktorji ali zaposleni ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.

Za zagotovitev enotne uporabe tega člena in skladnost s poročanjem na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 in mednarodno dogovorjenimi standardi, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi s poročili iz odstavkov 1 in 5 tega člena za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji, in vključujejo vsaj:

(a)

stranke v poslu financiranja z vrednostnimi papirji in, če se ta razlikuje tudi upravičenca do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posla;

(b)

znesek glavnice; valuto; sredstva, ki se uporabljajo za zavarovanje s premoženjem, in njihovo vrsto, kakovost in vrednost; način zagotavljanja zavarovanja s premoženjem; informacijo o tem, ali je zavarovanje s premoženjem na voljo za ponovno uporabo; v primerih, ko je zavarovanje s premoženjem mogoče razlikovati od drugih sredstev – informacijo o tem, ali je bilo ponovno uporabljeno; kakršne koli nadomestitve zavarovanja s premoženjem; obrestno mero refinanciranja, pristojbino za posojanje ali obrestno mero kredita za povečanje trgovalnega portfelja; kakršen koli odbitek; datum valute posla; datum zapadlosti; datum prve možne izvršitve posla in segment trga;

(c)

glede na posel financiranja z vrednostnimi papirji tudi podrobnosti o naslednjem:

(i)

ponovnem vlaganju zavarovanja z denarnimi sredstvi;

(ii)

vrednostnih papirjih ali blagu, ki se posojajo ali izposojajo.

Pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov ESMA upošteva tehnične posebnosti paketov sredstev in zagotavljati možnost sporočanja podatkov o zavarovanju s premoženjem na ravni pozicij, kadar je to ustrezno.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 tega člena in, kolikor je to izvedljivo, skladnosti s poročanjem na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 ter poenotenja oblik poročil med repozitoriji sklenjenih poslov, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih sta določena oblika in pogostost poročil iz odstavkov 1 in 5 tega člena za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

Oblika vključuje zlasti:

(a)

globalne identifikatorje pravnih subjektov (LEI) ali predhodnike teh identifikatorjev, dokler se sistem globalnih identifikatorjev pravnih subjektov ne začne v celoti izvajati;

(b)

mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN) in

(c)

edinstvene identifikatorje sklenjenega posla.

Pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov ESMA upošteva mednarodne spremembe in standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE III

REGISTRACIJA IN NADZOR REPOZITORIJA SKLENJENIH POSLOV

Člen 5

Registracija repozitorija sklenjenih poslov

Repozitorij sklenjenih poslov se registrira pri ESMA za namene člena 4 pod pogoji in v skladu s postopkom iz tega člena.

Da se repozitorij sklenjenih poslov lahko registrira na podlagi tega člena, mora biti pravna oseba s sedežem v Uniji, uporabljati postopke za preverjanje celovitosti in pravilnosti podatkov, ki jih prejme v skladu s členom 4(1), in izpolnjevati zahteve iz členov 78, 79 in 80 Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja na člen 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 v členih 78 in 80 navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na člen 4 te uredbe.

Registracija repozitorija sklenjenih poslov velja za celotno ozemlje Unije.

Registrirani repozitorij sklenjenih poslov ves čas izpolnjuje pogoje za registracijo. Repozitorij sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja ESMA uradno obvesti o vseh pomembnih spremembah glede pogojev za registracijo.

Repozitorij sklenjenih poslov ESMA predloži eno od naslednjega:

(a)

vlogo za registracijo;

(b)

vlogo za razširitev obsega registracije za namene člena 4 te uredbe, če gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012.

ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.

Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o vsem naslednjem:

(a)

postopkih iz odstavka 2 tega člena, ki jih morajo uporabljati repozitoriji sklenjenih poslov, da preverijo celovitost in pravilnost podatkov, ki jih prejmejo v skladu s členom 4(1);

(b)

vlogi za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(c)

poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5, da se izogne podvajanju zahtev.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko obeh:

(a)

vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(b)

vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko, da se prepreči podvajanje postopkov.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Uradno obveščanje in posvetovanje s pristojnimi organi pred registracijo ali pred razširitvijo obsega registracije

Kadar je repozitorij sklenjenih poslov, ki zaprosi za registracijo ali za razširitev obsega registracije, subjekt, ki mu dovoljenje izda ali ga registrira pristojni organ v državi članici, kjer ima sedež, ESMA pred registracijo repozitorija sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ta pristojni organ in se z njim posvetuje.

ESMA in zadevni pristojni organ izmenjata vse informacije, ki so potrebne za registracijo ali za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov ter za nadzorovanje subjekta z vidika izpolnjevanja pogojev za registracijo ali izdajo dovoljenja v državi članici, kjer ima sedež.

Člen 7

Preučitev vloge

ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 5(6) preuči vlogo za registracijo ali za razširitev obsega registracije na podlagi skladnosti repozitorija sklenjenih poslov s tem poglavjem in sprejme izčrpno obrazložen sklep, s katerim odobri ali zavrne registracijo ali razširitev obsega registracije.

Sklep, ki ga ESMA izda v skladu z odstavkom 1, začne veljati peti delovni dan po njegovem sprejetju.

Člen 8

Uradno obvestilo o odločitvi ESMA v zvezi z registracijo ali razširitvijo obsega registracije

Kadar ESMA sprejme sklep, kot je navedeno v členu 7(1), ali razveljavi registracijo, kot je navedeno v členu 10(1), o tem v petih delovnih dneh uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov z izčrpno obrazložitvijo sklepa.

ESMA o svojem sklepu brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ iz člena 6(1).

ESMA vse sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, sporoči Komisiji.

ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju sklepa iz odstavka 1.

Člen 9

Pooblastila ESMA

Pooblastila, ki so na ESMA prenesena v skladu s členi 61 do 68 ter členoma 73 in 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, v povezavi s prilogama I in II k navedeni uredbi, se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo. Sklicevanja na člen 81(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012 v Prilogi I k navedeni uredbi se razumejo kot sklicevanja na člen 12(1) oziroma (2) te uredbe.

Pooblastila, ki so v skladu s členi 61, 62 in 63 Uredbe (EU) št. 648/2012 prenesena na ESMA ali na njene uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 10

Razveljavitev registracije

Brez poseganja v člen 73 Uredbe (EU) št. 648/2012 ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov, kadar:

(a)

se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)

je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)

repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran.

ESMA o sklepu o razveljavitvi registracije repozitorija sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ustrezni pristojni organ iz člena 6(1).

Če pristojni organ države članice, v kateri repozitorij sklenjenih poslov izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov izpolnjeni. Kadar se ESMA odloči, da ne bo razveljavila registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, mora svojo odločitev v celoti utemeljiti.

Pristojni organ iz odstavka 3 tega člena je organ, imenovan na podlagi točk (a) in (b) člena 16(1) te uredbe.

Člen 11

Pristojbine za nadzor

ESMA repozitorijem sklenjenih poslov zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena. Te pristojbine so sorazmerne s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi zaradi prenosa nalog v skladu s členom 9(1) te uredbe. V delu, v katerem se člen 9(1) te uredbe nanaša na člen 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, se sklicevanja na člen 72(3) navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na odstavek 2 tega člena.

Kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012, se pristojbine iz prvega pododstavka tega odstavka prilagodijo le tako, da odražajo dodatne potrebne stroške v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov na podlagi te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranega akta v skladu s členom 30, da se natančneje opredelijo vrsta pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihova višina in način njihovega plačila.

Člen 12

Preglednost in razpoložljivost podatkov v repozitoriju sklenjenih poslov

Repozitorij sklenjenih poslov redno in na lahko dostopen način objavi skupne pozicije za posamezne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki so mu bili sporočeni.

Repozitorij sklenjenih poslov zbira in hrani podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zagotovi, da imajo naslednji subjekti neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti, s čimer se jim omogoči izpolnjevanje njihovih zadevnih odgovornosti in nalog:

(a)

ESMA;

(b)

Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA);

(c)

Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA);

(d)

ESRB;

(e)

pristojni organ, ki nadzira mesta trgovanja transakcij, o katerih se je poročalo;

(f)

zadevne članice ESCB, vključno z Evropsko centralno banko (ECB) pri opravljanju svojih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(g)

ustrezni organi tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 19(1);

(h)

nadzorni organi, določeni v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );

(i)

zadevni organi Unije za vrednostne papirje in trge, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo posle, trge, udeležence in sredstva, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(j)

Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );

(k)

organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 );

(l)

enotni odbor za reševanje, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 );

(m)

organi iz člena 16(1);

▼M2

(n)

organi za reševanje, določeni v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

▼B

Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA, v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju potreb subjektov iz odstavka 2, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

pogostost in podrobnosti v zvezi s skupnimi pozicijami iz odstavka 1 ter podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji iz odstavka 2;

(b)

potrebne operativne standarde, da omogočijo pravočasno, strukturirano in celovito:

(i)

zbiranje podatkov repozitorijem sklenjenih poslov;

(ii)

združevanje in primerjanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(c)

podrobnosti o podatkih, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 2, ob upoštevanju njihovih nalog in njihovih posebnih potreb;

(d)

pogoje, pod katerimi lahko subjekti iz odstavka 2 neposredno in takoj dostopajo do podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov.

Ti osnutki regulativnih tehničnih standardov zagotovijo, da iz podatkov, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati strank v posameznem poslu financiranja z vrednostnimi papirji.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE IV

PREGLEDNOST ZA VLAGATELJE

Člen 13

Preglednost kolektivnih naložbenih podjemov v periodičnih poročilih

Družbe za upravljanje KNPVP, investicijske družbe KNPVP in UAIS obveščajo vlagatelje o uporabi poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa na naslednji način:

(a)

družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe KNPVP v polletnih in letnih poročilih iz člena 68 Direktive 2009/65/ES;

(b)

UAIS v letnem poročilu iz člena 22 Direktive 2011/61/EU.

Informacije o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa vključujejo podatke iz oddelka A Priloge.

Za zagotovitev enotnosti pri razkrivanju podatkov ter upoštevanja posebnosti različnih vrst poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa lahko ESMA ob upoštevanju zahtev iz direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU ter napredka v tržnih praksah pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi vsebino oddelka A Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 14

Preglednost kolektivnih naložbenih podjemov v predpogodbenih dokumentih

V prospektu KNPVP iz člena 69 Direktive 2009/65/ES in razkritjih UAIS vlagateljem iz člena 23(1) in (3) Direktive 2011/61/EU je navedeno, za uporabo katerih poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjave celotnega donosa so družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe KNPVP oziroma UAIS pridobile dovoljenje, vanje pa je vključena tudi jasna izjava, da se te transakcije in instrumenti uporabljajo.

Prospekt in razkritje vlagateljem iz odstavka 1 vključujeta podatke iz oddelka B Priloge.

Zaradi upoštevanja napredka v tržnih praksah ali da se zagotovi enotnost pri razkrivanju podatkov lahko ESMA ob upoštevanju zahtev iz direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, kjer podrobneje določi vsebino oddelka B Priloge.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka upošteva potrebo po zagotovitvi zadostnega obdobja pred začetkom njihove uporabe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE V

PREGLEDNOST PONOVNE UPORABE

Člen 15

Ponovna uporaba finančnih instrumentov, prejetih na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem

Nasprotne stranke imajo pravico do ponovne uporabe finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, le, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

nasprotna stranka prejemnica je nasprotno stranko ponudnico ustrezno pisno obvestila o tveganjih in posledicah, ki so lahko povezani z enim od naslednjega:

(i)

podajo soglasja za pravico do uporabe zavarovanja iz dogovora o zavarovanju z vrednostnimi papirji v skladu s členom 5 Direktive 2002/47/ES;

(ii)

sklenitvijo dogovora o prenosu lastniške pravice na zavarovanju;

(b)

nasprotna stranka ponudnica je predhodno podala izrecno soglasje, kar pisno ali na zakonsko enakovreden način dokazuje podpis dogovora o zavarovanju z vrednostnimi papirji s strani nasprotne stranke ponudnice, katerega pogoji zagotavljajo pravico do uporabe v skladu s členom 5 Direktive 2002/47/ES, ali pa se je izrecno strinjala, da bo zagotovila zavarovanje s premoženjem z dogovorom o prenosu lastniške pravice na zavarovanju.

V zvezi s točko (a) prvega pododstavka se nasprotno stranko ponudnico pisno obvesti vsaj o tveganjih in posledicah, do katerih lahko pride v primeru, da nasprotna stranka prejemnica postane neplačnik.

Nasprotne stranke uveljavljajo pravico do ponovne uporabe le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ponovna uporaba se opravi v skladu s pogoji, določenimi v dogovoru o zavarovanju s premoženjem iz točke (b) odstavka 1;

(b)

finančni instrumenti, prejeti na podlagi dogovora o zavarovanju s premoženjem, se prenesejo z računa nasprotne stranke ponudnice.

Z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka se v primeru, kadar ima nasprotna stranka dogovora o zavarovanju s premoženjem sedež v tretji državi in se račun nasprotne stranke, ki zagotavlja zavarovanje s premoženjem, vodi v tretji državi in zanj velja pravo te države, ponovna uporaba dokazuje bodisi na podlagi prenosa z računa nasprotne stranke ponudnice bodisi na drug ustrezen način.

Ta člen ne posega v strožje sektorsko pravo, zlasti ne v direktivi 2009/65/ES in 2014/65/EU, ter v nacionalno pravo, ki naj bi zagotavljalo višjo stopnjo zaščite za nasprotne stranke ponudnice.

Ta člen ne vpliva na nacionalno pravo, kar zadeva veljavnost ali učinek posla.

POGLAVJE VI

NADZOR IN PRISTOJNI ORGANI

Člen 16

Imenovanje in pooblastila pristojnih organov

Za namene te uredbe so pristojni organi naslednji:

(a)

za finančne nasprotne stranke, pristojni organi ali nacionalni pristojni organi v smislu uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 1024/2013 in (EU) št. 909/2014 ter direktiv 2003/41/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU in 2014/65/EU, in nadzorni organi v smislu Direktive 2009/138/ES;

(b)

za nefinančne nasprotne stranke, pristojni organi, imenovani v skladu s členom 10(5) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(c)

za namene členov 13 in 14 te uredbe, kar zadeva družbe za upravljanje KNPVP in investicijske družbe KNPVP, pristojni organi, imenovani v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;

(d)

za namene členov 13 in 14 te uredbe, kar zadeva UAIS, pristojni organi, imenovani v skladu s členom 44 Direktive 2011/61/EU.

Pristojni organi izvajajo pooblastila, ki so nanje prenesena z določbami iz odstavka 1, in nadzorujejo spoštovanje obveznosti iz te uredbe.

Pristojni organi iz točk (c) in (d) odstavka 1 tega člena spremljajo družbe za upravljanje KNPVP, investicijske družbe KNPVP in AIS, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, z namenom preverjanja, da ti ne uporabljajo poslov financiranja z vrednostnimi papirji ali zamenjave celotnega donosa, razen če upoštevajo člena 13 in 14.

Člen 17

Sodelovanje med pristojnimi organi

Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjavajo informacije za namene opravljanja svojih dolžnosti v skladu s to uredbo, zlasti za odkrivanje in odpravo kršitev te uredbe.

Pristojni organ lahko zavrne zahtevo za sodelovanje in izmenjavo informacij v skladu z odstavkom 1 samo v eni od naslednjih izjemnih okoliščin:

(a)

kadar so bili pred organi države članice pristojnega organa, ki je prejel zahtevo, že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam; ali

(b)

kadar je bila takim osebam za ista dejanja že vročena pravnomočna sodba v državi članici pristojnega organa, ki je prejel zahtevo.

V primeru takšne zavrnitve pristojni organ ustrezno uradno obvesti organ, ki je vložil zahtevo, in ESMA, pri čemer navede čim podrobnejše informacije.

Subjekti iz člena 12(2) in zadevne članice ESCB tesno sodelujejo pod pogoji iz tega odstavka.

Takšno tesno sodelovanje je zaupno in pogojeno z upravičeno zahtevo, ki jo podajo ustrezni pristojni organi, ter poteka samo zato, da se tem organom omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti;

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se lahko članice ESCB odločijo, da zavrnejo posredovanje informacij, kadar so posli, v katerih so udeležene, del opravljanja njihovih nalog v vlogi monetarnih organov.

Zadevna članica ESCB v primeru zavrnitve iz tretjega pododstavka o tej zavrnitvi skupaj z ustrezno zadevno utemeljitvijo uradno obvesti organ, ki je vložil zahtevo.

Člen 18

Poklicna skrivnost

Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo na podlagi te uredbe, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 2 in 3.

Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za subjekte iz člena 12(2) in pristojne organe iz člena 16, velja pa tudi za ESMA, EBA in EIOPA ter za revizorje in strokovnjake, ki delujejo po navodilih pristojnih organov ali ESMA, EBA in EIOPA. Brez poseganja v zadeve, za katere se uporablja nacionalno kazensko ali davčno pravo ali ta uredba, se nobena zaupna informacija, ki jo te osebe prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne sme razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posamezne nasprotne stranke, repozitorija sklenjenih poslov ali katere koli druge osebe ni mogoče prepoznati.

Brez poseganja v nacionalno kazensko ali davčno pravo lahko pristojni organi, ESMA, EBA, EIOPA ter drugi organi ali fizične ali pravne osebe, ki niso pristojni organi, ob prejemu zaupnih informacij v skladu s to uredbo te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in izvajanju svojih funkcij, in sicer če gre za pristojne organe, v okviru področja uporabe te uredbe, če pa gre za druge organe ali fizične ali pravne osebe, za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane, in/ali v okviru upravnega ali sodnega postopka, ki se izrecno nanaša na izvajanje teh funkcij. Organ, ki prejme te informacije, jih lahko uporabi v druge nekomercialne namene, če ESMA, EBA, EIOPA, pristojni organ ali drug organ, subjekt ali oseba, ki te informacije sporoči, s tem soglaša.

Odstavka 2 in 3 ne preprečujeta ESMA, EBA, EIOPA, pristojnim organom ali zadevnim centralnim bankam, da bi izmenjali ali posredovali zaupne informacije v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali subjekta ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila.

Odstavka 2 in 3 pristojnim organom ne preprečujeta, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

POGLAVJE VII

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 19

Enakovrednost in priznanje repozitorijev sklenjenih poslov

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da morata pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavljati, da:

(a)

repozitoriji sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe;

(b)

sta v tej tretji državi vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje njihovih obveznosti;

(c)

obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami –, ter da so ta jamstva najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi, in

(d)

za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 12(2) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.

V izvedbenem aktu iz prvega pododstavka so opredeljeni tudi zadevni organi tretjih držav, ki imajo pravico dostopa do podatkov o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Kadar za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, v notranjem pravu tretje države ne velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 12(2) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov, Komisija Svetu predloži priporočila za pogajanja o mednarodnih sporazumih s temi tretjimi državami glede medsebojnega dostopa do informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi, in glede izmenjave teh informacij, da bi tako zagotovili, da imajo vsi subjekti iz člena 12(2) neposreden in takojšen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

Repozitorij sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi lahko svoje storitve in dejavnosti za subjekte s sedežem v Uniji za namene člena 4 izvaja samo, če ga prizna ESMA v skladu z zahtevami iz odstavka 4 tega člena.

Repozitorij sklenjenih poslov iz odstavka 3 predloži ESMA eno od naslednjega:

(a)

vlogo za priznanje;

(b)

vlogo za razširitev obsega registracije za namene člena 4 te uredbe, če gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že priznan v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

Vlogi iz odstavka 4 se priložijo vse potrebne informacije, med katerimi so vsaj informacije, potrebne za to, da se preveri, ali ima repozitorij sklenjenih poslov dovoljenje in ali je predmet učinkovitega nadzora v tretji državi, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

Komisija je z izvedbenim aktom v skladu z odstavkom 1 ugotovila, da ima tretja država enakovreden in izvršljiv regulativni in nadzorni okvir;

(b)

zadevni organi tretje države so z ESMA sklenili dogovore o sodelovanju, v katerih je opredeljeno vsaj naslednje:

(i)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in katerim koli drugim organom Unije, ki izvršuje odgovornosti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 9(1), na eni strani ter ustreznimi pristojnimi organi zadevne tretje države na drugi strani in

(ii)

postopki v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti.

ESMA uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 za posredovanje osebnih podatkov tretji državi.

ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če ESMA ugotovi, da vloga ni popolna, določi rok, do katerega mora zadevni repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

ESMA v 180 dneh po predložitvi popolne vloge pisno obvesti zadevni repozitorij sklenjenih poslov, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, pri čemer to izčrpno obrazloži.

ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, priznanih v skladu s tem členom.

Člen 20

Posreden dostop do podatkov med organi

ESMA lahko z zadevnimi organi tretjih držav, ki morajo izpolniti svoje odgovornosti in naloge, sklene dogovore o sodelovanju glede medsebojne izmenjave informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih dajo ESMA na voljo repozitoriji sklenjenih poslov Unije v skladu s členom 12(2), in podatkov o poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih zbirajo in hranijo organi tretjih držav, če so vzpostavljena jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami.

Člen 21

Enakovrednost poročanja

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da za pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države velja naslednje:

(a)

so enakovredne zahtevam, določenim v členu 4;

(b)

zagotavljajo varovanje poklicne skrivnosti, ki je enakovredno varstvu iz te uredbe;

(c)

se učinkovito uporabljajo ter izvršujejo enakopravno in brez izkrivljanja, tako da zagotavljajo učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi, in

(d)

zagotavljajo, da imajo subjekti iz člena 12(2) bodisi neposreden dostop do podrobnosti o podatkih o poslih financiranja z vrednostnimi papirji v skladu s členom 19(1) bodisi posreden dostop do podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji v skladu s členom 20.

Kadar Komisija sprejme izvedbeni akt o enakovrednosti v zvezi s tretjo državo iz odstavka 1 tega člena se predpostavlja, da se za nasprotne stranke, ki sklenejo posel, ki je predmet te uredbe, šteje, da so izpolnile zahteve iz člena 4, če ima najmanj ena od nasprotnih strank sedež v tej tretji državi ter nasprotne stranke izpolnjujejo zadevne obveznosti te tretje države v zvezi s tem poslom.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

Komisija ob pomoči ESMA spremlja, ali tretje države, za katere je bil sprejet izvedbeni akt o enakovrednosti, učinkovito izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz člena 4, ter o tem redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar poročilo razkrije, da organi tretje države nezadostno ali nedosledno uporabljajo enakovredne zahteve, Komisija v 30 koledarskih dneh po predložitvi poročila razmisli o morebitni razveljavitvi priznanja enakovrednosti zadevnega pravnega okvira tretje države.

POGLAVJE VIII

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UPRAVNI UKREPI

Člen 22

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi

Brez poseganja v člen 28 in pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalnim pravom določijo, da imajo pristojni organi pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov vsaj za kršitve členov 4 in 15.

Kadar se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice pooblastijo pristojne organe za uporabo sankcij, da v primeru kršitve uporabijo pod pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, za člane upravljalnega organa in druge posameznike, ki so po nacionalnem pravu odgovorni za kršitev.

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi, naloženi za namen odstavka 1, so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Kadar se države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena odločijo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz navedenega odstavka, zagotovijo, da so na voljo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, sproženimi ob morebitnih kršitvah členov 4 in 15, ter da lahko te informacije zagotavljajo tudi drugim pristojnim organom in ESMA, zato da za namene te uredbe izpolnijo svojo obveznost medsebojnega sodelovanja in po potrebi obveznost sodelovanja z ESMA.

Pristojni organi lahko pri izvajanju svojih pooblastil za nalaganje sankcij sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic in zadevnimi organi tretjih držav.

Pristojni organi lahko s pristojnimi organi drugih držav članic sodelujejo tudi za lažjo izterjavo denarnih kazni.

Države članice v skladu z nacionalnim pravom na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge upravne ukrepe:

(a)

odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)

javno izjavo, v kateri sta navedeni odgovorna oseba in narava kršitve v skladu s členom 26;

(c)

odvzem ali mirovanje dovoljenja;

(d)

začasno prepoved izvajanja funkcije upravljanja za vsako osebo, ki ima vodstvene odgovornosti, ali vsako fizično osebo, ki se šteje za odgovorno za takšno kršitev;

(e)

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju lahko zadevni organ določi, čeprav njihova višina presega zneske iz točk (f) in (g);

(f)

v primeru fizične osebe najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na dan 12. januar 2016;

(g)

v primeru pravnih oseb najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj:

(i)

5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na dan 12. januar 2016, ali do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, za kršitve člena 4;

(ii)

15 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na dan 12. januar 2016, ali do 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, za kršitve člena 15.

Kadar je za namene točk (g)(i) in (ii) prvega pododstavka pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripravljati konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet skupni letni promet oziroma ustrezna vrsta prihodka v skladu z relevantnim računovodskim okvirom glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

Države članice lahko določijo, da imajo pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka ter da države članice lahko predpišejo širši obseg sankcij in višje ravni sankcij, kot so določene v tem odstavku.

Kršitev člena 4 ne vpliva na veljavnost pogojev posla financiranja z vrednostnimi papirji ali na možnost pogodbenih strank za uveljavitev pogojev posla financiranja z vrednostnimi papirji. Zaradi kršitve člena 4 še ne nastane pravica do nadomestila, ki ga mora plačati stranka posla financiranja z vrednostnimi papirji.

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih iz odstavka 1, kadar se pred 13. januarjem 2018 za kršitve iz navedenega odstavka že uporabljajo kazenske sankcije po nacionalnem pravu. Kadar se države članice odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, uradno sporočijo Komisiji in ESMA podrobnosti o ustreznih delih svojega kazenskega prava.

Države članice do 13. julija 2017 Komisiji in ESMA uradno sporočijo pravila v zvezi z odstavki 1, 3 in 4. Komisijo in ESMA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh predpisov.

Člen 23

Določitev upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, vključno z naslednjimi, kadar je to primerno:

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)

finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, z upoštevanjem dejavnikov, kot sta skupni promet v primeru pravne osebe ali letni dohodek v primeru fizične osebe;

(d)

pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani osebe, odgovorne za kršitev, če jih je mogoče opredeliti;

(e)

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi, da se povrne s strani navedene osebe pridobljeni dobiček ali preprečena izguba;

(f)

prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

Pristojni organi lahko pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov poleg dejavnikov iz prvega odstavka upoštevajo še druge dejavnike.

Člen 24

Poročanje o kršitvah

Pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme, ki omogočajo poročanje o dejanskih ali potencialnih kršitvah členov 4 in 15 drugim pristojnim organom.

Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)

posebne postopke za sprejem poročil o kršitvah iz členov 4 ali 15 in njihovo nadaljnjo obravnavo, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b)

ustrezno zaščito zaposlenih na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ki prijavijo kršitve iz členov 4 ali 15 ali so obtoženi kršenja teh členov, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo in drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)

varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev iz členov 4 ali 15, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, vključno z varovanjem zaupnosti identitete teh oseb, v vseh fazah postopka in brez poseganja v razkritje informacij, ki ga zahteva nacionalno pravo v okviru preiskav ali kasnejših sodnih postopkov.

Nasprotne stranke imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, da lahko njihovi zaposleni prijavijo kršitve členov 4 in 15.

Člen 25

Izmenjava informacij z ESMA

Pristojni organi ESMA vsako leto posredujejo informacije v združeni in razčlenjeni obliki o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki jih naložijo v skladu s členom 22. ESMA informacije v združeni obliki objavi v letnem poročilu.

Če so se države članice odločile določiti kazenske sankcije za kršitev določb iz člena 22, njihovi pristojni organi ESMA vsako leto zagotovijo podatke v anonimizirani in združeni obliki v zvezi z vsemi opravljenimi kazenskimi preiskavami in naloženimi kazenskimi sankcijami. ESMA v letnem poročilu objavi podatke o naloženih kazenskih sankcijah.

Kadar pristojni organ javnosti razkrije upravno sankcijo ali drug upravni ukrep ali kazensko sankcijo, hkrati to informacijo sporoči tudi ESMA.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in načinih izmenjave informacij, kot je določeno v odstavkih 1 in 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 13. januarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Objava sklepov

Države članice ob upoštevanju odstavka 4 tega člena zagotovijo, da pristojni organi na svojem spletnem mestu objavijo vse sklepe, s katerimi naložijo upravno sankcijo ali drug upravni ukrep v zvezi s kršitvijo člena 4 ali 15, takoj ko je bila oseba, na katero je naslovljen navedeni sklep, o sklepu obveščena.

Med informacijami, objavljenimi v skladu z odstavkom 1, so vsaj vrsta in narava kršitve ter identiteta osebe, na katero je naslovljen sklep.

Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za sklepe, s katerimi se naložijo ukrepi, ki so preiskovalne narave.

Kadar pristojni organ na podlagi ocene za vsak posamezen primer meni, da bi bila objava identitete pravne osebe, na katero je naslovljen sklep, ali osebnih podatkov fizične osebe nesorazmerna, ali če bi takšna objava ogrozila tekočo preiskavo ali stabilnost finančnih trgov, stori eno od naslednjega:

(a)

odloži objavo sklepa, dokler razlogi za odlog ne prenehajo obstajati;

(b)

sklep objavi anonimno v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov, in kjer primerno odloži objavo relevantnih podatkov za razumno obdobje, kadar se lahko predvideva, da bodo razlogi za anonimno objavo v navedenem obdobju prenehali obstajati;

(c)

sklepa ne objavi, če meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bi bila zadostna za zagotovitev:

(i)

da ne bo ogrožena stabilnost finančnih trgov ali

(ii)

sorazmernost objave takšnih sklepov ob upoštevanju ukrepov, ki se štejejo za manj pomembne.

Kadar se proti sklepu vloži pritožba pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organi na svojem spletnem mestu takoj objavijo tudi takšne informacije in vse kasnejše informacije o izidu takšne pritožbe. Prav tako se objavi vsak sklep, ki razveljavlja sklep, proti kateremu se vloži pritožba.

Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar v skladu s točko (c) odstavka 3 niso bili objavljeni, vključno z morebitnimi pritožbami v zvezi z njimi in njihovim izidom. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami in jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o upravnih sankcijah, drugih upravnih ukrepih in kazenskih sankcijah, o katerih je bil obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Do te zbirke podatkov imajo dostop le pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih ti zagotavljajo.

Pristojni organi zagotovijo, da vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom, ostane dostopen na njihovi spletni strani vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih sklepih, se hranijo na spletni strani pristojnega organa toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Člen 27

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so odločitve in ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, ustrezno utemeljeni in da v zvezi z njimi velja pravica do pritožbe na sodišču. Pravica do pritožbe na sodišču se uporablja tudi, kadar v šestih mesecih po predložitvi vloge za dovoljenje, ki vsebuje vse zahtevane informacije, ni sprejeta nobena odločitev.

Člen 28

Sankcije in drugi ukrepi za namen členov 13 in 14

Sankcije in drugi ukrepi, ki so bili vzpostavljeni v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU, se uporabljajo za kršitve iz členov 13 in 14 te uredbe.

POGLAVJE IX

PREGLED

Člen 29

Poročila in pregled

Komisija po posvetovanju z ESMA v 36 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9), predloži poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in sorazmernosti obveznosti na podlagi te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu ter predloži morebitne ustrezne predloge. To poročilo vključuje zlasti pregled nad podobnimi obveznostmi poročanja, ki veljajo v tretjih državah, ob upoštevanju dela na mednarodni ravni. Poudarek je tudi na poročanju o kakršnih koli zadevnih poslih, ki niso vključeni v področje uporabe te uredbe, ob upoštevanju morebitnih pomembnih sprememb tržnih praks ter na morebitnem vplivu na raven preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

ESMA za namene poročila iz prvega pododstavka v 24 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9) ter vsaka tri leta po tem, ali pogosteje, kadar pride do pomembnih sprememb tržnih praks, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o učinkovitosti poročanja, pri čemer upošteva primernost enostranskega poročanja, zlasti z vidika zajetja in kakovosti poročanja ter zmanjšanja obsega poročil repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o pomembnih spremembah tržnih praks, s poudarkom na poslih, ki imajo enakovreden cilj ali učinek, kot ga ima posel financiranja z vrednostnimi papirji.

Po dokončanju in ob upoštevanju dela na mednarodni ravni se v poročilu iz odstavka 1 opredelijo tudi pomembna tveganja, povezana z uporabo poslov financiranja z vrednostnimi papirji s strani kreditnih institucij in javnih družb, ter analizira primernost zagotavljanja dodatnih razkritij s strani teh subjektov v njihovih periodičnih poročilih.

Komisija do 13. oktobra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje tveganj, povezanih s posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno s priporočili FSB o odbitkih za posle financiranja z vrednostnimi papirji brez centralnega kliringa in primernosti teh priporočil za trge Unije. Komisija to poročilo predloži skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

V ta namen ESMA v sodelovanju z EBA in ESRB ter ob ustreznem upoštevanju mednarodnih prizadevanj predloži poročilo Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu do 13. oktobra 2016, v katerem oceni:

(a)

ali uporaba poslov financiranja z vrednostnimi papirji povzroči znatno kopičenje finančnega vzvoda, ki ga veljavna uredba ne obravnava;

(b)

kadar je to primerno, možnosti, ki so na voljo za reševanje takšnega kopičenja;

(c)

ali so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje procikličnosti tega vzvoda.

ESMA v tem poročilu upošteva tudi kvantitativni učinek priporočil FSB.

Komisija po posvetovanju z ESMA v 39 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9), ter v 6 mesecih po predložitvi posodobljenega poročila iz drugega pododstavka tega odstavka, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi člena 11, zlasti o tem, ali so pristojbine, zaračunane repozitorijem sklenjenih poslov, sorazmerne s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in v celoti pokrivajo zgolj nujne izdatke ESMA v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog na podlagi člena 9(1).

ESMA za namene poročil Komisije iz prvega pododstavka v 33 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija na podlagi člena 4(9), ter vsaka tri leta po tem, ali pogosteje, kadar pride do bistvenih sprememb veljavnih pristojbin, Komisiji predloži poročilo o pristojbinah, zaračunanih repozitorijem sklenjenih poslov v skladu s to uredbo. V teh poročilih so navedeni vsaj nujni izdatki ESMA v zvezi z registracijo, priznanjem in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov, stroški, ki so jih imeli pristojni organi pri izvajanju dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog, ter pristojbine, zaračunane repozitorijem sklenjenih poslov, in njihova sorazmernost s prometom repozitorijev sklenjenih poslov.

ESMA po posvetovanju z ESRB objavi letno poročilo o skupnem obsegu poslov financiranja z vrednostnimi papirji glede na vrsto nasprotne stranke in posla na podlagi podatkov, o katerih se poroča v skladu s členom 4.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(4) in člena 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 12. januarja 2016.

Prenos pooblastila iz člena 2(4) in člena 11(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(4) ali člena 11(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 31

Postopek v odboru

Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES ( 13 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 32

Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

v členu 2 se točka 7 nadomesti z naslednjim:

„(7)

‚izvedeni finančni instrument OTC‘ ali ‚pogodba o izvedenih finančnih instrumentih OTC‘ pomeni pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 2a te uredbe;“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Odločitve o enakovrednosti za namene opredelitve izvedenih finančnih instrumentov OTC

Trg tretje države se za namene člena 2(7) te uredbe šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v smislu člena 4(1)(14) Direktive 2004/39/ES, kadar izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III navedene direktive, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi, kot ju določi Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

Komisija lahko za namene odstavka 1 sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da trg tretje države izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova III Direktive 2004/39/ES, ter je predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2) te uredbe.

Komisija in ESMA na svojih spletnih mestih objavita seznam trgov, ki jih je treba šteti za enakovredne v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 2. Navedeni seznam se redno posodablja.“;

v členu 81 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Repozitorij sklenjenih poslov da na voljo potrebne informacije naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog:

(a)

ESMA;

(b)

EBA;

(c)

EIOPA;

(d)

ESRB;

(e)

pristojnemu organu, ki nadzoruje dostop CNS do repozitorija sklenjenih poslov;

(f)

pristojnemu organu, ki nadzira mesta trgovanja iz poročanih pogodb;

(g)

zadevnim članicam ESCB, vključno z ECB pri opravljanju njenih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 ( *1 );

(h)

zadevnim organom tretje države, ki je z Unijo sklenila mednarodni sporazum, kakor je navedeno v členu 75;

(i)

nadzornim organom, določenimi v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 );

(j)

ustreznim organom Unije za vrednostne papirje in trge, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo pogodbe, trge, udeležence in osnovne instrumente, ki spadajo v področje uporabe te uredbe;

(k)

ustreznim organom tretje države, ki so z ESMA sklenili dogovor o sodelovanju, kakor je navedeno v členu 76;

(l)

Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 );

(m)

organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *4 );

(n)

enotnemu odboru za reševanje, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) št. 806/2014;

(o)

pristojnim organom ali nacionalnim pristojnim organom v smislu uredb (EU) št. 1024/2013 in (EU) št. 909/2014 ter direktiv 2003/41/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU in nadzornim organom v smislu Direktive 2009/138/ES;

(p)

pristojnim organom, določenim v skladu s členom 10(5) te uredbe.

▼M3

Člen 32a

Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa

Repozitoriji sklenjenih poslov od 10. januarja 2030 pri objavljanju katerih koli informacij iz člena 12(1) te uredbe te informacije hkrati predložijo tudi zadevnemu organu za zbiranje podatkov iz odstavka 3 tega člena, da bodo dostopne na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ).

Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:

(a)

predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, navedene uredbe;

(b)

informacije spremljajo naslednji metapodatki:

(i)

vsa imena repozitorija sklenjenih poslov, na katerega se informacije nanašajo;

(ii)

identifikator pravnih subjektov repozitorija sklenjenih poslov, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

(iii)

velikost repozitorija sklenjenih poslov po kategorijah, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;

(iv)

vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

(v)

oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

Za namene odstavka 1, točka (b)(ii), repozitoriji sklenjenih poslov pridobijo identifikator pravnih subjektov.

Da se na ESAP omogoči dostop do informacij iz odstavka 1 tega člena, se ESMA določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859.

Dostop do informacij iz člena 22(4), točka (b), člena 25(3) ter člena 26(1) in (4) te uredbe se omogoči na ESAP od 10. januarja 2030. Za ta namen se pristojni organ določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859.

Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:

(a)

predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;

(b)

spremljajo jih naslednji metapodatki:

(i)

vsa imena osebe, na katero se informacije nanašajo;

(ii)

kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov osebe, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

(iii)

vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

(iv)

oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

Dostop do informacij iz člena 8(3), člena 19(8) ter člena 25(1), drugi stavek, in člena 25(2), drugi stavek, te uredbe se omogoči na ESAP od 10. januarja 2030. Za ta namen se ESMA določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859.

Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:

(a)

predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;

(b)

spremljajo jih naslednji metapodatki:

(i)

vsa imena repozitorija sklenjenih poslov, na katerega se informacije nanašajo;

(ii)

kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov repozitorija sklenjenih poslov, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

(iii)

vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

(iv)

oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem določi:

(a)

vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;

(b)

strukturiranje podatkov v informacijah;

(c)

za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se v takih primerih uporabi.

Za namene točke (c) ESMA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in v za namen izvede ustrezne preskuse na terenu.

ESMA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po potrebi sprejme smernice, s katerimi poskrbi, da so metapodatki, predloženi v skladu z odstavkom 6, prvi pododstavek, točka (a), pravilni.

▼B

Člen 33

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 12. januarja 2016, razen:

(a)

člena 4(1), ki se začne uporabljati:

(i)

12 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za finančne nasprotne stranke iz točk (3)(a) in (b) člena 3 in subjekte iz tretjih držav iz točke (3)(i) člena 3, ki bi morali pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajo iz točke (3)(a) in (b) člena 3, če bi imeli sedež v Uniji;

(ii)

15 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za finančne nasprotne stranke iz točk (3)(g) in (h) člena 3 in subjekte iz tretjih držav iz točke (3)(i) člena 3, ki bi morali pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajo iz točk (3)(g) in (h) člena 3, če bi imeli sedež v Uniji;

(iii)

18 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za finančne nasprotne stranke iz točk (3)(c) do (f) člena 3 in subjekte iz tretjih držav iz točke (3)(i) člena 3, ki bi morali pridobiti dovoljenje ali se registrirati v skladu z zakonodajo iz točk (3)(c) do (f) člena 3, če bi imeli sedež v Uniji, ter

(iv)

21 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija na podlagi člena 4(9) sprejme za nefinančne nasprotne stranke;

(b)

člena 13, ki se začne uporabljati 13. januarja 2017;

(c)

člena 14, ki se začne uporabljati 13. julija 2017 v primeru kolektivnih naložbenih podjemov, za katere velja Direktiva 2009/65/ES ali Direktiva 2011/61/EU in ki so ustanovljeni pred 12. januarjem 2016;

(d)

člena 15, ki se začne uporabljati 13. julija 2016, vključno z dogovori o finančnem zavarovanju, ki veljajo na naveden datum.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

Oddelek A – Informacije, ki jih morajo vsebovati polletna in letna poročila KNPVP in letno poročilo AIS

Globalni podatki:

—

znesek posojenih vrednostnih papirjev in blaga kot delež vseh sredstev, ki so na voljo za posojo, opredeljen kot vsa sredstva brez denarnih sredstev in njihovih ustreznikov,

—

znesek sredstev, ki se uporabljajo pri posamezni vrsti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, izražen kot absolutni znesek (v valuti kolektivnega naložbenega podjema) in kot delež upravljanih sredstev kolektivnega naložbenega podjema.

Podatki o koncentraciji:

—

deset največjih izdajateljev zavarovanja s premoženjem za vse posle financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjave celotnega donosa (razčlenitev količine prejetih zavarovanj z vrednostnimi papirji in blagom na ime izdajatelja),

—

deset najpomembnejših nasprotnih strank za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa ločeno (ime nasprotne stranke in bruto znesek neizvršenih poslov).

Združeni podatki o poslih za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa ločeno, ki jih je treba razčleniti v skladu z naslednjimi kategorijami:

—

vrsta in kakovost zavarovanja s premoženjem,

—

zapadlost zavarovanja s premoženjem, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in brez določenega datuma zapadlosti,

—

valuta zavarovanja s premoženjem,

—

zapadlost poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in posli brez določenega datuma zapadlosti,

—

država, v kateri imajo nasprotne stranke svoj sedež,

—

poravnava in kliring (npr. tristransko, centralna nasprotna stranka, dvostransko).

Podatki o ponovni uporabi zavarovanja s premoženjem:

—

delež prejetega zavarovanja s premoženjem, ki se ponovno uporabi, glede na najvišji znesek, naveden v prospektu ali ob razkritju vlagateljem,

—

donosi za kolektivni naložbeni podjem iz naslova ponovnih naložb zavarovanja z denarnimi sredstvi.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga kolektivni naložbeni podjem prejme v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa:

Število in imena skrbnikov ter znesek sredstev zavarovanja s premoženjem, ki jih hrani vsak od skrbnikov.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga kolektivni naložbeni podjem odobri v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa:

Delež zavarovanja s premoženjem, ki se hrani na ločenih računih ali na združenih računih ali na katerih koli drugih računih.

Podatki o donosu in stroških za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, razčlenjeni na kolektivni naložbeni podjem, upravitelja kolektivnega naložbenega podjema in tretje osebe (npr. zastopnik posojilodajalec) v absolutnem smislu ter kot odstotek skupnih donosov, ki jih ustvarja ta vrsta poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa.

Oddelek B – Informacije, ki jih morata vsebovati prospekt KNPVP, in razkritje vlagateljem v AIS:

—

splošen opis poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa, ki jih kolektivni naložbeni podjem uporablja, in razlogi za njihovo uporabo,

—

splošni podatki, ki jih je treba sporočati za posamezno vrsto poslov financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjav celotnega donosa:

—

vrste sredstev, ki se lahko uporabijo zanje,

—

največji delež upravljanih sredstev, ki se lahko uporabi zanje,

—

pričakovani delež upravljanih sredstev, ki se bo uporabil za vsakega od njih,

—

merila, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank (vključno s pravnim statusom, državo izvora, minimalno bonitetno oceno),

—

sprejemljivo zavarovanje s premoženjem: opis sprejemljivega zavarovanja s premoženjem glede na vrsto sredstev, izdajatelja, zapadlost in likvidnost ter politiko razpršitve in korelacije zavarovanja s premoženjem,

—

vrednotenje zavarovanja s premoženjem: opis uporabljene metodologije za vrednotenje zavarovanja s premoženjem in razlogi zanjo ter ali se uporabljajo dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah in dnevna gibljiva kritja,

—

upravljanje tveganja: opis tveganj, povezanih s posli financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavami celotnega donosa, ter tveganj, povezanih z upravljanjem zavarovanja s premoženjem, kot so operativna in likvidnostna tveganja, tveganja nasprotne stranke in skrbniška ter pravna tveganja, kadar je ustrezno pa tudi tveganja, ki nastanejo pri ponovni uporabi zavarovanja s premoženjem,

—

navedba, kako se hranijo sredstva, uporabljena v poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa, in prejeta zavarovanja s premoženjem (npr. pri skrbniku sklada);

—

navedba vseh omejitev (regulativnih ali samopredpisanih) glede ponovne uporabe zavarovanj s premoženjem,

—

politika glede razdelitve donosa, ustvarjenega s posli financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavami celotnega donosa: opis deležev prihodkov, ki se ustvarijo v poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zamenjavah celotnega donosa ter vrnejo v kolektivni naložbeni podjem, ter stroškov in pristojbin, dodeljenih upravitelju ali tretjim osebam (npr. zastopniku posojilodajalcu). V prospektu ali ob razkritju vlagateljem je navedeno tudi, ali so te osebe povezane z upraviteljem.

( 1 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

( 2 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 3 ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

( 4 ) Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

( 5 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

( 6 ) Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

( 7 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 8 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

( 9 ) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

( 10 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

( 11 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

( 12 ) Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L 022, 22.1.2021, str. 1).

( 13 ) Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

( 14 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( *1 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

( *2 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

( *3 ) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

( *4 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).“

( 15 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/463 z dne 30. januarja 2019	L 80	16	22.3.2019
►M2	UREDBA (EU) 2021/23 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2020	L 22	1	22.1.2021
►M3	UREDBA (EU) 2023/2869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2023	L	1	20.12.2023