02011R1169 — SL — 01.01.2018 — 003.009
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304 22.11.2011, str. 18) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1155/2013 z dne 21. avgusta 2013 |
L 306 |
7 |
16.11.2013 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 78/2014 z dne 22. novembra 2013 |
L 27 |
7 |
30.1.2014 |
|
UREDBA (EU) 2015/2283 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015 |
L 327 |
1 |
11.12.2015 |
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 25. oktobra 2011
o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba se uporablja za gostinske storitve, ki jih zagotavljajo prevozna podjetja, v primeru odhoda na ozemljih držav članic, za katere se uporablja Pogodba.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
opredelitve pojmov „živilo“, „živilska zakonodaja“, „živilska dejavnost“, „nosilec živilske dejavnosti“, „prodaja na drobno“, „dajanje v promet“ in „končni potrošnik“ iz člena 2 ter točk 1, 2, 3, 7, 8 in 18 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;
opredelitev pojmov „predelava“, „nepredelani proizvodi“ in „predelani proizvodi“ iz člena 2(1)(m), (n) in (o) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil ( 1 );
opredelitev pojma „encim za živilo“ iz člena 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila ( 2 );
opredelitve pojmov „aditiv za živilo“, „pomožno tehnološko sredstvo“ in „nosilci“ iz točk (a) in (b) člena 3(2) ter točke 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila ( 3 );
opredelitev pojma „arome“ iz točke (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ( 4 );
opredelitev pojmov „meso“, „mehansko izkoščeno meso“, „mesni pripravki“, „ribji proizvodi“ in „mesni proizvodi“ iz točk 1.1, 1.14, 1.15, 3.1 in 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora ( 5 );
opredelitev pojma „oglaševanje“ iz točke (a) člena 2 Direktive 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju ( 6 );
opredelitev pojma „namensko proizvedeni nanomateriali“ iz točke (f) člena 3(2) Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:
„informacije o živilih“ pomeni informacije v zvezi z živili, ki so na voljo končnemu potrošniku prek označbe, drugega spremnega gradiva ali katerih koli drugih sredstev, vključno s sodobnimi tehnološkimi orodji ali verbalno komunikacijo;
„zakonodaja o informacijah o živilih“ pomeni določbe Unije, ki urejajo informacije o živilih in zlasti označevanje, vključno s splošnimi pravili, ki se v posebnih okoliščinah uporabljajo za vsa živila ali določene kategorije živil, in pravili, ki se uporabljajo le za posebna živila;
„obvezne informacije o živilih“ pomeni podatke, ki morajo na podlagi določb Unije biti zagotovljene končnemu potrošniku;
„obrat javne prehrane“ pomeni vsak obrat (vključno z vozilom ali vgrajeno ali premično stojnico), kot so restavracije, menze, šole, bolnišnice in podjetja za pripravo in dostavo hrane, v katerih se med izvajanjem dejavnosti živila pripravijo z namenom, da jih končni potrošnik nemudoma zaužije;
„predpakirano živilo“ pomeni vsako posamezno enoto, ki se kot taka predstavi končnemu potrošniku in obratom javne prehrane ter jo sestavlja živilo in embalaža, v katero je dano, preden se ponudi za prodajo, ne glede na to, ali takšna embalaža popolnoma ali samo delno zapira živilo, vendar v vsakem primeru na tak način, da vsebine ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo odprli ali spremenili; „predpakirana živila“ ne zajemajo živil, pakiranih na prodajnih mestih na zahtevo potrošnika ali predpakiranih za neposredno prodajo;
„sestavina“ pomeni vsako snov ali proizvod, vključno z aromami, aditivi za živila in encimi za živila, ter vsako sestavino v sestavljenih sestavinah, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila in so še vedno prisotni v končnem proizvodu, tudi če so v spremenjeni obliki; ostanki se ne štejejo za „sestavine“;
„kraj ►C1 izvora ◄ “ pomeni vsak navedeni kraj, iz katerega živilo izvira, in to ni „država ►C1 porekla ◄ “, kot je določeno v skladu s členi 23 do 26 Uredbe (EGS) št. 2913/92; ime ali naslov nosilca živilske dejavnosti na označbi ne pomeni navedbe države ►C1 porekla ◄ ali kraja ►C1 izvora ◄ zadevnega živila v smislu te uredbe;
„sestavljena sestavina“ pomeni sestavino, ki je sama proizvod več kot ene sestavine;
„označba“ pomeni vsak žig, znamko, znak, slikovni znak ali drug opis v pisni, tiskani, odtisnjeni, označeni, vtisnjeni ali ožigosani obliki ali pritrjen na embalažo ali posodo z živilom;
„označevanje“ pomeni vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršno koli vrsto embalaže, dokument, obvestilo, označbo, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na takšno živilo;
„vidno polje“ pomeni vse površine embalaže, ki jih je mogoče prebrati z ene same točke;
„osrednje vidno polje“ pomeni vidno polje embalaže, ki ga potrošnik v času nakupa najverjetneje vidi na prvi pogled in ki potrošniku omogoča, da nemudoma prepozna značilnosti ali naravo proizvoda ali ime znamke, če je to primerno. Če ima embalaža več identičnih osrednjih vidnih polj, je osrednje vidno polje tisto, ki ga izbere nosilec živilske dejavnosti;
„čitljivost“ pomeni fizični izgled informacij, ki omogoča, da so informacije vidno dostopne splošni javnosti in opredeljene z različnimi elementi, med drugim z velikostjo črk, razmakom med črkami, razmakom med vrsticami, širino poteze, vrsto barve, vrsto pisave, razmerja med širino in višino črk, površino materiala in znatnim kontrastom med tiskanim besedilom in ozadjem, in omogoča, da so informacije vidno dostopne splošni javnosti;
„pravno ime“ pomeni ime živila, predpisano z določbami Unije, ki se zanj uporabljajo, oziroma, če takšnih določb Unije ni, ime, določeno v zakonih in drugih predpisih, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se proizvod prodaja končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane;
„običajno ime“ pomeni ime, ki je v državi članici, v kateri se to živilo prodaja, sprejeto kot ime živila brez potrebe po dodatni razlagi potrošnikom;
„opisno ime“ pomeni ime, ki zagotavlja opis živila in po potrebi njegove uporabe in je dovolj jasno, da potrošnikom omogoča razumevanje dejanske narave živila in njegovo razlikovanje od drugih proizvodov, s katerimi bi ga utegnili zamenjati;
„osnovna(-e) sestavina(-e)“ pomeni sestavino(-e) živila, ki predstavlja(-jo) več kot 50 % tega živila ali ki jo (jih) potrošnik običajno povezuje z imenom živila in za katero(-e) se v večini primerov zahteva navedba količine;
„datum minimalne trajnosti živila“ pomeni datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno;
„hranilo“ pomeni beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, prehranske vlaknine, natrij, vitamine in minerale iz točke 1 dela A Priloge XIII k tej uredbi ter druge snovi katere od teh kategorij ali ki so njihov sestavni del.
▼M3 —————
„sredstva za komuniciranje na daljavo“ pomeni vsako sredstvo, ki se ga lahko uporablja za sklenitev pogodbe med ponudnikom in potrošnikom, ne da bi bila za to potrebna njuna hkratna fizična navzočnost.
POGLAVJE II
SPLOŠNA NAČELA GLEDE INFORMACIJ O ŽIVILIH
Člen 3
Splošni cilji
Člen 4
Načela, ki urejajo obvezne informacije o živilih
Kadar zakonodaja o informacijah o živilih zahteva obvezne informacije o živilih, te zadevajo zlasti informacije, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:
informacije o identiteti in sestavi, lastnostih ali drugih značilnostih živila;
informacije o varovanju zdravja potrošnikov in varni uporabi živila. To so zlasti informacije o:
lastnostih sestavin, ki lahko škodijo zdravju nekaterih skupin potrošnikov;
roku uporabnosti, shranjevanju in varni uporabi;
vplivu na zdravje, vključno s tveganjem in posledicami v zvezi s škodljivim in nevarnim uživanjem živila;
informacije o hranilni vrednosti, da se potrošnikom, tudi tistim s posebnimi prehranskimi potrebami, omogoči ozaveščena izbira.
Člen 5
Posvetovanje z Evropsko agencijo za varnost hrane
Vsi ukrepi Unije v okviru zakonodaje o informacijah o živilih, ki bi lahko vplivali na javno zdravje, se sprejmejo po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: agencija).
POGLAVJE III
SPLOŠNE ZAHTEVE PO INFORMACIJAH O ŽIVILIH IN ODGOVORNOST NOSILCEV ŽIVILSKE DEJAVNOSTI
Člen 6
Osnovna zahteva
Vsem živilom, namenjenim za dobavo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, so priložene informacije o živilih v skladu s to uredbo.
Člen 7
Prakse poštenega informiranja
Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti:
z navedbo učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima;
z napeljevanjem, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila, zlasti s posebnim poudarkom na prisotnosti ali odsotnosti določenih sestavin in/ali hranil;
z izgledom, opisom ali slikovnimi prikazi, ki bi potrošniku namigovali o prisotnosti določenega živila ali vsebnosti sestavine, medtem ko bi sestavni del, naravno prisoten v tem živilu, oziroma sestavina, ki se v njem običajno uporablja, bila nadomeščena z drugačnim sestavnim delom oziroma drugačno sestavino.
Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za:
oglaševanje;
predstavitev živil, zlasti njihove oblike, videza ali embalaže, uporabljene embalažne materiale, način, kako so razporejena, in okolje, v katerem so razstavljena.
Člen 8
Odgovornosti
V naslednjih primerih nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo, da so obvezni podatki, ki se zahtevajo v skladu s členoma 9 in 10, prikazani na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi ali na trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na živila, kadar je mogoče zagotoviti, da so takšni dokumenti bodisi priloženi živilom, na katera se nanašajo, ali so bili poslani pred dobavo ali sočasno z njo:
kadar so predpakirana živila namenjena končnemu potrošniku, vendar se tržijo na stopnji pred prodajo končnemu potrošniku, in kadar na navedeni stopnji ne gre za prodajo obratom javne prehrane;
kadar so predpakirana živila namenjena za dobavo obratom javne prehrane za pripravo, predelavo, razdelitev ali rezanje.
Ne glede na prvi pododstavek nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da so podatki iz točk (a), (f), (g) in (h) člena 9(1) prikazani tudi na zunanji embalaži, v kateri so predpakirana živila predstavljena za trženje.
POGLAVJE IV
OBVEZNE INFORMACIJE O ŽIVILIH
ODDELEK 1
Vsebina in predstavitev
Člen 9
Seznam obveznih podatkov
V skladu s členi 10 do 35 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja je obvezna navedba naslednjih podatkov:
ime živila;
seznam sestavin;
vsaka sestavina ali pomožno tehnološko sredstvo, ki je navedeno na seznamu v Prilogi II ali pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzroča alergije ali preobčutljivosti, se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotno v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki;
količina nekaterih sestavin ali kategorij sestavin;
neto količina živila;
datum minimalne trajnosti ali datum uporabe;
posebni pogoji shranjevanja in/ali pogoji uporabe;
ime ali naziv podjetja in naslov nosilca živilske dejavnosti iz člena 8(1);
navodila za uporabo, kadar živila ne bi bilo mogoče enostavno uporabiti brez teh navodil;
pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, dejanska alkoholna stopnja v volumenskih odstotkih;
označba hranilne vrednosti.
Da bi potrošnikom zagotovili koristi od drugih načinov navedbe obveznih informacij o živilih, kot so besede in številke, ter če je zagotovljena enaka raven informacij kot z besedami in številkami, lahko Komisija, ob upoštevanju dokazov o enotnem razumevanju pri potrošnikih z delegiranimi akti v skladu s členom 51 vzpostavi merila, v skladu s katerimi se lahko eden ali več podatkov iz odstavka 1 izrazi s piktogrami ali simboli namesto z besedami ali številkami.
Člen 10
Dodatni obvezni podatki za posebne vrste ali kategorije živil
Kadar, v primeru pojava tveganj za zdravje potrošnikov, izredno nujni razlogi tako zahtevajo, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 52.
Člen 11
Količina
Člen 9 ne posega v podrobnejše določbe Unije v zvezi z označevanjem po masi in prostornini.
Člen 12
Razpoložljivost in namestitev obveznih informacij o živilih
Člen 13
Predstavitev obveznih podatkov
Z enakim namenom, kot je naveden v prvem pododstavku, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51, razširi zahteve iz odstavka 5 tega člena na dodatne obvezne podatke za posamezne vrste ali kategorije živil.
Člen 14
Prodaja na daljavo
Brez poseganja v zahteve po obveščanju iz člena 9 so v primeru predpakiranih živil, ponujenih za prodajo s sredstvi za komuniciranje na daljavo:
obvezne informacije o živilih, razen podatkov iz točke (f) člena 9(1), na voljo pred zaključkom nakupa in prikazane na podpornem gradivu za prodajo na daljavo ali zagotovljene z drugimi ustreznimi sredstvi, ki jih nosilec živilske dejavnosti jasno opredeli. Kadar se uporabljajo druga ustrezna sredstva, nosilec živilske dejavnosti obvezne informacije o živilih zagotovi brez dodatnih stroškov za potrošnika;
vsi obvezni podatki na voljo ob dobavi.
Člen 15
Jezikovne zahteve
Člen 16
Opustitev navedbe nekaterih obveznih podatkov
Komisija do 13. decembra 2014 pripravi poročilo o uporabi člena 18 in člena 30(1) za proizvode iz tega odstavka, pri čemer navede, ali bi morale biti alkoholne pijače v prihodnosti vključene zlasti glede obveznosti navedbe informacij o energijski vrednosti, ter razloge za utemeljitev morebitnih izjem, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi skladnosti z drugimi ustreznimi politikami Unije. V tem kontekstu Komisija preuči, ali je treba predlagati opredelitev „pijače alkopop“.
Komisija temu poročilu priloži zakonodajni predlog, če je to ustrezno, o določitvi pravil glede seznama sestavin ali obvezne označbe hranilne vrednosti za te proizvode.
ODDELEK 2
Podrobne določbe o obveznih podatkih
Člen 17
Ime živila
Člen 18
Seznam sestavin
▼M3 —————
Člen 19
Opustitev navedbe seznama sestavin
Seznama sestavin ni treba navesti za naslednja živila:
sveže sadje in zelenjavo, vključno s krompirjem, ki ni bil olupljen, rezan ali podobno obdelan;
gazirano vodo, katere opis navaja, da je bila gazirana;
fermentirane kise, pridobljene izključno iz enega samega osnovnega proizvoda, pod pogojem, da ni bila dodana nobena druga sestavina;
sir, maslo, fermentirano mleko in smetano, ki jim ni bila dodana nobena druga sestavina, razen mlečnih sestavin, encimov za živila in mikrobioloških kultur, bistvenih za proizvodnjo, ali soli, potrebne za proizvodnjo sira, razen za sveže in predelane sire;
živila iz ene same sestavine, pri katerih:
je ime živila enako imenu sestavine; ali
ime živila omogoča jasno prepoznavnost narave sestavine.
Člen 20
Opustitev navedbe sestavnih delov živila na seznamu sestavin
Brez poseganja v člen 21 na seznam sestavin ni treba vključiti naslednjih sestavnih delov živil:
sestavnih delov sestavine, ki so bili začasno izločeni med proizvodnim postopkom in pozneje ponovno vključeni, vendar ne presegajo svojih prvotnih deležev;
aditivov za živila in encimov za živila:
ki so v navedenem živilu prisotni le zaradi tega, ker jih vsebuje ena ali več sestavin navedenega živila, v skladu z načelom prenosa iz točk (a) in (b) člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1333/2008, pod pogojem, da nimajo tehnološke funkcije v izdelku, ali
ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva;
nosilcev in snovi, ki niso aditivi za živila, vendar se uporabljajo na enak način in z enakim namenom kot nosilci, in ki se uporabljajo le v nujno potrebnih količinah;
snovi, ki niso aditivi za živila, vendar se uporabljajo na enak način in z enakim namenom kot pomožna tehnološka sredstva ter so še vedno prisotne v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki;
vode:
kadar se voda uporablja med proizvodnim postopkom samo za ponovno obnovitev sestavine, uporabljene v zgoščeni ali izsušeni obliki; ali
pri tekočem mediju, ki se običajno ne zaužije.
Člen 21
Označevanje določenih snovi ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti
Brez poseganja v pravila, sprejeta v skladu s členom 44(2), podatki iz točke (c) člena 9(1) izpolnjujejo naslednje zahteve:
podatki se navedejo na seznamu sestavin v skladu s pravili, določenimi v členu 18(1), z jasnim sklicevanjem na ime snovi ali proizvoda iz Priloge II, in
ime snovi ali proizvoda iz Priloge II se poudari z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od preostalega seznama snovi, na primer po črkah, stilu ali barvi ozadja.
Če seznama sestavin ni, navedba podatkov iz člena 9(1)(c) vključuje besedo „vsebuje“, ki ji sledi ime snovi ali proizvoda iz Priloge II.
Kadar več sestavin ali pomožnih tehnoloških sredstev nekega živila izvira iz ene same snovi ali proizvoda iz Priloge II, se to pojasni na označevanju za vsako zadevno sestavino ali pomožno tehnološko sredstvo.
Navedba podatkov iz točke (c) člena 9(1) ni potrebna v primerih, kadar se ime živila jasno nanaša na zadevno sestavino ali proizvod.
Kadar, v primeru pojava tveganja za zdravje potrošnikov, izredno nujni razlogi tako zahtevajo, se uporabi postopek iz člena 52 za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom.
Člen 22
Navedba količine sestavin
Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, je potrebna, kadar je določena sestavina ali kategorija sestavin:
navedena v imenu živila ali jo potrošnik običajno povezuje s tem imenom;
poudarjena na označevanju z besedami, slikami ali grafiko; ali
bistvena za opredelitev živila in se zaradi nje razlikuje od izdelkov, s katerimi bi jo bilo možno zamenjati zaradi njenega imena ali izgleda.
Člen 23
Neto količina
Neto količina živila se izrazi v litrih, centilitrih, mililitrih, kilogramih ali gramih, kot je ustrezno:
pri tekočih proizvodih v enotah za merjenje prostornine;
pri drugih proizvodih v enotah za merjenje mase.
Člen 24
Datum minimalne trajnosti, datum uporabe in datum zamrznitve
Člen 25
Pogoji shranjevanja ali pogoji uporabe
Člen 26
Država ►C1 porekla ◄ ali kraj ►C1 izvora ◄
Uporaba tega odstavka je odvisna od sprejetja izvedbenih aktov iz odstavka 8 tega člena.
Komisija do 13. decembra 2014 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročila v zvezi z obvezno navedbo države ►C1 porekla ◄ ali kraja ►C1 izvora ◄ za naslednja živila:
vrste mesa razen govedine in ki niso navedene v točki (b) odstavka 2;
mleko;
mleko, ki se uporablja kot sestavina v mlečnih proizvodih;
nepredelana živila;
proizvode z eno samo sestavino;
sestavine, ki predstavljajo več kot 50 % živila.
Komisija lahko tem poročilom doda predloge sprememb ustreznih določb Unije.
V primeru živil iz točke (b) odstavka 2, iz točke (a) odstavka 5 in iz odstavka 6 poročila in ocene vpliva v skladu s tem členom preučijo med drugim možne načine navedbe države ►C1 porekla ◄ ali kraja ►C1 izvora ◄ živil, zlasti ob upoštevanju vseh naslednjih določujočih točk v življenju živali:
kraj rojstva;
kraj vzreje;
kraj zakola.
Člen 27
Navodila za uporabo
Člen 28
Vsebnost alkohola
ODDELEK 3
Označba hranilne vrednosti
Člen 29
Povezava z drugo zakonodajo
Ta oddelek se ne uporablja za živila v okviru področja uporabe naslednje zakonodaje:
Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih ( 10 );
Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod ( 11 ).
Člen 30
Vsebina
Obvezna označba hranilne vrednosti vključuje:
energijsko vrednost; in
količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli.
Po potrebi je lahko v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti izjava, v kateri je navedeno, da je vsebnost soli izključno posledica naravno prisotnega natrija.
Vsebino obvezne označbe hranilne vrednosti iz odstavka 1 se lahko dopolni z navedbo količin ene ali več naslednjih snovi:
enkrat nenasičenih maščob;
večkrat nenasičenih maščob;
poliolov;
škroba;
prehranskih vlaknin;
kakršnih koli vitaminov ali mineralov iz točke 1 dela A Priloge XIII, ki so prisotni v znatnih količinah, kakor je opredeljeno v točki 2 dela A Priloge XIII.
Kadar označevanje predpakiranega živila vsebuje obvezno označbo hranilne vrednosti iz odstavka 1, se na njej lahko ponovijo naslednje informacije:
energijska vrednost; ali
energijska vrednost ter količine maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli.
Kadar označevanje proizvodov iz člena 44(1) vsebuje označbo hranilne vrednosti, je lahko vsebina te označbe brez poseganja v člen 44 in z odstopanjem od člena 36(1) omejena le na:
energijsko vrednost; ali
energijsko vrednost skupaj s količinami maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli.
Člen 31
Izračun
Informacije se po potrebi lahko nanašajo na živilo po pripravi, pod pogojem, da so predložena dovolj natančna navodila za pripravo in se informacije nanašajo na živilo, pripravljeno za neposredno uživanje.
Navedene vrednosti so, glede na posamezen primer, povprečne vrednosti, ki temeljijo na:
analizi živila, ki jo je opravil proizvajalec;
izračunu iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin; ali
izračunu iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za enotno izvajanje tega odstavka v zvezi z natančnostjo navedenih vrednosti, kot so razlike med navedenimi vrednostmi ter vrednostmi, ugotovljenimi pri uradnih pregledih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).
Člen 32
Navedbe na 100 g ali na 100 ml
Člen 33
Navedbe na porcijo ali na jedilno enoto
V naslednjih primerih se lahko energijska vrednost in količine hranil iz člena 30(1) do (5) izrazijo na porcijo in/ali na jedilno enoto, ki jo potrošnik zlahka prepozna, pod pogojem, da je porcija ali jedilna enota količinsko opredeljena na označbi in da je navedeno število porcij ali jedilnih enot, vsebovanih v embalaži:
poleg oblike navedbe na 100 g ali 100 ml iz člena 32(2);
poleg oblike navedbe na 100 g ali 100 ml iz člena 32(3) glede na količine vitaminov in mineralov;
poleg ali namesto oblike navedbe na 100 g ali 100 ml iz člena 32(4).
Če so količine hranil izražene le na podlagi porcije ali jedilne enote v skladu s prvim pododstavkom, se energijska vrednost izrazi na 100 g ali na 100 ml in na podlagi porcije ali jedilne enote.
Člen 34
Predstavitev
Podatki iz člena 30(3) se predstavijo skupaj:
v osrednjem vidnem polju; in
z uporabo velikosti črk, določene v členu 13(2).
Podatki iz člena 30(3) so lahko predstavljeni v drugačni obliki, kot je tista iz odstavka 2 tega člena.
Da bi zagotovili enotno izvajanje tega odstavka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte o energijski vrednosti in količini hranil iz člena 30(1) do (5), ki se lahko štejeta za zanemarljivi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).
Člen 35
Dodatne oblike navedbe in prikaza
Poleg oblik navedbe iz člena 32(2) in (4) ter člena 33 ter prikaza iz člena 34(2) sta energijska vrednost in količina hranil iz člena 30(1) do (5) lahko podani v drugih oblikah navedbe in/ali prikazani z uporabo ne zgolj besed in številk, temveč tudi grafičnih oblik ali simbolov, če so izpolnjene naslednje zahteve:
temeljijo na natančnih in znanstveno dokazanih potrošniških raziskavah in ne zavajajo potrošnika, kot je določeno v členu 7;
njihov razvoj je izid obsežnih posvetovanj z vsemi interesnimi skupinami;
njihov cilj je potrošniku olajšati razumevanje deleža ali pomembnosti živila v smislu vsebnosti energije in hranil v prehrani;
obstajajo znanstveni dokazi o razumevanju takšne oblike navedbe ali prikaza pri povprečnem potrošniku;
v primeru drugih oblik navedbe temeljijo na usklajenih priporočenih vnosih iz Priloge XIII ali, če teh ni, na splošno sprejetih znanstvenih mnenjih o vnosih energije ali hranil;
so objektivni in nediskriminatorni; ter
njihova uporaba ne ovira prostega pretoka blaga.
Zaradi lažjega spremljanja uporabe takšnih dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti lahko države članice od nosilcev živilske dejavnosti, ki dajejo v promet živila na njihovem ozemlju s takšnimi informacijami, zahtevajo, da pristojne organe uradno obvestijo o uporabi dodatne oblike navajanja ali prikaza in jim zagotovijo ustrezna potrdila glede izpolnjevanja bistvenih zahtev iz točk (a) do (g) odstavka 1. V teh primerih se lahko zahteva prenehanje uporabe dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti.
POGLAVJE V
PROSTOVOLJNO NAVAJANJE INFORMACIJ O ŽIVILIH
Člen 36
Veljavne zahteve
Informacije o živilih, ki so navedene prostovoljno, izpolnjujejo naslednje zahteve:
ne zavajajo potrošnika, kot je določeno v členu 7;
niso dvoumne ali nejasne za potrošnika; in
po potrebi temeljijo na ustreznih znanstvenih podatkih.
Komisija sprejme izvedbene akte o uporabi zahtev iz odstavka 2 tega člena za naslednje prostovoljne informacije o živilih:
informacije o morebitni in nenamerni prisotnosti snovi ali proizvodov v živilih, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti;
informacije, povezane s primernostjo živil za vegetarijance ali vegane;
informacije, s katerimi se omogoči navedba priporočenega vnosa za posebne skupine prebivalstva poleg priporočenega vnosa iz Priloge XIII; in
informacije o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).
Člen 37
Predstavitev
Prostovoljno navedene informacije se navedejo tako, da ne zavzemajo prostora, namenjenega obveznim informacijam.
POGLAVJE VI
NACIONALNI UKREPI
Člen 38
Nacionalni ukrepi
Člen 39
Nacionalni ukrepi o dodatnih obveznih podatkih
Poleg obveznih podatkov iz člena 9(1) in člena 10 lahko države članice v skladu s postopkom iz člena 45 sprejmejo ukrepe, s katerimi se lahko zahtevajo dodatni obvezni podatki za posebne vrste ali kategorije živil iz vsaj enega od naslednjih razlogov:
varovanja javnega zdravja;
varstva potrošnikov;
preprečitve goljufij;
varstva pravic industrijske in poslovne lastnine, navedb ►C1 izvora ◄ , registriranih označb porekla in preprečevanja nepoštene konkurence.
Člen 40
Mleko in mlečni proizvodi
Države članice lahko sprejemajo ukrepe, ki odstopajo od člena 9(1) in člena 10(1), v primeru mleka in mlečnih proizvodov, ki se prodajajo v steklenicah, namenjenih za ponovno uporabo.
Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh ukrepov.
Člen 41
Alkoholne pijače
Države članice lahko do sprejetja določb Unije iz člena 16(4) ohranijo nacionalne ukrepe v zvezi z navajanjem sestavin v primeru pijač, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola.
Člen 42
Navajanje neto količine
Če ni določb Unije, predvidenih v členu 23(2) o navajanju neto količine pri določenih živilih na drugačen način, kot je predviden v členu 23(1), lahko države članice ohranijo nacionalne ukrepe, sprejete pred 12. decembrom 2011.
Države članice do 13. decembra 2014 Komisijo obvestijo o takšnih ukrepih. Komisija o njih obvesti druge države članice.
Člen 43
Prostovoljna navedba priporočenega vnosa za posebne skupine prebivalstva
Države članice lahko do sprejetja določb Unije iz člena 36(3)(c) sprejmejo nacionalne ukrepe o prostovoljni navedbi priporočenega vnosa za posebne skupine prebivalstva.
Države članice nemudoma sporočijo Komisiji besedilo teh ukrepov.
Člen 44
Nacionalni ukrepi za nepredpakirana živila
Kadar so živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane v nepredpakirani obliki ali so pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika ali so predpakirana za neposredno prodajo:
so podatki iz točke (c) člena 9(1) obvezni;
so drugi podatki iz členov 9 in 10 neobvezni, razen če države članice sprejmejo nacionalne ukrepe, v skladu s katerimi je treba navesti nekatere ali vse zadevne podatke oziroma elemente teh podatkov.
Člen 45
Postopek priglasitve
POGLAVJE VII
DOLOČBE O SPREMEMBAH TER IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 46
Spremembe prilog
Z namenom upoštevanja tehnološkega napredka, znanstvenih dosežkov, zdravja potrošnikov ali potrebe potrošnikov po informacijah ter na podlagi določb člena 10(2) in člena 21(2) v zvezi s spremembami prilog II in III, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51 spremeni prilogi k tej uredbi.
Člen 47
Prehodno obdobje za izvedbene ukrepe ali delegirane akte in datum začetka uporabe
Brez poseganja v odstavek 2 tega člena Komisija pri izvajanju pooblastil, ki so nanjo prenesena s to uredbo za sprejemanje ukrepov z izvedbenimi akti v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2) ali z delegiranimi akti v skladu s členom 51:
določi ustrezno prehodno obdobje za uporabo novih ukrepov, v katerem se lahko živila z označbami, ki niso v skladu z novimi ukrepi, dajo v promet in po katerem se lahko zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo;
zagotovi, da se ti ukrepi uporabljajo od 1. aprila vsakega koledarskega leta.
Člen 48
Odbor
Če odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in uporabi se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 49
Spremembe Uredbe (ES) št. 1924/2006
V členu 7 Uredbe (ES) št. 1924/2006 se prvi in drugi odstavek nadomestita z naslednjim:
„Označevanje hranilne vrednosti proizvodov je obvezno v primeru prisotne prehranske in/ali zdravstvene trditve, razen pri splošnem oglaševanju. Informacije, ki jih je treba navesti, vsebujejo informacije, določene v členu 30(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom ( 14 ). V primeru podane prehranske in/ali zdravstvene trditve za hranilo iz člena 30(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 se navede količina tega hranila v skladu s členi 31 do 34 navedene uredbe.
Količina(-e) snovi, na katero(-e) se nanaša prehranska ali zdravstvena trditev in ki ni navedena oziroma niso navedene v označevanju hranilne vrednosti, se navede(-jo) v istem vidnem polju kot označba hranilne vrednosti in na način, ki je v skladu s členi 31, 32 in 33 Uredbe (EU) št. 1169/2011. Merske enote za izražanje količine snovi ustrezajo posameznim snovem.
Člen 50
Spremembe Uredbe (ES) št. 1925/2006
V členu 7 Uredbe (ES) št. 1925/2006 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
Člen 51
Izvajanje pooblastila
Člen 52
Postopek v nujnih primerih
Člen 53
Razveljavitev
Člen 54
Prehodni ukrepi
Živila, ki so bila dana v promet ali označena do 13. decembra 2016 in niso v skladu z zahtevami, določenimi v točki (l) člena 9(1), se lahko tržijo do odprodaje zalog.
Živila, ki so bila dana v promet ali označena do 1. januarja 2014 in niso v skladu z zahtevami, določenimi v delu B Priloge VI, se lahko tržijo do odprodaje zalog.
Ne glede na Uredbo Komisije (ES) št. 1162/2009 z dne 30. novembra 2009 o določitvi prehodnih ukrepov za izvajanje uredb (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ) se živila, označena v skladu z delom B Priloge VI k tej uredbi, lahko dajo na trg pred 1. januarjem 2014.
Člen 55
Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 13. decembra 2014, razen točke (l) člena 9(1), ki se uporablja od 13. decembra 2016, in dela B Priloge VI, ki se uporablja od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
POSEBNE OPREDELITVE POJMOV
iz člena 2(4)
„Označba hranilne vrednosti“ ali „označevanje hranilne vrednosti“ pomeni informacije, ki določajo:
energijsko vrednost; ali
energijsko vrednost ter le eno ali več naslednjih hranil:
„maščobe“ pomeni vse lipide, vključno s fosfolipidi;
„nasičene maščobe“ pomeni maščobne kisline brez dvojne vezi;
„transmaščobe“ pomeni maščobne kisline z vsaj eno nekonjugirano dvojno vezjo ogljik-ogljik (in sicer prekinjeno z vsaj eno metilno skupino) v transkonfiguraciji;
„enkrat nenasičene maščobe“ pomeni maščobne kisline z eno cis dvojno vezjo;
„večkrat nenasičene maščobe“ pomeni maščobne kisline z najmanj dvema cis, cis-metilen prekinjenima dvojnima vezema;
„ogljikov hidrat“ pomeni vsak ogljikov hidrat, ki ga človek presnavlja in vključuje poliole;
„sladkorji“ pomeni vse monosaharide in disaharide, ki jih vsebujejo živila, ne vključujejo pa poliolov;
„polioli“ pomeni alkohole, ki vsebujejo več kot dve hidroksilni skupini;
„beljakovina“ pomeni vsebnost beljakovin, izračunano po formuli: beljakovina = celoten dušik po Kjeldahlu × 6,25;
„sol“ pomeni ekvivalent vsebnosti soli, izračunan po formuli: sol = natrij × 2,5;
„prehranske vlaknine“ pomeni polimere ogljikovih hidratov s tremi ali več monomerskimi enotami, ki se ne prebavijo niti absorbirajo v tankem črevesu človeka in spadajo v naslednje kategorije:
„povprečna vrednost“ pomeni vrednost, ki najbolje predstavlja količino hranila, ki jo vsebuje dano živilo, in ki upošteva količine hranila v živilu glede na sezonske spremembe, način prehrane in druge dejavnike, ki lahko povzročijo spremembo dejanske vrednosti.
PRILOGA II
SNOVI ALI PROIZVODI, KI POVZROČAJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOSTI
1. Žita, ki vsebujejo gluten, zlasti: pšenica (npr. pira in horasan), rž, ječmen, oves ali njihove križane vrste, in proizvodi iz njih, razen:
glukoznih sirupov na osnovi pšenice, vključno z dekstrozo ( 17 );
maltodekstrinov na osnovi pšenice (17) ;
glukoznih sirupov na osnovi ječmena;
žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
2. raki in proizvodi iz njih;
3. jajca in proizvodi iz njih;
4. ribe in proizvodi iz njih, razen:
ribje želatine, ki se uporablja kot nosilec za vitamine ali karotenoide;
ribje želatine ali želatine iz ribjih mehurjev, ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje piva in vina;
5. arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih;
6. zrnje soje in proizvodi iz njega, razen:
popolnoma rafiniranega sojinega olja in maščob (17) ;
naravnih zmesi tokoferola (E306), naravnega D-alfa-tokoferola, naravnega D-alfa-tokoferol acetata, naravnega D-alfa-tokoferol sukcinata iz soje;
rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov iz sojinega olja;
rastlinskih estrov stanola, proizvedenih iz sterolov iz sojinega olja;
7. mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo), razen:
sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
laktitola;
8. oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, razen oreškov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
9. listna zelena in proizvodi iz nje;
10. gorčično seme in proizvodi iz njega;
11. sezamovo seme in proizvodi iz njega;
12. žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO2, ki se izračunajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev;
13. volčji bob in proizvodi iz njega;
14. mehkužci in proizvodi iz njih.
PRILOGA III
ŽIVILA, ZA KATERA JE TREBA PRI OZNAČEVANJU VKLJUČITI ENEGA ALI VEČ DODATNIH PODATKOV
VRSTA ALI KATEGORIJA ŽIVILA |
PODATKI |
1. Živila, pakirana v nekaterih plinih |
|
1.1 Živila, katerih rok uporabnosti je podaljšan z uporabo plinov za pakiranje, dovoljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008. |
„pakirano v kontrolirani atmosferi“ |
2. Živila, ki vsebujejo sladila |
|
2.1 Živila, ki vsebujejo sladilo ali sladila, dovoljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008. |
„s sladilom(-i)“, ta navedba se doda imenu živila |
2.2 Živila, ki vsebujejo dodan sladkor ali sladkorje in sladilo ali sladila, dovoljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008. |
„s sladkorjem(-i) in sladilom(-i)“, ta navedba se doda imenu živila |
2.3 Živila, ki vsebujejo aspartam/sol aspartama-acesulfama, dovoljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008. |
„vsebuje aspartam (vir fenilalanina)“ je navedeno na označbi v primeru, da je aspartam/sol aspartama-acesulfama na seznamu sestavin le s sklicevanjem na številko E „vsebuje vir fenilalanina“ je navedeno na označbi v primeru, da je aspartam/sol aspartama-acesulfama na seznamu sestavin s svojim specifičnim imenom |
2.4 Živila, ki vsebujejo več kot 10 % dodanih poliolov, dovoljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008. |
„prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek“ |
3. Živila, ki vsebujejo glicirizinsko kislino ali njeno amonijevo sol |
|
3.1 Slaščice ali pijače, ki vsebujejo glicirizinsko kislino ali amonijevo sol te kisline zaradi dodajanja snovi kot take ali sladkega korena Glycyrrhiza glabra pri koncentraciji 100 mg/kg ali 10 mg/l ali več. |
Navedba „vsebuje sladki koren“ se doda takoj za seznamom sestavin, razen če je izraz „sladki koren“ že na seznamu sestavin ali v imenu živila. Če seznama sestavin ni, se navedba doda imenu živila. |
3.2 Slaščice, ki vsebujejo glicirizinsko kislino ali amonijevo sol te kisline zaradi dodajanja snovi kot take ali sladkega korena Glycyrrhiza glabra pri koncentraciji 4 g/kg ali več. |
Navedba „vsebuje sladki koren – ljudje s povišanim krvnim tlakom naj se izogibajo prekomernemu uživanju“ se doda takoj za seznamom sestavin. Če seznama sestavin ni, se navedba doda imenu živila. |
3.3 Pijače, ki vsebujejo glicirizinsko kislino ali amonijevo sol te kisline zaradi dodajanja snovi kot take ali sladkega korena Glycyrrhiza glabra pri koncentraciji 50 mg/l ali več, ali 300 mg/l ali več v primeru pijač, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola (1). |
Navedba „vsebuje sladki koren – ljudje s povišanim krvnim tlakom naj se izogibajo prekomernemu uživanju“ se doda takoj za seznamom sestavin. Če seznama sestavin ni, se navedba doda imenu živila. |
4. Pijače z visoko vsebnostjo kofeina ali živila z dodatkom kofeina |
|
4.1 Pijače, razen tistih na podlagi kave, čaja ali izvlečka kave ali čaja, pri katerih ime živila vključuje izraz „kava“ ali „čaj“, ki: — so namenjene uživanju brez spremembe in vsebujejo kofein, iz katerega koli vira, v deležu, ki presega 150 mg/l, ali — so v zgoščeni obliki ali posušene in po rekonstituciji vsebujejo kofein iz katerega koli vira, v deležu, ki presega 150 mg/l. |
Navedba „Visoka vsebnost kofeina. Ni priporočljivo za otroke ali nosečnice ali doječe matere“ je v istem vidnem polju kot ime pijače, sledi ji sklic v oklepaju, v skladu s členom 13(1) te uredbe, na vsebnost kofeina, izraženo v mg na 100 ml. |
4.2 Druga živila razen pijač, ki jim je kofein dodan v fiziološke namene. |
„Vsebuje kofein. Ni priporočljivo za otroke ali nosečnice“ je v istem vidnem polju kot ime živila, sledi ji sklic v oklepaju, v skladu s členom 13(1) te uredbe, na vsebnost kofeina, izraženo v mg na 100 g/ml. V primeru prehranskih dopolnil se vsebnost kofeina na označbi navede na porcijo, priporočeno za dnevno uživanje. |
5. Živila z dodanimi fitosteroli, estri fitosterolov, fitostanoli ali estri fitostanolov |
|
5.1 Živila ali živilske sestavine z dodanimi fitosteroli, estri fitosterolov, fitostanoli ali estri fitostanolov. |
(1) Navedba „z dodanimi rastlinskimi steroli“ ali „z dodanimi rastlinskimi stanoli“ v istem vidnem polju kot prodajno ime živila; |
6. Zamrznjeno meso, pripravki iz zamrznjenega mesa in zamrznjeni nepredelani ribiški proizvodi |
|
6.1 Zamrznjeno meso, pripravki iz zamrznjenega mesa in zamrznjeni nepredelani ribiški proizvodi |
datum zamrznitve ali datum prve zamrznitve v primeru večkrat zamrznjenega proizvoda, v skladu s točko 3 Priloge X |
(1)
Ta koncentracija se uporablja za proizvode, ki so kot taki pripravljeni za potrošnjo ali rekonstituirani v skladu z navodili proizvajalcev. |
PRILOGA IV
OPREDELITEV SREDNJEGA ČRKOVNEGA PASU (x-HEIGHT)
Srednji črkovni pas (x-height)
Legenda
1 |
zgornja črkovna črta |
2 |
črta verzalke |
3 |
srednja črta |
4 |
osnovna črta |
5 |
spodnja črkovna črta |
6 |
srednji črkovni pas |
7 |
velikost črk |
PRILOGA V
ŽIVILA, KI SO IZVZETA IZ ZAHTEVE PO OBVEZNI OZNAČBI HRANILNE VREDNOSTI
1. Nepredelani proizvodi, ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin;
2. predelani proizvodi, ki so bili le v enem postopku predelave z zorenjem in vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin;
3. vode za prehranjevanje ljudi, vključno s tistimi, v katerih so edine dodane sestavine ogljikov dioksid in/ali arome;
4. zelišča, dišave ali njihove mešanice;
5. sol in nadomestki soli;
6. namizna sladila;
7. proizvodi, ki jih zajema Direktiva 1999/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o kavnih in cikorijinih ekstraktih ( 18 ), cela ali mleta zrna kave in cela ali mleta dekofeinizirana zrna kave;
8. zeliščni in sadni poparki, čaj, dekofeiniziran čaj, instant čaj ali čaj, topen v vodi, ali čajni ekstrakt, dekofeiniziran instant čaj ali čaj, topen v vodi, ali čajni ekstrakt, ki ne vsebujejo drugih dodanih sestavin razen arom, ki ne spreminjajo hranilne vrednosti čaja;
9. fermentirani kisi in nadomestki kisov, vključno s tistimi, v katerih je edina dodana sestavina aroma;
10. arome;
11. aditivi za živila;
12. pomožna tehnološka sredstva;
13. encimi za živila;
14. želatina;
15. želirne sestavine za džem;
16. kvas;
17. žvečilni gumiji;
18. živila v embalaži ali posodi, katere največja površina je manjša od 25 cm2;
19. živila, tudi obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec majhnih količin proizvodov dobavlja neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki dobavljajo neposredno končnemu potrošniku.
PRILOGA VI
IME ŽIVILA IN POSEBNI SPREMNI PODATKI
DEL A – OBVEZNI SPREMNI PODATKI OB IMENU ŽIVILA
1. Ime živila vključuje podatke o fizikalnem stanju živila ali njegovi posebni obdelavi (na primer v prahu, ponovno zamrznjeno, liofilizirano, hitro zamrznjeno, zgoščeno, dimljeno) ali se mu takšni podatki dodajo, v vseh primerih, v katerih bi opustitev takšnih informacij lahko zavedla kupca.
2. Imenu živila, ki je bilo pred prodajo zamrznjeno in se prodaja odtajano, se doda poimenovanje „odmrznjeno“.
Ta zahteva se ne uporablja za:
sestavine, prisotne v končnem proizvodu;
živila, za katera je zamrznitev tehnološko potreben korak v proizvodnem procesu;
živila, pri katerih odmrznitev nima negativnega učinka na njihovo varnost ali kakovost.
Ta točka velja brez poseganja v točko 1.
3. Živila, ki so bila obdelana z ionizirajočim sevanjem, nosijo eno od naslednjih navedb:
„obsevano“ ali „obdelano z ionizirajočim sevanjem“ in druge navedbe iz Direktive 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem ( 19 ).
4. Pri živilih, pri katerih je bil sestavni del ali sestavina, za katero potrošnik pričakuje, da se običajno uporablja ali je običajno prisotna, nadomeščena z drugim sestavnim delom ali sestavino, se na označbi poleg seznama sestavin jasno navede sestavni del ali sestavina, uporabljena za delno ali popolno nadomestitev:
blizu imena proizvoda; in
z uporabo velikosti črk, ki je najmanj 75 % srednjega črkovnega pasu (x-height) imena proizvoda in ni manjša kot najmanjša velikost črk iz člena 13(2) te uredbe.
5. V primeru mesnih proizvodov, pripravkov iz mesa in ribiških proizvodov z dodanimi beljakovinami, tudi hidroliziranimi beljakovinami, drugega živalskega izvora je ime živila dopolnjeno z navedbo prisotnosti teh beljakovin in njihovega izvora.
6. V primeru mesnih proizvodov in pripravkov iz mesa v obliki kosa, rezine, dela ali porcije mesa ime živila vključuje navedbo prisotnosti dodane vode, če dodana voda predstavlja več kot 5 % mase končnega proizvoda. Enaka pravila veljajo v primeru ribiških proizvodov in pripravljenih ribiških proizvodov v obliki kosa, rezine, dela, porcije, fileja ali celega ribiškega proizvoda.
7. Mesni proizvodi, pripravki iz mesa in ribiški proizvodi, ki lahko dajejo vtis, da so narejeni iz celega kosa mesa ali ribe, vendar so v resnici sestavljeni iz različnih kosov z drugimi sestavinami, vključno z aditivi in encimi za živila ali drugimi sredstvi, nosijo naslednjo navedbo:
v bolgarščini |
: |
„формовано месо“ in „формована риба“; |
v španščini |
: |
„elaborado a partir de piezas de carne“ in „elaborado a partir de piezas de pescado“; |
v češčini |
: |
„ze spojovaných kousků masa“ in „ze spojovaných kousků rybího masa“; |
v danščini |
: |
„Sammensat af stykker af kød“ in „Sammensat af stykker af fisk“; |
v nemščini |
: |
„aus Fleischstücken zusammengefügt“ in „aus Fischstücken zusammengefügt“; |
v estonščini |
: |
„liidetud liha“ in „liidetud kala“; |
v grščini |
: |
„μορφοποιημένο κρέας“ in „μορφοποιημένο ψάρι“; |
v angleščini |
: |
„formed meat“ in „formed fish“; |
v francoščini |
: |
„viande reconstituée“ in „poisson reconstitué“; |
v irščini |
: |
„píosaí feola ceangailte“ in „píosaí éisc ceangailte“; |
v italijanščini |
: |
„costituito da parti di carne“ in „costituito da parti di pesce“; |
v latvijščini |
: |
„formēta gaļa“ in „formēta zivs“; |
v litovščini |
: |
„sudarytas (-a) iš mėsos gabalų“ in „sudarytas (-a) iš žuvies gabalų“; |
v madžarščini |
: |
„darabokból újraformázott hús“ in „darabokból újraformázott hal“; |
v malteščini |
: |
„laħam rikostitwit“ in „ħut rikostitwit“; |
v nizozemščini |
: |
„samengesteld uit stukjes vlees“ in „samengesteld uit stukjes vis“; |
v poljščini |
: |
„z połączonych kawałków mięsa“ in „z połączonych kawałków ryby“; |
v portugalščini |
: |
„carne reconstituída“ in „peixe reconstituído“; |
v romunščini |
: |
„carne formată“ in „carne de pește formată“; |
v slovaščini |
: |
„zo spájaných kúskov mäsa“ in „zo spájaných kúskov ryby“; |
v slovenščini |
: |
„sestavljeno, iz koščkov oblikovano meso“ in „sestavljene, iz koščkov oblikovane ribe“; |
v finščini |
: |
„paloista yhdistetty liha“ in „paloista yhdistetty kala“; |
v švedščini |
: |
„sammanfogade bitar av kött“ in „sammanfogade bitar av fisk“. |
DEL B – POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI S POIMENOVANJEM „MLETO MESO“
1. Merila glede sestavin, preverjena na podlagi dnevnega povprečja:
|
Vsebnost maščob |
Razmerje kolagen/mesne beljakovine (1) |
— pusto mleto meso |
≤ 7 % |
≤ 12 % |
— mleto čisto goveje meso |
≤ 20 % |
≤ 15 % |
— mleto meso, ki vsebuje prašičje meso |
≤ 30 % |
≤ 18 % |
— mleto meso drugih vrst |
≤ 25 % |
≤ 15 % |
(1)
Razmerje kolagen/mesne beljakovine je izraženo kot odstotek kolagena v mesnih beljakovinah. Vsebnost kolagena pomeni vsebnost hidroksiprolina, pomnoženo s faktorjem 8. |
2. Poleg zahtev iz poglavja IV oddelka V Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 označba vsebuje tudi naslednje izraze:
3. Države članice lahko dovolijo dajanje mletega mesa, ki ni skladno z merili iz točke 1 tega dela, na svoj nacionalni trg pod nacionalno oznako, ki je ni mogoče zamenjati z oznakami iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 853/2004.
DEL C – POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI S POIMENOVANJEM OVOJEV ZA KLOBASE
Če ovoj za klobase ni užiten, mora biti to označeno.
PRILOGA VII
NAVEDBA IN POIMENOVANJE SESTAVIN
DEL A – POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI Z NAVEDBO SESTAVIN V PADAJOČEM VRSTNEM REDU GLEDE NA MASO
Kategorija sestavine |
Določba v zvezi z navedbo glede na maso |
1. Dodana voda in hitro hlapljivi proizvodi. |
Navedejo se v zaporedju glede na svojo maso v končnem proizvodu. Količina dodane vode kot sestavine v živilu se izračuna tako, da se od skupne količine končnega proizvoda odšteje skupna količina drugih uporabljenih sestavin. Te količine ni treba upoštevati, če po masi ne presega 5 % mase končnega proizvoda. To odstopanje se ne uporablja za meso, mesne pripravke, nepredelane ribiške proizvode in nepredelane mehkužce. |
2. Sestavine, uporabljene v zgoščeni (koncentrirani) ali posušeni (dehidrirani) obliki in obnovljene med proizvodnjo. |
Lahko se navedejo v zaporedju glede na svojo maso pred zgoščenjem ali sušenjem. |
3. Sestavine, uporabljene v zgoščenih ali posušenih živilih, ki jih je treba pred uporabo obnoviti z dodatkom vode. |
Navedejo se lahko glede na zaporedje deležev v obnovljenem proizvodu, če seznam sestavin spremlja navedba „sestavine v razredčenem živilu“ ali „sestavine živila, pripravljenega za uporabo“. |
4. Sadje, zelenjava ali gobe, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje glede na maso in ki se uporablja v verjetno spremenljivem deležu v mešanici kot sestavina živila. |
Navedejo se skupaj na seznamu sestavin kot „sadje“, „zelenjava“ ali „gobe“, ki jim sledi navedba „v spremenljivem deležu“, takoj za njo pa seznam vsebovanega sadja, zelenjave ali gob. V takšnih primerih se mešanica vključi na seznam sestavin v skladu s členom 18(1) na podlagi skupne mase vsebovanega sadja, zelenjave ali gob. |
5. Mešanice začimb ali zelišč, pri čemer nobena sestavina ne prevladuje bistveno v deležu teže. |
Navedejo se lahko v drugačnem zaporedju, če seznam sestavin spremlja navedba „v spremenljivem deležu“. |
6. Sestavine, ki sestavljajo manj od 2 % končnega proizvoda. |
Navedejo se lahko v drugačnem zaporedju za drugimi sestavinami. |
7. Sestavine, ki so istovrstne ali medsebojno nadomestljive in se verjetno uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila brez spreminjanja njegove sestave, narave ali njegove zaznavne vrednosti, če sestavljajo manj kot 2 % končnega proizvoda. |
Navedejo se lahko na seznamu sestavin z izjavo „vsebuje … in/ali …“, kadar je najmanj ena od ne več kot dveh sestavin prisotna v končnem proizvodu. Ta določba se ne uporablja za aditive za živila ali sestavine iz dela C te priloge niti za snovi ali proizvode iz Priloge II, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti. |
8. Rafinirana olja rastlinskega izvora |
Lahko se navedejo skupaj na seznamu sestavin kot „rastlinska olja“, čemur sledi seznam navedb specifičnega rastlinskega izvora, za tem pa lahko sledi stavek „v spremenljivih deležih“. V tem primeru se rastlinska olja vključijo na seznam sestavin v skladu s členom 18(1) na podlagi skupne mase vsebovanega rastlinskega olja. Ustrezen izraz „popolnoma hidrogenirano“ ali „deloma hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogeniranega olja. |
9. Rafinirane maščobe rastlinskega izvora |
Lahko se navedejo skupaj na seznamu sestavin kot „rastlinske maščobe“, čemur sledi seznam navedb specifičnega rastlinskega izvora, za tem pa lahko sledi stavek „v spremenljivih deležih“. V tem primeru se rastlinske maščobe vključijo na seznam sestavin v skladu s členom 18(1) na podlagi skupne mase vsebovanih rastlinskih maščob. Ustrezen izraz „popolnoma hidrogenirano“ ali „deloma hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogeniranih maščob. |
DEL B – POIMENOVANJE NEKATERIH SESTAVIN Z IMENOM KATEGORIJE NAMESTO SPECIFIČNEGA IMENA
Brez poseganja v člen 21 se lahko sestavine, ki spadajo v eno od spodaj navedenih kategorij živil in so sestavine drugega živila, poimenujejo z imenom navedene kategorije namesto z značilnim imenom.
Opredelitev kategorije živila |
Poimenovanje |
|||||||||||||||
1. Rafinirana olja živalskega izvora. |
„Olje“, skupaj s pridevnikom „živalsko“ ali z navedbo značilnega živalskega izvora. Ustrezen izraz „popolnoma hidrogenirano“ ali „deloma hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogeniranega olja. |
|||||||||||||||
2. Rafinirane maščobe živalskega izvora. |
„Maščoba“, skupaj s pridevnikom „živalska“ ali z navedbo značilnega živalskega izvora. Ustrezen izraz „popolnoma hidrogenirano“ ali „deloma hidrogenirano“ mora spremljati navedbo hidrogenirane maščobe. |
|||||||||||||||
3. Mešanice moke, dobljene iz dveh ali več vrst žit. |
„Moka“, čemur sledi seznam vrst žita, iz katerih je bila dobljena, v padajočem zaporedju glede na maso. |
|||||||||||||||
4. Škrobi in škrobi, modificirani s fizikalnim postopkom ali encimi. |
„Škrob“ |
|||||||||||||||
5. Vse vrste rib, kadar so ribe sestavina drugega živila ter pod pogojem, da se ime in predstavitev takšnega živila ne nanašata na posebno vrsto rib. |
„Ribe“ |
|||||||||||||||
6. Vse vrste sira, kadar je sir ali mešanica sirov sestavina drugega živila in pod pogojem, da se ime in predstavitev takšnega živila ne nanaša na posebno vrsto sira. |
„Sir“ |
|||||||||||||||
7. Vse začimbe, ki po masi ne presegajo 2 % mase živila. |
„Začimba(-e)“ ali „mešane začimbe“ |
|||||||||||||||
8. Vsa zelišča ali deli zelišča, ki po masi ne presegajo 2 % mase živila. |
„Zelišče(-a)“ ali „mešana zelišča“ |
|||||||||||||||
9. Vse vrste gumijevih pripravkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji gumijeve baze za žvečilni gumi. |
„Gumijeva baza“ |
|||||||||||||||
10. Vse vrste drobljenih pečenih žitnih proizvodov. |
„Drobtine“ ali „prepečenec“, kot je primerno. |
|||||||||||||||
11. Vse vrste saharoze. |
„Sladkor“ |
|||||||||||||||
12. Brezvodna dekstroza ali monohidrat dekstroze. |
„Dekstroza“ |
|||||||||||||||
13. Glukozni sirup in brezvodni glukozni sirup. |
„Glukozni sirup“ |
|||||||||||||||
14. Vse vrste mlečnih beljakovin (kazeini, kazeinati in beljakovine sirotke) in njihove mešanice. |
„Mlečne beljakovine“ |
|||||||||||||||
15. Stisnjeno, ekstrahirano ali rafinirano kakavovo maslo. |
„Kakavovo maslo“ |
|||||||||||||||
16. Vse vrste vina, ki so zajete v Prilogi XIb k Uredbi (ES) št. 1234/2007 (1). |
„Vino“ |
|||||||||||||||
17. Skeletno mišičevje (2) sesalcev in perutnine, ki se uporablja za prehrano ljudi, z naravno vsebovanim ali priraslim tkivom, pri katerem vsebnosti skupne maščobe in vezivnega tkiva ne presegata vrednosti, navedenih spodaj, in kadar je meso sestavina drugega živila. Najvišja vsebnost maščobnega in vezivnega tkiva za sestavine pod imenovanjem „… meso“.
Če so te najvišje vrednosti presežene, vendar so vsa druga merila za opredelitev „mesa“ izpolnjena, je treba vsebnost „… mesa“ ustrezno znižati, seznam sestavin pa mora poleg izraza „… meso“ navesti prisotnost maščob in/ali vezivnega tkiva. Proizvodi, ki so opredeljeni kot „mehansko izkoščeno meso“, so iz te opredelitve izključeni. |
„… meso“ in ime(-na) (3) vrste živali, iz katere je meso |
|||||||||||||||
18. Vse vrste proizvodov, ki jih zajema opredelitev „mehansko izkoščeno meso“. |
„mehansko izkoščeno meso“ in ime(-na) (3) vrste živali, iz katere je meso dobljeno |
|||||||||||||||
(1)
Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).
(2)
Trebušna prepona in žvekalke so del skeletnega mišičevja, srce, jezik, mišičevje glave (z izjemo žvekalke), mišičevje zapestja, gleženj in rep pa so izključeni.
(3)
Za označevanje v angleškem jeziku se lahko to imenovanje nadomesti z generičnim imenom sestavine določene vrste živali. |
DEL C – POIMENOVANJE DOLOČENIH SESTAVIN Z IMENOM NJIHOVE KATEGORIJE, KI MU SLEDI ZNAČILNO IME ALI ŠTEVILKA E
Brez poseganja v člen 21 je aditive in encime za živila, razen tistih iz točke (b) člena 20, ki spadajo v eno od kategorij iz tega dela, treba poimenovati z imenom kategorije, kateremu sledi značilno ime aditiva ali, če je ustrezno, številka E. Če sestavina spada v več kot eno kategorijo, se navede kategorija, ki ustreza glavni funkciji tega živila.
DEL D – POIMENOVANJE AROM NA SEZNAMU SESTAVIN
1. Arome se poimenujejo z besedami:
2. Beseda „naravna“ se za opis arom uporablja v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1334/2008.
3. Kinin in/ali kofein, ki se uporabljata kot aroma pri proizvodnji ali pripravi živil, se poimensko navedeta na seznamu sestavin takoj za besedo „aroma(-e)“.
DEL E – POIMENOVANJE SESTAVLJENIH SESTAVIN
1. Sestavljena sestavina se lahko vključi na seznam sestavin pod svojim lastnim imenom, če je to z zakonom določeno ali je običajno, in sicer glede na njeno skupno maso, in če takoj sledi seznam njenih sestavin.
2. Brez poseganja v člen 21, seznam sestavin za sestavljene sestavine ni obvezen:
kadar je sestava sestavljene sestavine opredeljena v veljavnih določbah Unije in če sestavljena sestavina predstavlja manj kot 2 % končnega proizvoda; vendar se ta določba ne uporablja za aditive, za katere veljajo določbe iz točk (a) do (d) člena 20;
za sestavljene sestavine, ki vsebujejo mešanico začimb in/ali zelišč, ki predstavljajo manj kot 2 % končnega proizvoda, z izjemo aditivov za živila, za katere veljajo določbe iz točk (a) do (d) člena 20; ali
kadar je sestavljena sestavina živilo, za katero po določbah Unije ni potreben seznam sestavin.
PRILOGA VIII
KOLIČINSKA NAVEDBA SESTAVIN
1. Količinska navedba ni potrebna:
za sestavino ali kategorijo sestavin:
katerih odcejena neto količina, označena kot neto plod, je navedena v skladu s točko 5 Priloge IX;
katerih količine je treba navesti že v okviru označevanja v skladu z določbami Unije;
ki se uporablja v majhnih količinah za namen aromatiziranja; ali
ki, čeprav je navedena v imenu živila, ni taka, da bi vplivala na potrošnikovo izbiro v državi trženja, ker odstopanje v njeni količini ni bistveno za značilnost živila, oziroma se po njej ne razlikuje od drugih istovrstnih živil;
kadar posebne določbe Unije natančno določajo količino sestavine ali kategorije sestavin, ne da bi predvideli v okviru označevanja njeno navedbo; ali
v primerih iz točk 4 in 5 dela A Priloge VII.
2. Točki (a) in (b) člena 22(1) se ne uporabljata v primeru:
nobene sestavine ali kategorije sestavin, ki jih zajema navedba „s sladilom(-i)“ ali „s sladkorjem(-i) in sladilom(-i)“, če to navedbo spremlja ime živila v skladu s Prilogo III; ali
nobenega dodanega vitamina in minerala, če je navedeno snov treba vključiti v označbo hranilne vrednosti.
3. Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin:
se izrazi kot odstotek, ki ustreza količini sestavine ali sestavin v času njene/njihove uporabe; in
se pojavi bodisi v imenu živila ali tik ob njem ali pa na seznamu sestavin v povezavi z navedeno sestavino ali kategorijo sestavin.
4. Z odstopanjem od točke 3:
za živila z odvzeto vlago po toplotni ali drugi obdelavi je količina izražena v odstotku, ki ustreza navedeni količini uporabljene sestavine ali sestavin v končnem proizvodu, razen kadar ta količina ali celotna količina vseh sestavin, navedenih na označbi, presega 100 % in se navedba količine nadomesti z maso sestavine/sestavin, uporabljenih za pripravo 100 g končnega proizvoda;
količina hlapljivih sestavin se navede na podlagi njihovega masnega deleža v končnem proizvodu;
količina sestavin, uporabljenih v zgoščeni ali posušeni obliki in obnovljenih med proizvodnjo, se lahko navede na podlagi njihovega masnega deleža pred zgoščanjem ali sušenjem;
pri zgoščenih ali posušenih živilih, ki jih je treba pred uporabo obnoviti z dodatkom vode, se količina sestavin lahko navede na podlagi njihovega masnega deleža v obnovljenem proizvodu.
PRILOGA IX
NAVEDBA NETO KOLIČINE
1. Navedba neto količine ni obvezna v primeru živil:
ki lahko v precejšnji meri izgubijo prostornino ali maso in se prodajajo po kosih ali stehtajo v prisotnosti kupca;
katerih neto količina je manjša od 5 g ali 5 ml; vendar ta določba ne velja za začimbe in zelišča; ali
ki se običajno prodajajo po kosih, pod pogojem, da je od zunaj število kosov jasno razvidno in se z lahkoto prešteje, če pa ne, da je to število navedeno na označbi.
2. Kadar določbe Unije ali, kadar teh ni, nacionalni predpisi zahtevajo navedbo določene vrste količine (kot so nazivna količina, minimalna količina, povprečna količina), se ta količina za namene te uredbe šteje za neto količino.
3. Kadar predpakirana enota živila sestoji iz dveh ali več posameznih predpakiranih enot (pakiranj), ki vsebujejo enako količino enakega izdelka, se navede neto količina vsakega posameznega pakiranja in skupno število teh pakiranj. Navedba navedenih podatkov pa ni obvezna, kadar je skupno število posameznih pakiranj jasno razvidno od zunaj in se jih zlahka prešteje ter kadar je od zunaj zlahka vidna vsaj ena navedba neto količine posameznega pakiranja.
4. Kadar predpakirana enota živila sestoji iz dveh ali več posameznih paketov, ki se ne prodajajo posamezno končnemu potrošniku, se navedeta skupna neto količina in skupno število posameznih pakiranj.
5. Kadar se trdno živilo nahaja v tekočem mediju, mora označba živila vsebovati tudi navedbo odcejene neto količine oziroma neto količino trdnega živila, ki se označi kot neto plod. Kadar je živilo glazirano, navedena neto količina živila ne vključuje glazure.
Za namen te točke „tekoči medij“ pomeni naslednje proizvode, kot mešanice in tudi kadar so zamrznjeni ali hitro zamrznjeni, pod pogojem, da je tekočina le dodatek k osnovnemu živilu in ni odločilen dejavnik za nakup: voda, vodne raztopine soli, slanica, vodne raztopine živilskih kislin, kis, vodne raztopine sladkorjev, vodne raztopine drugih snovi za sladkanje, sadni ali zelenjavni sokovi v primeru sadja ali zelenjave.
PRILOGA X
DATUM MINIMALNE TRAJNOSTI, DATUM UPORABE IN DATUM ZAMRZNITVE
1. Datum minimalne trajnosti se navede, kot sledi:
Pred datumom se navede naslednje besedilo:
Besedilu iz točke (a) se doda:
Tem podatkom po potrebi sledi opis pogojev za shranjevanje, ki jih je treba upoštevati, da izdelek obdrži svoje značilne lastnosti do navedenega roka.
Datum je sestavljen iz navedbe dneva, meseca in po možnosti leta, v tem zaporedju in v nekodirani obliki.
Vendar, pri živilih:
Ob upoštevanju določb Unije, ki določajo druge vrste navedbe datuma, se navedba datuma minimalne trajnosti ne zahteva za:
2. „Datum uporabe“ se navede:
Pred datumom se navede besedilo „Porabiti do: …“.
Besedilu iz točke (a) se doda:
Tem podatkom sledi opis pogojev za shranjevanje, ki jih je treba upoštevati.
Datum je sestavljen iz navedbe dneva, meseca in po možnosti leta, v tem zaporedju in v nekodirani obliki.
„Datum uporabe“ se navede na vsaki posamezni predpakirani porciji.
3. Datum zamrznitve ali prve zamrznitve, kot je navedeno v točki 6 Priloge III, se označi, kot sledi:
Pred datumom je izraz „zamrznjeno …“.
Besedilu iz točke (a) se doda:
Datum je sestavljen iz navedbe dneva, meseca in leta, v tem zaporedju in v nekodirani obliki.
PRILOGA XI
VRSTE MESA, ZA KATERE JE OBVEZNA NAVEDBA DRŽAVE ►C1 POREKLA ◄ ALI KRAJA ►C1 IZVORA ◄
Oznake KN (kombinirana nomenklatura 2010) |
Opis |
0203 |
Prašičje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
0204 |
Ovčje ali kozje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
Ex 02 07 |
Perutninsko meso iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
PRILOGA XII
VSEBNOST ALKOHOLA
Dejanski volumenski odstotek alkohola v pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, se označi s številko na največ eno decimalno mesto natančno. Številki sledi simbol „vol. %“, pred njo pa je lahko navedena beseda „alkohol“ ali okrajšava „alk“.
Delež alkohola se določi pri 20 °C.
Pozitivno in negativno dovoljeno odstopanje glede navedbe volumenskega odstotka alkohola, izraženega v absolutnih vrednostih, je navedeno v naslednji tabeli. Uporablja se ne glede na odstopanje, ki izhaja iz analizne metode za določanje deleža alkohola.
Opis pijače |
Pozitivno ali negativno odstopanje |
1. Pivo pod oznako KN 2203 00 z vsebnostjo alkohola, ki ni večja od 5,5 vol. %; naravne pijače pod oznako KN 2206 00 , pridobljene iz grozdja. |
0,5 vol. % |
2. Pivo z vsebnostjo alkohola, ki je večja od 5,5 vol. %; gazirane pijače pod oznako KN 2206 00 , pridobljene iz grozdja, jabolčni in hruškovi mošti, sadno vino in podobno, pridobljeno iz drugega sadja kot grozdja, ki so ali niso polpeneči ali peneči; medica. |
1 vol. % |
3. Pijače, ki vsebujejo macerirano sadje ali dele rastlin. |
1,5 vol. % |
4. Vse ostale pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola. |
0,3 vol. % |
PRILOGA XIII
PRIPOROČENI VNOSI
DEL A – PRIPOROČENI DNEVNI VNOSI VITAMINOV IN MINERALOV (ODRASLI)
1. Vitamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV)
Vitamin A (μg) |
800 |
Vitamin D (μg) |
5 |
Vitamin E (mg) |
12 |
Vitamin K (μg) |
75 |
Vitamin C (mg) |
80 |
Tiamin (mg) |
1,1 |
Riboflavin (mg) |
1,4 |
Niacin (mg) |
16 |
Vitamin B6 (mg) |
1,4 |
Folna kislina (μg) |
200 |
Vitamin B12 (μg) |
2,5 |
Biotin (μg) |
50 |
Pantotenska kislina (mg) |
6 |
Kalij (mg) |
2 000 |
Klorid (mg) |
800 |
Kalcij (mg) |
800 |
Fosfor (mg) |
700 |
Magnezij (mg) |
375 |
Železo (mg) |
14 |
Cink (mg) |
10 |
Baker (mg) |
1 |
Mangan (mg) |
2 |
Fluorid (mg) |
3,5 |
Selen (μg) |
55 |
Krom (μg) |
40 |
Molibden (μg) |
50 |
Jod (μg) |
150 |
2. Znatna količina vitaminov in mineralov
Pri določitvi znatne količine je praviloma treba upoštevati naslednje vrednosti:
DEL B – PRIPOROČENI DNEVNI VNOSI ENERGIJE IN IZBRANIH HRANIL, RAZEN VITAMINOV IN MINERALOV (ODRASLI)
Energijska vrednost ali hranilo |
Priporočeni vnos |
Energijska vrednost |
8 400 kJ/2 000 kcal |
Skupne maščobe |
70 g |
Nasičene maščobe |
20 g |
Ogljikovi hidrati |
260 g |
Sladkorji |
90 g |
Beljakovine |
50 g |
Sol |
6 g |
PRILOGA XIV
PRETVORBENI FAKTORJI
PRETVORBENI FAKTORJI ZA IZRAČUN ENERGIJSKE VREDNOSTI
Energijska vrednost, ki se navede, se izračuna z naslednjimi pretvorbenimi faktorji:
— ogljikovi hidrati (razen poliolov) |
17 kJ/g – 4 kcal/g |
— polioli |
10 kJ/g – 2,4 kcal/g |
— beljakovine |
17 kJ/g – 4 kcal/g |
— maščobe |
37 kJ/g – 9 kcal/g |
— salatrimi |
25 kJ/g – 6 kcal/g |
— alkohol (etanol) |
29 kJ/g – 7 kcal/g |
— organske kisline |
13 kJ/g – 3 kcal/g |
— prehranske vlaknine |
8 kJ/g – 2 kcal/g |
— eritritol |
0 kJ/g – 0 kcal/g |
PRILOGA XV
NAVAJANJE IN PRIKAZ OZNAČBE HRANILNE VREDNOSTI
Merske enote, ki se uporabijo na označbi hranilne vrednosti za energijsko vrednost (kilodžuli (kJ) in kilokalorije (kcal)) in maso (grami (g), miligrami (mg) ali mikrogrami (μg)), ter vrstni red predstavitve informacij so po potrebi naslednji:
energijska vrednost |
kJ/kcal |
maščobe |
g |
od tega |
|
— nasičene maščobe |
g |
— enkrat nenasičene maščobe |
g |
— večkrat nenasičene maščobe |
g |
ogljikovi hidrati |
g |
od tega |
|
— sladkorji |
g |
— polioli |
g |
— škrob |
g |
prehranske vlaknine |
g |
beljakovine |
g |
sol |
g |
vitamini in minerali |
enote, opredeljene v točki 1 dela A Priloge XIII |
( 1 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.
( 2 ) UL L 354, 31.12.2008, str. 7.
( 3 ) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.
( 4 ) UL L 354, 31.12.2008, str. 34.
( 5 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.
( 6 ) UL L 376, 27.12.2006, str. 21.
( 7 ) Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljaviti Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L 327, 11.12.2015, str. 1).
( 8 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.
( 9 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
( 10 ) UL L 183, 12.7.2002, str. 51.
( 11 ) UL L 164, 26.6.2009, str. 45.
( 12 ) UL L 124, 20.5.2009, str. 21.
( 13 ) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
( 14 ) UL L 304, 22.11.2011, str. 18.“
( 15 ) UL L 304, 22.11.2011, str. 18.“
( 16 ) UL L 314, 1.12.2009, str. 10.
( 17 ) In proizvodov iz njih, če ni možnosti, da bi se zaradi postopka njihove predelave povečala stopnja alergenosti, kakršna po ocenah Efse velja za ustrezni proizvod, iz katerega ti izhajajo.
( 18 ) UL L 66, 13.3.1999, str. 26.
( 19 ) UL L 66, 13.3.1999, str. 16.
( 20 ) Samo za topljene sire in proizvode na osnovi topljenih sirov.
( 21 ) Ni treba navesti imena aditiva ali številke E.